Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 28. sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Franc Jurša, dr. Franc Trček, mag. Bojana Muršič, mag. Dušan Verbič, Igor Peček, mag. Branislav Rajić do 16. ure in mag. Alenka Bratušek.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter vršilko dolžnosti generalne sekretarke Vlade k 1. točki dnevnega reda, ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa k 19. točki dnevnega reda, ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjaka k 20. točki dnevnega reda, predsednika Vlade Janeza Janšo k 21. točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika republike in kandidatko za prvo namestnico predsednika Računskega sodišča mag. Majo Bilbija k 22. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 28. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 6. decembra 2021, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.

Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za umik točke z dnevnega reda seje. Poslanske skupine LMŠ, SD, Levica in SAB Državnemu zboru predlagajo, da se z dnevnega reda 28. seje umakne 3. točka dnevnega reda, to je Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o fiskalnem pravilu, nujni postopek.

Predlog za umik ste prejeli v petek, 10. decembra 2021. Želi predstavnik predlagatelja obrazložiti predlog za umik? Ugotavljam, da ne. Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Ugotavljam, da ne. Želi besedo predstavnik Vlade? Ga ni. Zaključujem predstavitev stališč o predlogu za umik.

Prehajamo na odločanje. Odločamo o predlogu za umik 3. točke z dnevnega reda 28. seje.

Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 80, proti nihče.

(Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za umik točke sprejet.

Poslanska skupina SNS je Državnemu zboru predlagala, da se z dnevnega reda 28. seje umakne 13. točka dnevnega reda, to je Predlog zakona o ravnanju z odpadki, druga obravnava, vendar je bil predlog za umik 10. decembra 2021 preklican.

Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel.

Preden preidemo na odločanje o dnevnem redu, moramo odločiti o zahtevi za odločanje o odločitvi Kolegija predsednika Državnega zbora. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 122. seji 1. decembra 2021, sklenil, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij obravnava po nujnem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je skupina 43 poslank in poslancev s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem zahtevala, da Državni zbor odloči o navedeni odločitvi Kolegija. Na podlagi tretjega odstavka 143. člena Poslovnika Državnega zbora zato prehajamo na obravnavo zahteve, da Državni zbor odloči o odločitvi Kolegija predsednika Državnega zbora, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij obravnava po nujnem postopku. O tej zahtevi ni razprave in obrazložitve glasu.

Prehajamo na odločanje. Zboru predlagam, da odloči o naslednjem predlogu sklepa: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij se obravnava po nujnem postopku. Če sklep ne bo sprejet, bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku.

Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 44, proti 38.

(Za je glasovalo 44.) (Proti 38.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet, zato bo zbor v skladu s časovnim potekom seje navedeni predlog zakona obravnaval po nujnem postopku, in sicer v četrtek, 16. 12. 2021.

Prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem in s sprejeto spremembo.

Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 61, proti 1.

(Za je glasovalo 61.) (Proti 1.)

Ugotavljam, da je dnevni red 28. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 21.A TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA ZAHTEVE SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV, DA DRŽAVNI ZBOR ODLOČI O ODLOČITVI KOLEGIJA PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA, DA SE PREDLOG ZAKONA O DODATNIH UKREPIH ZA PREPREČEVANJE ŠIRJENJA, OMILITEV, OBVLADOVANJE, OKREVANJE IN ODPRAVO POSLEDIC COVIDA-19 OBRAVNAVA PO NUJNEM POSTOPKU.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 122. seji 1. decembra 2021 sklenil, da se Predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19 obravnava po nujnem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je skupina 43 poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Matejem T. Vatovcem zahtevala, da Državni zbor odloči o navedeni odločitvi Kolegija. Na podlagi tretjega odstavka 143. člena Poslovnika Državnega zbora zato prehajamo na obravnavo te zahteve. O tej zahtevi ni razprave in obrazložitve glasu.

Prehajamo na odločanje. Zboru predlagam, da odloči o naslednjem sklepu: Predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19 se obravnava po nujnem postopku. Če sklep ne bo sprejet, bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku.

Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 44, proti 38.

(Za je glasovalo 44.) (Proti 38.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet, zato bo zbor navedeni predlog zakona obravnaval po nujnem postopku. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 31 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva štiri vprašanja poslanke in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo predsednik Vlade v skladu s časovnim potekom seje odgovoril jutri, 14. decembra 2021. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Potem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morata ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora. V zvezi s to točko so se za danes opravičili Marjan Dikaučič, minister za pravosodje, dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Boštjan Koritnik, minister za javno upravo, ter dr. Anže Logar, minister za zunanje zadeve. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

V skladu z 274. členom Poslovnika Državnega zbora prehajamo na poslanska vprašanja, postavljena na 27. seji Državnega zbora.

Minister za obrambo mag. Matej Tonin bo odgovoril na vprašanje Violete Tomić v zvezi z vlogo Slovenske vojske pri polaganju vencev kolaborantom z nacističnim okupatorjem ob dnevu spomina na mrtve na Žalah. Ugotavljam, da ministra ni. / oglašanje iz dvorane/

Postopkovni predlog, Violeta Tomić.

Spoštovani, ministra že drugič ni. In, kot vidim, se tudi opravičil ni za svojo odsotnost na tej seji Državnega zbora. Moje vprašanje ima že mesec dni. Lahko bi se pripravil nanj in prišel odgovoriti, pa ni. Zato jaz predlagam, da prekinete sejo, glede na to, da imamo tukaj neupravičeno odsotnost ministra, in zagotovite njegovo prisotnost, da mi bo lahko končno na naslednji seji, na drugi seji, že drugič sprašujem, odgovoril na vprašanje, ki se mi zdi pa zelo pomembno.

Moj proceduralni predlog je, da prekinete in poiščete ministra. Hvala.

Hvala lepa.

Državni zbor ne bo prekinjal svojega dela zaradi manjkajočega ministra. Se pa strinjam z vami, da ni nobenega opravičila. Vaš proceduralni predlog pa razumem kot zahtevo za ustni odgovor v zvezi s tem vprašanjem na naslednji seji.

Minister za zdravje Janez Poklukar ter minister za obrambo mag. Matej Tonin, če bi bil seveda tu, bosta odgovorila na vprašanje Sama Bevka v zvezi z mednarodno pomočjo pri zagotavljanju bolnišničnih kapacitet za covid bolnike v Sloveniji.

Gospod minister, imate besedo.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospod Samo Bevk!

Dovolite mi, da se še enkrat zahvalim za razumevanje, ker sem bil prejšnjo sejo odsoten zaradi epidemiološke situacije in vezanih vseh dejavnosti oziroma aktivnosti, ki smo jih imeli ob tem v slovenskem zdravstvu.

Kar se tiče obremenitev ob vrhu četrtega vala v slovenskih bolnišnicah, je treba povedati, da smo danes precej nižje, kot smo bili, danes imamo zasedenih 236 enot intenzivne terapije. Ob vrhu smo imeli zasedenih 291 enot intenzivne terapije. V zadnjem času je glede na velikost oziroma obseg epidemiološke situacije v Sloveniji bilo ves čas vprašanje, koliko covidnih bolnikov smo v Sloveniji sposobni zdraviti. Zato je bilo kar nekaj razprav tudi o tem, kdaj in kako premeščati, če bi bilo potrebno, paciente s covidom-19 v tujino. Ministrstvo za zdravje je vezano na skrb, da vsakemu državljanu zagotovi zdravljenje zoper covid-19 in je stopilo v stik z veleposlaništvi Republike Slovenije v Avstriji, Italiji, Nemčiji. Naj povem, da je bil izredno korekten, konstruktiven odziv in se hkrati zahvalim za vso pomoč, ki smo je bili v tistih dneh deležni. Namen je bil vzpostaviti ustrezne povezave s pristojnimi zdravstvenimi inštitucijami v omenjenih državah, kamor bi, če bi se to izkazalo za potrebno, napotili paciente, obolele za covidom-19. Šlo je za okvirne pogovore, saj se v teh dneh, kot veste, vsa Evropa sooča s težko epidemiološko sliko in marsikatera država je ta trenutek z vidika epidemiološke situacije v slabši situaciji, kot je Slovenija.

Ko govorimo o premeščanju bolnikov, je pomemben dejavnik zdravstveno stanje posameznega pacienta, ki bi ga bilo eventualno potrebno premestiti v tujino, saj ta lahko predstavlja ogrožajoč faktor, ki bi lahko vplival na poslabšanje zdravstvenega stanja ali celo slab izid zdravljenja. Zato so take odločitve o eventualni premestitvi, če bi bile potrebne, seveda v rokah izključno zdravstvene stroke. Po dostopnih podatkih v povezavi s premeščanjem pacientov znotraj države, obolelih za covidom-19, se to izvaja zgolj v omejenem obsegu, ko je to potrebno z vidika zagotavljanja ustreznih kapacitet v posamezni statistični regiji.

Tako smo na Ministrstvu za zdravje za eventualno sodelovanje in premeščanje pacientov v tujino vzpostavili tudi ustrezen protokol, temelječ na strokovnih izhodiščih za primere premeščanja pacientov na zdravljenje v tujino. Imenovani so bili tudi koordinatorji slovenskih bolnišnic, ki bi v primeru potrebe po premeščanju pacientov v tujino imeli komunikacijo in vsa strokovna pooblastila, da komunicirajo in izvajajo eventualne premestitve na zdravljenje bolnikov v tujino.

Da ne bom predolg, naj zaključim, da premeščanje pacientov s covidom v tujino zaradi preobsežnih kapacitet v enotah intenzivne terapije bi bil zgolj skrajen ukrep. Kot veste, pa smo naredili vse, da smo vse prebivalce in prebivalke Slovenije uspeli ustrezno obravnavati v Sloveniji. Hvala.

Hvala lepa.

Kolega Bevk imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Ministru gospodu Poklukarju se zahvaljujem za njegov odgovor.

Prvotno vprašanje sem postavil pred mesecem dni na novembrski seji. V tem času se je marsikaj zgodilo, s tem da ste, gospod minister Poklukar, v začetku novembra rekli, da se zavzemate za odločno ukrepanje in ko bo od 160 do 180 intenzivnih postelj zasedenih s hudo bolnimi, da boste predlagali vsaj delno zaprtje države − tako ste razmišljali takrat − ter da bo seveda potrebna pomoč iz tujine. V enotah intenzivne terapije, kjer so najbolj hudo bolni pacienti, bi bila potrebna ena medicinska sestra za vsakega bolnika, v bolnišnici v Murski Soboti pa sta sredi novembra dve medicinski sestri pokrivali sedem bolnikov.

Ali ne bi bilo že v tem času smiselno aktivirati oziroma zaprositi za pomoč v okviru evropskega mehanizma civilne zaščite, da bi razbremenili zdravstvene delavce?

In še nekaj glede tega aktiviranja bolnišnice Role 2, o kateri sem tudi spraševal. Po mnenju poznavalcev je baje 95 % odvisna od civilnega kadra, pogodbenikov, ki delajo v drugih slovenskih bolnišnicah. Če bi vpoklicali te pogodbenike, potem druge bolnišnice ne bi imele dovolj kadra.

In še na koncu vprašanje, gospod minister, ker se epidemija sedaj umirja me zanima:

Ali boste kakšno covid bolnišnico, na primer UKC Maribor, zaprli, da bodo lahko končno začeli izvajati tudi druge programe, ki sedaj stojijo ter se nabirajo nerazumne dolge čakalne dobe?

Ministra gospoda Tonina pa prosim, da mi v pisni obliki poda odgovore, ki sem jih zastavil na novembrski seji. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci!

Gospod Bevk, najlepša hvala za ta dodatna vprašanja. Res je, da smo v času epidemije znotraj bolnišnic na covidne oddelke premestili cirka 2 tisoč 200 zdravstvenih delavcev, potem dodatnih sto, nekaj čez sto iz zdravstvenih domov in nekaj manj kot sto tudi od drugih izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Tako da se vsem zdravstvenim delavcem na tem mestu še enkrat iskreno zahvaljujem za ves napor in trud, ki so ga vložili, da smo zmogli četrti val.

Ko govorimo o enotah intenzivne terapije, je bilo v enote intenzivne terapije premeščenih preko 800 zdravstvenih delavcev, se pravi na covidne oddelke. Na nacionalnem nivoju je bil standard v enotah intenzivne terapije med 1,8 in 1,9 medicinske sestre na bolniško posteljo na navadnih oddelkih pa 1,2 medicinske sestre na bolniško posteljo. Kar se tiče vojaške bolnišnice Role 2, je treba potrditi vaše ugotovitve, da gre za izvrstno in potrebno infrastrukturo, ki jo imamo v Sloveniji, pa vendar je res, da dosedanja strategija je temeljila na tem, da se aktivira zaposlene v zdravstvu v večji meri, ima Slovenska vojska tudi svoje zdravstvene delavce in ti so se aktivno vključili v času četrtega vala v obvladovanje epidemije in delajo ravno tako na covid oddelkih, pa vendar za polno delovanje bi, kolikor vem, potrebovali tudi rezerviste oziroma zdravstvene delavce iz zdravstva. Tako da to drži in v bodoče bo morda tudi nekoliko spremenjen oziroma drugačen način na tem nivoju. Ampak gre za nacionalni pristop in tukaj vam ne morem podati končnega odgovora.

Kar se tiče zapiranja covid bolnišnic v teh dneh, številke se na srečo skladno z epidemiološko sliko izboljšujejo, pa vendar naj opozorim, da včerajšnje znižanje števila napram prejšnji nedelji je pomembno nižje kot pred tem. Bojim se, da ponovno o boljših rezultatih in ob nedavnem zasledovanju dogodkov v družbi, ki niso ključnega pomena za obvladovanje epidemije, je prišlo do neke mere relativizacije ukrepov za obvladovanje epidemije, in to ima lahko za posledico to nižjo stopnjo upadanja okužb. Zato še enkrat moj poziv vsem, da izvajajo ukrepe in pristopijo k cepljenju.

Glede na povedano pa je res, da zmanjšujemo kapacitete v bolnišnicah, da bomo v tem tednu nazaj v zdravstvene domove in k ostalim izvajalcem prerazporedili kadre, ki so bili premeščeni v bolnišnice, da bo prišlo do postopnega sproščanja oziroma zapiranja covidnih oddelkov in odpiranja klasičnih oddelkov. Hvala.

Hvala lepa.

Minister za zdravje, Janez Poklukar bo odgovoril na vprašanje mag. Branislava Rajića v zvezi z novelo Zakona o lekarniški dejavnosti.

Gospod minister, imate besedo.

Najlepša hvala, gospod predsednik za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gospod Branislav Rajić! Se opravičujem, prvič sem po zamujeni seji tukaj, tako da sem najprej navajen postavljanja vprašanj, zato to nerazumevanje z moje strani.

Kar se tiče lekarniške dejavnosti v Sloveniji, je to seveda javna zdravstvena služba, s katero pa se zagotavlja trajna in nemotena oskrba prebivalstva in izvajalcev zdravstvene dejavnosti z zdravili ter farmacevtska obravnava pacientov. Zakon o lekarniški dejavnosti na prvo mesto postavlja kakovostno, varno in učinkovito zagotavljanje preskrbe z zdravili in s tem javni interes in nepridobitno dejavnost ter neustvarjanje dobička. Da bom pravilno razumljen.

Omejitve iz Zakona o lekarniški dejavnosti so namenjene zagotavljanju strokovne integritete zaposlenih in strokovno neodvisnost opravljanja lekarniške dejavnosti v dobrobit pacientov. Temu je bila namenjena tudi tako imenovana prepoved vertikalnih povezav, torej povezava med izvajalci lekarniške dejavnosti, veletrgovci in proizvajalci zdravil. S tem se je preprečevala možnost vpliva na izdajo zdravil in drugih izdelkov glede na možen ekonomski interes in vpliv na strokovne odločitve. Hvala.