67. izredna seja

Državni zbor

22. 3. 2021

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Igor Zorčič

Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 67. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena, prvega odstavka 90. člena in 93.a člena Poslovnika Državnega zbora ter na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora, sprejete na 97. seji 15. 3. 2021.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Mateja Udovč do 15.30 ure, Anja Bah Žibert, Suzana Lep Šimenko, mag. Alenka Bratušek, mag. Dušan Verbič, dr. Matej Tašner Vatovec od 14. ure dalje, Gregor Perič od 16. ure dalje, dr. Franc Trček, Gregor Židan, Brane Golubović od 12. do 14. ure in Marijan Pojbič. Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil Kolegij, za danes sodelovanje na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za seje na daljavo v obliki videokonference ni najavil noben poslanec oziroma poslanka.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter vršilko dolžnosti, generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda. Predstavnika Državnega sveta k 8. točki dnevnega reda, predstavnika Sindikata delavcev migrantov Slovenije kot predstavnika 5 tisoč volivk in volivcev k 10. točki dnevnega reda, Ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija k 19. točki, predstavnika Sodnega sveta k 22. točki ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora dnevni red seje Državnega zbora na daljavo določi Kolegij predsednika Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali.

Postopkovni predlog, kolega Rajh.

mag. Andrej Rajh

Hvala lepa, gospod predsednik Državnega zbora.

V Poslanski skupini SAB smo na Vlado naslovili kar nekaj poslanskih vprašanj in kar nekaj jih še ni bilo odgovorjenih v roku, zato prosimo, da vi z avtoriteto predsednika Državnega zbora pozovete Vlado, da v rokih odgovarja na poslanska vprašanja, še posebej na tista, ki se tičejo koronskih dodatkov, izplačanih najranljivejšim delavcem, ki so delali v najtežjih epidemioloških razmerah. Hvala lepa.

Igor Zorčič

Hvala lepa za predlog. Bomo dodatno obvestili Vlado glede neodgovorjenih poslanskih vprašanj.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 42 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslanke in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri ter vršilka dolžnosti generalnega sekretarja Vlade odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice in ministra ali vršilke dolžnosti generalnega sekretarja Vlade. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu.

Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica, minister ali vršilka dolžnosti generalnega sekretarja Vlade v tridesetih dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko sta se za danes opravičila dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in dr. Anže Logar, minister za zunanje zadeve. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade Janez Janša.

Prvi mu bo poslansko vprašanje postavil Franc Jurša.

Franc Jurša

Predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav predsedniku Vlade in tudi vsem kolegicam in kolegom!

V minulem letu smo se bili vsi skupaj prisiljeni prioritetno boriti z epidemijo koronavirusa in blažitvijo njenih posledic. Kljub težkim časom pa je bilo za upokojence v tem obdobju storjenega že precej. Z zadovoljstvom lahko trdim, da smo v zadnjem letu za starejšo generacijo, vsaj v smislu izboljšanja ekonomske situacije, skupaj postorili naslednje: dvakrat je bil izplačan solidarnostni koronski dodatek, regres za upokojence je bil višji od predlanskega, večkrat smo že popravljali tudi pokojninsko zakonodajo, nadaljevalo se je z odpravljanjem zaostanka v usklajevanju pokojnin, ki izvira še iz časov prejšnje gospodarske krize.

Z lansko izredno decembrsko uskladitvijo smo uspeli zaostanek iz naslova neusklajevanja znižati iz vsega skupaj kar za 5 %. Manko iz naslova gospodarske krize znaša tako v tem trenutku še 3,6 %. Pred časom, natančneje v septembru 2020 ste že napovedali, da se bo v tem letu, če bodo ugodne gospodarske prognoze, lahko realiziral še ta primanjkljaj oziroma zaostanek v izplačilu pokojnin.

V zvezi s tem me zanima:

Ali upokojenci to uskladitev v tem letu dejansko lahko pričakujejo ter kdaj?

Drugo vprašanje postavljam v zvezi z obravnavo že predlaganega in težko pričakovanega zakona o dolgotrajni oskrbi. Predlog zakona je bil v času ministrovanja Tomaža Gantarja že v zaključni pripravljalni fazi, s končano javno obravnavo ter tik pred obravnavo na vladni ravni.

Zato vas, predsednik, sprašujem po časovnici sprejemanja predloga zakona.

Ali nameravate z novim ministrom koncept zadnjega besedila predloga spremeniti?

Če je odgovor pritrdilen, me zanima:

V kakšni smeri bi šla sprememba?

Za oba odgovora se že vnaprej zahvaljujem.

Igor Zorčič

Hvala lepa.

Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.

Hvala lepa za obe vprašanji.

Drži, v lanskem letu je upokojenska generacija doživela obsežne popravke, kar zadeva odpravo krivic ali pa zaostankov pri usklajevanju pokojnin in kar se tiče posebnih dodatkov v času korona epidemije. To pa je logično, ker je bila ta generacija z epidemijo tudi najbolj prizadeta in je to, lahko rečem, normalno, zdravorazumsko pa tudi solidarno ravnanje naše vlade ali pa katerekoli vlade.

Odpravek tega neravnovesja, ki je bil v lanskem letu realiziran, je v bistvu večji oziroma ta odpravek je večji kot prej, mislim da v desetih letih. To, kar je ostalo, je možno nadoknaditi zagotovo v naslednjih dveh letih, če bodo ekonomske razmere takšne, kot se napovedujejo, če bodo nekoliko boljše, pa mogoče že v letošnjem letu. Aktualne napovedi, kar se tiče gospodarske rasti, so tam med 4 % in 5 %, kar obeta, da bi v glavnem lahko v letošnjem letu nadoknadili padec iz lanskega leta. Verjamem pa, da smo lahko celo boljši, in v tem primeru bi mogoče zavezo iz koalicijske pogodbe, ki znaša 1,5 % letnega odpravljanja zaostanka, podvojili, s tem pa bi se približali končnemu cilju. V tem trenutku je za dokončen odgovore verjetno prezgodaj, glede na to da je hitrost okrevanja v veliki meri odvisna od trenutka, ko bomo lahko rekli, da smo epidemijo premagali. Verjamemo, da bo tam nekje maja možno dati dokončni odgovor. To, kar je pa v koalicijski pogodbi kot obveza, bo pa tudi glede na napovedi pristojnih institucij glede gospodarske rasti za letošnje leto skoraj stoprocentno možno realizirati.

Kar se tiče dolgotrajne oskrbe, je zakon že nekaj časa v obravnavi in usklajevanju, zagotovo bo še dopolnjen. Tukaj je bilo medresorsko usklajevanje, bilo je usklajevanje v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Glede tega, kaj je treba storiti oziroma kateri so ukrepi, ki so doslej zaostajali, pri dolgotrajni oskrbi starejših ni kakšnih velikih dvomov. Tisto, kar terja dodatno usklajevanje pa dodatne premisleke, so načini financiranja, realizacija tega zakona. Če bi šlo samo za to, da se zakon sprejme, ga mi lahko sprejmemo v dveh mesecih. Vendar je treba takrat, ko bo zakon sprejet, imeti tudi predvidena finančna sredstva za njegovo realizacijo, in to ne samo za naslednje leto, ampak trajno. Tukaj govorimo o številkah kratkoročno skoraj pol milijarde evrov, po petih, šestih letih pa preko 700 milijonov evrov.

S tega vidika je zelo pomembno zagotavljanje nekih dodatnih virov. Eden takšnih posrednih virov je nacionalni demografski sklad. Tako da je tudi uveljavitev tega zakona v veliki meri eden od predpogojev za to, da bo še eden od temeljev za to, da bo dolgotrajna oskrba na trdnih temeljih realiziran. V vsakem primeru bo zakon na poslanskih klopeh pravočasno, da bo uveljavljen lahko s 1. januarjem naslednje leto, kar je cilj. Ali bo to spomladi ali na začetku jeseni težko rečem, ker gre za finančno daleč najzahtevnejši projekt v mandatu te koalicije.

Igor Zorčič

Hvala lepa.

Imate zahtevo za dopolnitev odgovora?

Franc Jurša

Hvala lepa.

Jaz mislim, da se vsi dobro zavedamo, da v Sloveniji deluje trenutno 59 javnih zavodov pa 43 koncesionarjev in da je v njih okoli 19 tisoč mest za ostarele. Petina prebivalstva je starejša od 65 let, teh je danes 425 tisoč. Čez 10 let se napoveduje, da nas bo, seveda če bomo, 10 tisoč več. Moram izpostaviti, da je povprečna starost v teh domovih 87 let in kar 75 % prebivalcev potrebuje najzahtevnejšo zdravstveno oskrbo. Dejansko pokajo po šivih in v tem trenutku bi rabili za tiste, ki nujno rabijo oskrbo v domovih, tisoč postelj. 12 tisoč oseb pa je že vpisanih na vrsto in čakajo. Država v desetih, petnajstih letih dejansko ni zgradila nobenega doma. Vse se stavi na koncesionarje. Tudi ta vlada jim bo razdelila tisoč 285 postelj. Seveda v sili je to vse dobro in prav. Je pa drug problem, da koncesionarji imajo običajno višje cene. Pa še to ni vse. Tudi javni zavodi nimajo enotnih cen. Zato me, predsednik, zanima:

Ali boste naročili pa sodelovali pri tem, da se te cene preoblikujejo in da se nekako vsaj v neki meri tudi uskladijo?

Igor Zorčič

Predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev.

Hvala lepa.

Ta problem je znan že dolgo časa in tudi nereševanje tega problema. Že dolgo časa je to znano, zato teh zadev niti ne bi ponavljal. Za naprej je iz vseh virov, ki so na razpolago, v lanskem in v letošnjem letu Vlada temu problemu skušala zagotoviti čim več sredstev. Tukaj gre za sredstva, ki so na voljo iz različnih evropskih programov ali naslovov in tudi iz domačega proračuna. V naslednjih letih bo Slovenija na podlagi tega, kar je bilo že sklenjeno in odobreno, na podlagi tega, kar se sedaj načrtuje, recimo v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost za naslednje obdobje bo v Sloveniji zgrajenih na tisoče novih kapacitet za oskrbo starejših v domovih. To je praktično tudi edini način, ki bo vplival na znosnejše cene oziroma na cenejše storitve. Tam, kjer je povpraševanje bistveno večje od ponudbe, je potem problem s stroški vedno prisoten, pa tudi če to skušajo administrativno reševati. Zagotovo je najbrž nekaj manevrskega prostora pri normativih, od katerih je cena odvisna, ampak v celoti bo problem možno reševati na zdravi in na trajnostni osnovi takrat, ko bo kapacitet dovolj. In to je naša prioriteta. Na tem delamo. V kratkem bodo znane tudi številke iz načrta za odpornost in okrevanje, ko bo ta potrjen. Poleg tega pa je tukaj možno zagotoviti še dodatne kapacitete v okviru različnih tako imenovanih inovativnih programov, ki jih dodatno financira tudi Evropske unija in ki že obstajajo v različnih lokalnih skupnostih. Tega problema se vsi zavedamo in mnoge občine so imele že doslej pripravljene programe, vendar za realizacijo ni bilo dovolj finančnih sredstev. In ta sredstva sedaj zagotavljamo.