Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam s 64. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena, prvega odstavka 58. člena in prvega odstavka 60. člena ter 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora, sprejete na 95. seji 19. 2. 2021.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Monika Gregorčič do 14. ure, Mateja Udovč do 14. ure, mag. Karmen Furman, Suzana Lep Šimenko, Jurij Lep, Ljubo Žnidar, Marijan Pojbič, Aleksander Reberšek, Dušan Šiško, Jani Ivanuša, Blaž Pavlin, Franci Kepa, Samo Bevk od 14. ure dalje, Brane Golubović do 11. ure in Bojan Podkrajšek do 14. ure.

Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil Kolegij, sodelovanja na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za seje na daljavo v obliki videokonference ni najavil noben poslanec oziroma poslanka.

Na sejo sem vabil predstavnike Vlade.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora dnevni red seje Državnega zbora na daljavo določi Kolegij predsednika Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA V ZVEZI S PRIPRAVO NACIONALNEGA NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST.

Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina 39 poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Francem Trčkom.

V zvezi s tem predlogom priporočila je skupina 39 poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Francem Trčkom zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo predstavniku predlagatelja dr. Francu Trčku.

Hvala. Spoštovani!

Kaj pomeni samostojnost? Samostojnost pomeni predvsem, da sam misliš lastno prihodnost, kdo smo, od kod smo prišli, kam želimo iti, kako bomo prišli do želene blaginje za vse in, kot jaz to seveda rad rečem, s katerimi penezi. Po tridesetih letih bi to končno morali vedeti. Kaj bi morali vedeti? Nobena Evropska unija, nobena Evropska komisija, noben OECD, noben Nato, noben AmCham in podobni ne bodo mislili teh vprašanj za nas in namesto nas ter zlasti ne v našem raznolikem interesu. Naloga politike v ožjem smislu, torej nas vseh tukaj, je, da dnevno mislimo te zadeve, onkraj vprašanj vsakega od nas, ali bom izvoljen naslednji mandat in koliko časa bom, zadnje čase žal preveč koprivasto, lomastil po politiki. Gre za javno rabo uma. Gre za premisliti družbenoprostorski razvoj, infrastrukturno-komunalni razvoj, predvsem pa gospodarsko-industrijski razvoj kot podstat; tudi razvoj socialne in pravne države, predvsem pa zdrave družbe za vse nas, v dolgem procesu demokratiziranja in civiliziranja. To je naša primarna naloga. To je ključna naloga Državnega zbora in politike v obče. Nujne reforme, zakonodaja, proračun, resolucije, bele knjige, kadrovanja morajo izhajati iz sposobnosti tozadevnih raznolikih legitimnih premislekov vseh nas tukaj.

Nadaljeval bom z dvema citatoma. Prvi: »Naš bruto domači proizvod je takšen, kakršen je. Čudežno se ne bo povečal, nafte ne bomo odkrili. Edini resni razvojni potencial smo sami, se pravi ljudje. Tudi v to premalo vlagamo in se je treba odločiti o prioritetah.« Ter drugi: »Za to si prizadevamo in temu je namenjena izhodna strategija, s tem da se bomo trudili, da bodo delovna mesta, ki se bodo ustvarjala, delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, ne pa zgolj delovna mesta, kjer se bomo pogovarjali o zajamčeni minimalni plači.« Kdor je spremljal zadnji dve seji, 62. in 63. izredno sejo, ve, da gre za citate Ivana Janeza Janše, predsednika trenutne vlade. Torej ne moremo reči, da se predsednik 14. vlade ne zaveda teh izzivov. Ko kamere ugasnejo, se jih – bodimo odkriti – bolj ali manj zavedamo vsi mi ter smo glede tega tudi, kot je na seji OZEU lepo priznal gospod Černač, dokaj enotni. In človek bi pričakoval, zlasti od izkušenega politika in vlade, da že poleti 2020, torej lani, odpre široko javno razpravo o vprašanjih glede našega bodočega razvoja, o vsebini NOO in bodoče kohezije tudi NRP-jev in morebitnih razvojnih zadolževanj; da v njo vključi širok nabor deležnikov, delavke in delavce, ki ustvarjajo blaginjo, tudi naše plače navsezadnje, delojemalce oziroma vse podjetne, pamet, ki jo imamo ne le v visokem šolstvu, medgeneracijsko sodelovanje, predstavnike lokalne avtonomije, ne le župane, a seveda tudi njih, in seveda predvsem mlade. Skratka, da omogoči ravnotežje moči med državo in družbo, kot bi rekla Acemoglu in Robinson. Nekateri mogoče poznate ta dva avtorja po bolj znani knjigi Zakaj narodi propadajo. Ali je to Janša storil, ali je to storila 14. vlada? Ne, ni, niso. Zaprti krog, pol leta oznaka interno na NOO-dokumentu, zavajanje resornega ministra o dialogu.

Tisoč 300 gospodarstvenikov smo imeli na Brdu. Če bi tista seansa trajala 24 ur in bi Janša pa Černač govorila samo po eno uro, koliko časa bi ostalo vsakemu gospodarstveniku? Niste naravoslovno-matematični tehniki, jaz sem, slaba minutka. To tudi ni razprava, da predsednik Vlade kot pretekli petek več kot 4 ure čivka na Twitterju in se potem večerno nekaj malo pogovarja z Lahovnikom, malo z Lahovnikovo skupino. To ni razprava. In seveda temu sledi koprivasto norčevanje iz Koalicije ustavnega loka in vseh, ki bi podvomili v pravilnost vladne poti priprave NOO. To je prej nekakšen, se opravičujem, Slovenski Kongo na način Leopolda II. s predsednikom Vlade v glavni, če že ne edini vlogi. Ožino svoboščin je ta vlada, ta vladna koalicija izdatno in tudi protiustavno zožila. Naša priporočila, kako se iti proces nastajanja vsebine NOO, kot se to gre velika večina ostalih sebemislečih članic EU, je vladajoča koalicija na seji matičnega delovnega telesa dokaj arogantno zavrnila. Torej kaj smo naredili predlagatelji zavrnjenih priporočil v preteklih štirih, petih mesecih? V sodelovanju s širokim krogom deležnikov, izvedencev smo mislili razvoj Slovenije. Mislili, kako moramo iti onkraj razdelilnika, kdo je ubogljiv, upogljiv vizavi trenutni vladi in bo potem nekaj dobil. Mislili to, kar jaz imenujem, da bodo penezi delali peneze, in to potem praviloma izrežejo v prispevkih, ali – če vam je ljubše – mislili multiplikator oziroma kot se to učeno reče – finančni vzvod teh sredstev. Mislili celoto razvojnih financ in ne le ta dokument NOO, se tudi zavedali, da bo večino NOO-denarja treba vračati. 3,6 deljeno s 5,2 je 0,6923; skratka 70 % teh sredstev je povratnih.

S kolegi bomo več o tem, o vsebinah med samo sejo, sicer pa smo zadeve že za razliko od vlade v veliki meri ustrezno javno predstavili. Osebno menim oziroma menimo, da moramo stremeti k nekim pol-pol razdelilniku programiranja razvojnih sredstev, predvsem v drugo in drugačno gospodarstvo, v robne pogoje infrastrukture, ki jih bo takšno gospodarstvo potrebovalo, novo infrastrukturo solidarnosti, kot ponovno citiram Alenko Zupančič: »Zdravje in zdravstvo, domačo pamet v mlade.« Zdravje, solidarnost, okolje in seveda gospodarsko-tehnološki razvoj so ključna tematska sidrišča ne le našega razmisleka, to so ključna tematska središča in sidrišča, če se ozremo, tako po EU kot po svetu. Dovolj je že, da pogledamo Draghijevo vlado v Italiji, kjer jim je koalicija v bistvu razpadla na tem dokumentu, ker so dojeli, da s cenenim populizmom bodočega razvoja ne moremo graditi in misliti. Sledita še dva citata. Iz tega mikrofona tukaj, kjer sedi kolega Zorčič, je nekdo pogosto rekel, da je »demokracija tudi umetnost samoomejevanja«. Kolega Milan Brglez, bivši predsednik Državnega zbora in sedanji evropski poslanec. In še en citat, citiram: »Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da se stvari spremenijo na bolje. Sama sem že ugotovila, da ne morem spremeniti sveta, lahko pa spremenim svoje dojemanje in svoje ravnanje.« Citat tudi naše bivše kolegice, bivše ministrice, bivše predsednice ene od strank sedanje koalicije – kolegice Ljudmile Novak. Se mi zdi, da sta to dve dobri priporočili, dobri popotnici za debato, za katero upam, da jo bomo danes imeli. Ker ne gre za vprašanje levi versus desni, ne gre za vprašanje teoretiki versus praktiki, kot je hotel Černač mene potunkati. Če kazensko odgovarjaš za evropski projekt, vreden 28,6 milijona, iz katerega je izšel tako ljubljanski Kavalir kot novi zagrebački tramvaj pa še kaj; kolega Zvone oziroma Zvonko, pozdravljam tudi tvojo mamo, se mi zdi, da sem mogoče večji praktik kot številni teoretiki te vlade. Ne gre za naši versus vaši penezi; gre za mišljenje razvoja na način odprte družbe versus ne ravno razvojne pristope na način sovražnikov le-te, kot bi rekel Karl Popper. Pa zdaj že vem, kakšen tvit bo sledil iz kleti.

Gre za otroke, ki bodo te dolgove, tudi 60-letno državno obveznico odplačevali. Gre za novo družbeno pogodbo. Enoumje, ki ga prepogosto ubira ta vlada že znotraj same sebe, zadnja zgodba – evropski tožilci, gospa Kozlovič; kaj šele onkraj. In njena podporna koalicija SNS in večina Desusa vključno ni prava pot do nove družbene pogodbe, do novega modela razvoja Slovenije. Jaz bi si želel, da danes imamo 9 ur časa, da se pogovarjamo o bodočem razvoju, o novi družbeni pogodbi; ne pa kot, kar prepogosto doživljamo, dva stara zakonca, ki bi se morala ločiti že 20 let nazaj, vlečemo za nazaj, kaj kdo kdaj ni naredil, kaj je kdo rekel, česa ni rekel, pa to obračamo naokoli. Rad bi v imenu predlagateljev, da se ne pogovarjamo na način praznih občih mest, industrijska revolucija toliko pa toliko, ali bomo digitalni ali pa nas ne bo. To je bolj mlatenje slame kot resen pogovor. Rad bi, da premislimo nekaj, kar se imenuje – nazaj k mojstrstvu; tudi k mojstrstvu politike. Tisti, ki se spoznate na teorijo in prakso razvojnih modelov, veste, da citiram Sennetta. Zakaj? Ker drugače bomo fasali tehnično pomoč. Ni naloga in tudi ni vloga in želja nas predlagateljev, kot nas poskušate prikazati v sedanji vladi, da mi nekaj tožarimo v Bruslju. Pa saj niso tam neumni ljudje, saj vidijo, koliko je ura. Kakšne največje kikse tega debelega špeha sem povedal na zaprti seji, pa mogoče je takrat bilo celo bolje, da sem v imenu predlagatelja to tam povedal. Skratka, danes je čas, da pokažemo in dokažemo, da se zavedamo svoje primarne naloge, danes je čas, da pokažemo, da je javna raba uma srčika politike, danes je čas, da zakopljemo neke sekire in da na način odprte družbe tudi sprejemamo kritiko. Ne pa da minister reče: Ah, ta vaš dokument, če je samo toliko strani, to ste prepisali od Janše,gor in dol. Pa saj mi imamo terminske plane v tej državi. Ogromno tega, kar je minister tam kazal, bi morali – po domače povedano – zbetonirati že 15, 20 let nazaj, pa nismo. Ampak zdaj govoriti, kdo je kriv, kdo ni kriv, za nazaj, za to nas v bistvu ljudje ne plačujejo. Sprememba ni enako razvoj, ni enako napredek, ni enako blaginja. To sem govoril, ko sem imel še vse lase na glavi, kot mlad asistent pri indikatorjih družbenega razvoja. Sprememba je tudi na slabše, kar trenutno zdaj doživljamo. Razvoj je lahko tudi negativen. Napredek je lahko napredek samo za izbrance, ne pa blaginja za vse, kar je v bistvu naša ustavna dolžnost. Seveda si jaz želim oziroma si predlagatelji želimo, da bi vsaka slovenska vas imela bazen, kot ste nekateri omenjali. Še raje bi videl, da je ta bazen nek samoprečiščevalni bajer, da ga gradijo slovenska podjetja. Ampak mi moramo najprej narediti model razvoja, ki bo polnil blagajne, ki bodo to omogočale. Ne pa na način - enkrat bomo eni pri koritu, drugič drugi; in potem bo eden dobil, 99 pa jih bo na kratkem. To ni razvoj.

Jaz se veselim današnje debate, nisem pa blazno optimističen glede nje. Kolegu Černaču bom tudi predal sažetak, kot se reče v jeziku moje matere, kratko vsebino našega predloga. V javnosti smo imeli tudi pomisleke in predloge koga drugega, cenjenega prof. Mraka s kolegom iz Umarja, ki je navsezadnje nek organ, ki naj bi vladi pomagal. Imeli smo tudi resne pomisleke določenih analitikov Fiskalnega sveta o sedanjem vladnem predlogu. In seveda katerakoli vlada mora biti sposobna sprejemati tudi kritike. In kot je rekel Ivan Janez Janša – naše bogastvo so ljudje, naše bogastvo je naša lastna pamet. In zadnji, ki se lahko vede kot houdre, je poslanec ali poslanka Državnega zbora. Hvala za besedo.

Hvala lepa.

Predlog priporočila je na 99. seji 26. februarja 2021 kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zadeve Evropske unije.

Ker po končani razpravi odbor ni sprejel točk predloga priporočila, je predsednik odbora ugotovil, da je obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku mag. Marku Pogačniku.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, hvala za besedo.

Odbor za zadeve Evropske unije je na 99. seji 26. februarja 2021 kot matično delovno telo obravnaval Predlog priporočila v zvezi s pripravo nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je Državnemu zboru v zahtevi za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 17. februarja 2021 v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Francem Trčkom. V imenu predlagateljev so dopolnilno obrazložitev k predlogu priporočila podali poslanec dr. Franc Trček, Nik Prebil in Luka Mesec. Uvodoma je poslanec dr. Franc Trček poudaril, da so zahtevali sklic izredne seje Državnega zbora z namenom predstavitve vladi Predloga priporočila v zvezi s pripravo nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost. Pri tem je izpostavil nekatere načrte za odpornost in okrevanje drugih držav, ki so javnosti dostopni, kratki in vsem jasno razumljivi. Kratko je predstavil tudi alternativni nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki ga je pripravila koalicija KUL, ter pet točk predloga priporočil. Poslanec Nik Prebil je poudaril, da zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora kaže na njihovo predanost naši državi. Izpostavil je pomembnost Načrta za okrevanje in odpornost za prihodnje generacije. Opozoril je na cilje Evropske unije – zelena, digitalna, odporna Evropska unija. Poslanec Luka Mesec je predstavil nekatere usmeritve vladnega načrta za okrevanje in odpornost, ki ne sledijo smernicam EU za pametni, digitalni in krožni prehod. Izpostavil je izredni pomen načrta za okrevanje in odpornost, saj z vidika investicijskih sredstev predstavlja kar pet državnih proračunov.

V imenu Vlade se je minister Zvonko Černač uvodoma odzval na nekatera stališča predlagateljev, ki so po njegovem mnenju večinoma manipulacija, zavajanje ali celo laži. Tako je za neresnično označil trditev, da je bil osnutek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost dvakrat zavrnjen s strani Evropske komisije. Ob tem je poudaril, da neprestano poteka dialog in aktivno usklajevanje med Vlado in Evropsko komisijo na tehnični ravni, saj je priprava nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost administrativno in tehnično zelo zahtevna. Minister je zavrnil trditev, da Vlada ni omogočila ustrezne javne razprave o Načrtu za odpornost in okrevanje, ter predstavil natančni časovni potek priprav osnutka načrta. Poudaril je tudi, da ima Slovenija sprejete številne strateške dokumente za dolgoročni razvoj države, ki so kot usmeritve maksimalno upoštevane pri pripravi osnutka načrta. Minister je v nadaljevanju z vsebinsko predstavitvijo prednostnih področij v okviru mehanizma REACT-EU, ki so gospodarstvo, zdravstvo, sociala, varnost in izobraževanje. Predvsem področja zdravstva, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe so bile v zadnjih dvanajstih letih najbolj zapostavljena, zato je treba res hitro ukrepati.

V razpravi so poslanke in poslanci izrazili različna mnenja in stališča, kritike, pohvale, predloge in sugestije glede osnutka Načrta za okrevanje in odpornost. Med njimi so izpostavili, da so že sedanji evropski projekti preveč razdrobljeni, da je osnutek Načrta za odpornost in okrevanje z napako, posvetovanja vlade z deležniki o pripravi Načrta za okrevanje in odpornost niso bila ravno vsebinska ter da ni bilo potrebnega dialoga, da bi se vlada tangencialno morala povezovati z drugimi državami članicami in skupaj z njimi pri Evropski komisiji doseči premik za uradno predložitev načrta za vsaj do 15. maja. Da je osnutek načrta skozi pravno in strukturirano javno razpravo manj razdrobljen dokument, saj resne vsebinske razprave sploh še ni bilo. Da je treba doseči čim širši konsenz pri oblikovanju Načrta za okrevanje in odpornost. V zaključenemu nastopu se je minister Zvonko Černač zahvalil poslankam in poslancem za njihovo razpravo. Zadnjo besedo je dobil še predstavnik predlagatelja dr. Franc Trček ter izrazil zadovoljstvo, da je minister Zvonko Černač ubral tako umirjene in spravljive tone v svojem odzivu na razpravo poslank in poslancev. Po razpravi je odbor v skladu s 128. in 171. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh točkah predloga priporočila in jih ni sprejel. 7 jih je glasovalo za, 9 proti.

Na podlagi razlage Komisije za poslovnik v zvezi z drugim odstavkom 61. člena Poslovnika Državnega zbora z dne 9. 12. 2009 je predsednik odbora ugotovil, da je obravnava Predloga priporočila v zvezi s pripravo nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, EPA 1684-VIII, na matičnem delovnem telesu končana.

Hvala lepa.

Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade.

Besedo ima minister Zvonko Černač, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani nekdanji kolegice in kolegi, vsi ostali prisotni! Spoštovani predstavnik predlagatelja cenjeni Franci!

Naj tudi jaz začnem z enim citatom: »Evo, to je Načrt za okrevanje in odpornost, kar seveda je z razlogom bilo dvakrat negativno ocenjeno na Evropski komisiji.« Luka Mesec na novinarski konferenci predlagateljev 17. februarja letos. Uredba, ki omogoča vlaganje načrtov, je stopila v veljavo dva dni kasneje, 19. februarja letos. Torej dva dni pred uveljavitvijo uredbe, na podlagi katere je mogoče vlagati načrte v potrjevanje na Evropsko komisijo, je bil po besedah Luke Mesca slovenski načrt s strani Evropske komisije že dvakrat zavrnjen. Si morate misliti, spoštovani, kakšna ažurnost Evropske komisije. Dva dni, predno je sploh bilo mogoče načrte vlagati v proceduro, še do danes ni nobeden vložen, dva dni prej je Evropska komisija slovenskega zavrnila; in to dvakrat, ne samo enkrat. Je bil pa to samo finale manipulacij, neresnic, laži, ki so se glede Načrta za okrevanje in odpornost začele že nekje oktobra; in sicer s tvitom predsednice Socialnih demokratov, evropske poslanke Tanje Fajon 14. oktobra lani, kjer je izrazila zaskrbljenost nad našim načrtom, ker da mu ne kaže najbolje. Sledil je zelo hiter odziv, dan kasneje, 15. 10. je Dnevnik objavil obširen prispevek o tem, kako so slovenski načrti slabi, razglašeni, vrednost projektov bistveno presega okvir 5,2 milijarde evrov in tako naprej. Zanimivo pri tem pa je tudi dejstvo, da je bil osnutek nacionalnega načrta za okrevanje in krepitev odpornosti na pristojni direktorat Evropske komisije v neformalna usklajevanja, v neformalno obravnavo posredovan šele štiri dni kasneje, to je 19. 10. lani. 19. 10. lani, torej štiri dni po objavi tega članka. Evropska komisija je po mnenju naših ultralevo usmerjenih medijev štiri dni, predno so uradniki v neformalno usklajevanje dobili osnutek dokumenta, izdala negativno oceno. Seveda so bile vse te laži, neresnice, manipulacije večkrat zanikane, ker pa večkrat ponovljena laž, kot pravi pregovor, postane resnica, se je poročanje v tem stilu nadaljevalo vse naslednje mesece do danes. Do danes. Dejstvo pa je, da do danes še nobena država članica ni oddala nacionalnega načrta v formalno proceduro potrjevanja na Evropsko komisijo, kar je bilo, kot sem povedal, omogočeno šele z uveljavitvijo uredbe 19. februarja letos. Sredstva iz Sklada za okrevanje pa bodo lahko sproščena oziroma dostopna šele po tistem, ko bodo vse države članice sprejele oziroma potrdile sklep o zagotovitvi lastnih virov. Do včeraj je to storilo šele osem držav. Slovenija je med njimi. To odločitev je Vlada sprejela že pred dobrim mesecem dni, 28. januarja letos. Potekajo pa seveda od 19. oktobra lani dalje intenzivni pogovori s predstavniki različnih direktoratov Evropske komisije s ciljem, da v formalno proceduro vložimo dokument, ki bo vsebinsko konsistenten, predvsem pa tehnično brezhiben. Teh medsebojnih usklajevanj je bilo doslej preko 20 ter v tem in v naslednjem mesecu jih bo vsaj še deset, in sicer na nivoju uradništva različnih direktoratov Evropske komisije in seveda različnih ministrstev Vlade Republike Slovenije. Vlada se je zelo hitro odzvala glede priprave načrta. Že 24. 7., torej tri dni po potrditvi mehanizma za okrevanje, je imenovala dve skupini, eno na nivoju predsednika Vlade, drugo operativno, ki jo vodi državna sekretarka na SVRK in v kateri sodelujejo predstavniki ministrstev in ostali člani, ki je zadolžena za tehnično pripravo dokumenta. SVRK torej koordinira pripravo tega dokumenta. In bodite brez skrbi, postopek bo zaključen pravočasno in uspešno. V načrtu so in bodo prave prioritete, pri čemer je najmanj 57 % sredstev programsko na podlagi uredbe že usmerjenih. Uredba nas namreč zavezuje, da najmanj 37 % namenimo področju zelenega prehoda in najmanj 20 % področju digitalizacije. Treba je seveda povedati, da je šele s sprejetjem uredbe postalo dokončno jasno, kaj za Evropo pomeni zeleno. Priloga je namreč tabela, ki določa odstotek prispevka k zelenemu in digitalnemu; zaradi tega se bodo posamezne vsebine morale prilagoditi, kajti nič ne pomaga, če je po zdravi kmečki logiki za nas kanalizacija in čistila naprava stoodstotni prispevek k zelenemu. Po tej tabeli je ta prispevek samo 40-odstoten. Iz tega razloga se bo načrt še spremenil, v nekaterih delih tudi bistveno. To je bil tudi eden od razlogov, da je bilo to gradivo interne narave, in tako bi ostalo do zaključka priprave in sprejetja na Vladi, če ne bi eden od tednikov protipravno javno objavil načrta z vsemi tremi prilogami. Iz tega razloga sem pretekli teden umaknil oznako INTERNO, ker je gradivo – sicer na protipraven način – že postalo javno dostopno. V Državnem zboru pa je celotno gradivo že od 23. decembra lani in poslanci, ki ste želeli, ste ga lahko pogledali.

O načrtu smo prvič govorili na matičnem odboru 29. januarja letos in ponovno pretekli teden v okviru priprav na to sejo, kjer so bila priporočila predlagateljev zavrnjena. To, da je bilo gradivo do nedavno interno, pa ne pomeni, da ni bilo javne razprave o njem. Na spletni strani EU skladi je bil objavljen vsebinski okvir, programske prioritete, reforme, glavni cilji in okvirni razrez sredstev. Podobno na Twitter in Facebook računu SVRK. Na pogovorih, ki smo jih organizirali z različnimi deležniki, je sodelovalo več kot 2 tisoč posameznikov in nobenemu ni bila omejena možnost razprave. Nobenemu. Največ vprašanj se je nanašalo na vprašanje, na kakšen način se bodo sredstva iz mehanizma dodeljevala končnim upravičencem, predvsem tam, kjer gre za projekte, ki se bodo izvajali na lokalni ravni; in na vprašanje kombinacije virov iz različnih skladov. V tej izmenjavi mnenj so v preteklih mesecih sodelovali župani, direktorji regionalnih razvojnih agencij, člani Državnega sveta, predstavniki razvojnih regij na NUTS 3 in NUTS 2 ravni, gospodarstveniki, predstavniki Ekonomsko-socialnega sveta, predstavniki nevladnikov. Zaradi razmer pa je bila seveda večina pogovorov opravljena virtualno oziroma na daljavo. Na izmenjavi mnenj, ki je v novembru potekala s sveti in razvojnimi sveti vseh 12 razvojnih regij, je sodelovalo 452 udeležencev. Veste pa, da razvojne svete regij sestavljajo predstavniki lokalnih oblasti, gospodarstva in nevladnih organizacij. Tako široke razprave ni bilo v nobeni od ostalih držav članic. Z vidika zadostitve formalnim pogojem pa bi bila v tem procesu dovolj že razprava na odboru za spremljanje operativnega programa, ki smo jo opravili v oktobru, saj v tem odboru sodelujejo tako predstavniki ministrstev, lokalnih oblasti, nevladnih organizacij, predstavniki mladih, gospodarskih združenj, predstavniki delojemalcev, torej sindikati in tudi nevladniki.

Glede vsebinskega okvira načrta je treba povedati, da predstavlja samo del zgodovinskega dogovora, ki je bil dosežen 21. julija lani. Ob začetku pogajanj 17. julija lani je Sloveniji grozil velikanski izpad sredstev. Na mizi je bil namreč predlog iz leta 2018, ki je predvideval kar štirikratni upad sredstev za zahodno kohezijsko regijo. Na koncu je predsednik Vlade Janez Janša skupaj z ekipo dosegel dogovor, ki je Sloveniji povečal sredstva za skoraj pol milijarde evrov – 350 milijonov za zahodno kohezijsko regijo in 82 milijonov za področje kmetijske politike. Slovenija torej v naslednji finančni perspektivi ne samo ohranja položaj iz pretekle, ki jo je tudi, mimogrede, izpogajal takratni premier Janez Janša februarja 2012, pač pa ga skupaj s sredstvi Sklada za pravični prehod celo izboljšuje, še posebej na področju vzhodne kohezijske regije. Ko govorimo o 12 milijardah, ki bodo na voljo Sloveniji v naslednjih devetih letih, je treba vedeti, da predstavljajo nepovratna sredstva sklada za okrevanje, o katerih govorimo v tem načrtu, samo manjši del nepovratnih sredstev in da so nameni porabe ostalih sredstev določeni v drugih programih, ne v Načrtu za okrevanje in odpornost.

Torej v vseh ostalih programih, kjer so tudi sredstva iz sedanje finančne perspektive, ki jih moramo počrpati do konca leta 2023, je od 8,4 milijarde nepovratnih sredstev samo 1,6 milijarde v načrtu za okrevanju in krepitev odpornosti. Vse ostalo so sredstva drugih programskih okvirov, ki tečejo seveda v skladu z ustreznimi formalnimi podlagami, ki predpisujejo način porabe teh sredstev. Torej imamo okoli milijardo pa pol še iz sedanje finančne perspektive, na področju kmetijske politike 1,6 milijarde nepovratnih sredstev, večletni finančni okvir 2021–2027 3,2 milijardi nepovratnih, torej dvakrat toliko, kot je nepovratnih v načrtu, o katerem govorimo danes; dvakrat toliko. In seveda 3,6 milijarde – možnost najetja posojil, ki v tem trenutku ne predstavljajo neke pomembne opcije za Republiko Slovenijo, glede na to da veste, da ima izredno dobre bonitetne ocene in se zadolžuje na mednarodnih trgih po negativni obrestni meri. In en del je ta pobuda REACT, ki je sicer del tega mehanizma, ampak je bila že potrjena v okviru spremembe operativnega programa in jo že izvajamo, 330 milijonov evrov, tukaj gre predvsem za investicije na sistemih, ki so podhranjeni, začele so se podpisovati odločitve o podpori za investicijo na področju zdravstva, domske oskrbe in vseh ostalih.

V načrtu seveda namenjamo sredstva zelenemu prehodu, digitalni preobrazbi gospodarstva, javnega sektorja, kar pomeni približno 60 % razpoložljivih sredstev, ostalih 40 pa podpori gospodarstvu, predvsem turizmu, podjetništvu, inovativnosti, torej raziskavam in razvoju, inovacijam, področju znanja oziroma izobraževanja, nadalje, področju zdravja, socialnih storitev, predvsem dolgotrajne oskrbe in krepitvi gradnje najemnih stanovanj, predvsem za mlade, pa tudi oskrbovanih stanovanj za starejšo populacijo. Seveda podlago predstavljajo reforme za koriščenje teh sredstev, kjer so ključne na področju izobraževanja, trga dela, debirokratizacije, zdravstva, socialnih storitev, predvsem dolgotrajne oskrbe in zagotovitve stabilnosti pokojninskega sistema, kjer prvi korak predstavlja ustanovitev demografskega sklada. Treba je tudi povedati, da temu dobremu in hitremu političnemu dogovoru 21. julija lani žal ni sledila hitra in nezapletena administrativna procedura, zato se ni čuditi kritikam glede operacionalizacije izvedbe, ki so prihajale iz večine držav članic, predvsem pa iz držav članic, ki jih je kriza najbolj prizadela. Francija na primer beleži bistveno večji upad gospodarske rasti v lanskem letu kot Slovenija, zato ne čudi izjava francoskega ministra za finance, ki je potek potrjevanja nacionalnih načrtov komentiral s stavkom – prepočasi in preveč zapleteno.

Čeprav smo že leto dni v kriznih razmerah, je treba povedati, da doslej ni operativen niti en cent iz tega mehanizma. Države so same sprejemale odločitve in pomagale ljudem ter gospodarstvu. Slovenija je za ta namen doslej namenila skoraj 3 milijarde evrov sredstev ali skoraj dvakrat toliko, kot bo na razpolago nepovratnih sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost. Preko osmih PKP-jev je bilo ohranjenih na deset tisoče delovnih mest, finančna podpora ljudem in gospodarstvu pa bo omogočila hitrejši izhod iz krize, ko se bodo razmere normalizirale. In iz tega razloga je bil tudi upad GDP lani približno za četrtino nižji, kot je bilo napovedano – 5,2 %, kar predstavlja ob vseh drugih impulzih – ki jih beležimo v zadnjih dneh povečanja zaposlovanja za preko 6 tisoč, to je celo zmanjšanje brezposelnosti v februarju – ustrezno podlago za hitrejšo gospodarsko rast v prihodnje. V letošnjem proračunu je tako na primer predvideno koriščenje dvakrat toliko sredstev iz evropskih skladov kot v preteklem letu. Večinoma gre za konkretne investicije, ki bodo pomenile dodaten prispevek oziroma spodbudo gospodarski rasti. Načrt za okrevanje in odpornost ni toliko pomemben v finančnem smislu, saj bo glede na dinamiko, po kateri poteka to potrjevanje, dejansko operativen šele konec leta oziroma v naslednjem letu. Iz tega predstavlja tisto, kar je bistvo, reformni del reforme, ki bi jih morali izvesti že davno, pa so se vedno odlagale. Če smo konkretni, kako naj jemljemo te vaše predloge resno, če rušite že prvo izmed reform, ki nastaja preko zakona o ustanovitvi demografskega sklada, in s tem delate neposredno škodo ljudem. Demografski sklad predstavlja prvi korak pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti pokojninske blagajne, učinki od premoženja, ki so ga ljudje ustvarjali skozi leta, se morajo preko inštrumentov demografskega sklada ljudem tudi vrniti. Glede vašega alternativnega načrta na 20 straneh. Mislim, da ne gre za nek alternativni načrt; gre za piar potezo predvsem stranke SD, nekaj ste prepisali, na primer obe infekcijski kliniki, domovi za starejše, stanovanja, nekaj povzeli iz izjav predsednika Vlade, 12 negovalnih bolnišnic v vseh regijah, nekaj splošnih navedb. Tisto, kar skrbi, je finančni okvir za približno enake vsebine – 14,8 milijarde, od tega več kot 8 milijard posojil, torej 2,5-krat več, kot je predvideno v načrtu. Te scenarije iz preteklosti poznamo. Mislim, da si jih Slovenija ne želi; in jih ne bomo ponovili.

Bistvena razlika, spoštovani, med pogledom vlade, koalicije in pogledom opozicijskih strank, ki ste sklicale to sejo, pa je pogled na stvari. Vi gledate od zgoraj navzdol, vidite milijarde, milijone in potem na koncu evro. Mi gledamo obratno, mi gledamo od spodaj navzgor. Vidimo evro, potem milijone in milijarde. Vi se ne sprašujete, ali in na kakšen način bomo ta sredstva namenili ljudem, kako se bo zaradi teh sredstev spremenil položaj posameznika. Vlada in koalicija pa imata pri načrtovanju pred očmi konkretnega človeka – kaj bo za študenta, delavca, medicinsko sestro, pacienta, upokojenca in številne druge drugače in bolje. Zato so naše prioritete tam, kjer gre za dodano vrednost za ljudi na vseh področjih življenja in dela. Torej razen splošnega leporečenja o zgodovinski priložnosti in strateškem pogledu v praksi z dejanji dejansko podirate vse, kar je treba v okviru načrta v prihodnjih letih izvesti. Začelo se je pri rušenju demografskega sklada in očitno se bo ta pot nadaljevala tudi pri ostalih reformah. Program bo dopolnjen. Na nekaterih delih bistveno, vendar ne s predlogi, ki ne bodo šli v prid ljudem. In še po nečem se razlikujemo. Ko vi govorite o nepovratnih sredstvih kot o darilu, ki pada z neba, mi govorimo o sredstvih, ki so res nepovratna, prihajajo od ljudi preko takih in drugačnih davkov, zato jih je treba ljudem tudi vrniti preko boljših storitev in enakih izhodiščnih možnosti za vse. Spoštovani, vlada bo pri potrjevanju načrta upoštevala vse formalne pogoje, ki so določeni z uredbo, in vse dobre predloge, ki gredo v prid ljudi. Po vsebini bomo izhajali z načela, da mora biti načrt v korist ljudi ter da nobeden del Slovenije ne bo zapostavljen. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

Stališče bo predstavil Franc Jurša.

Predsednik, hvala za besedo. Vsem skupaj prav lep pozdrav!

Po uspešnem spopadanju z epidemijo koronavirusa bomo morali marsikatero zgodbo začeti graditi znova. Na srečo smo del velike, večje konstrukcije, ki se imenuje Evropska unija. Le-ta nam daje ustrezne smernice, s katerimi se lahko v povezavi z drugimi članicami pomagamo pri uspešni obnovi. Če nas je kaj ta epidemija naučila, je to, da smo marsikaj doslej jemali samoumevno – relativno stabilnost gospodarstva, mir, zdravje, zdravstveno oskrbo, šolanje in seveda nemotene stike ter družabno življenje. Zaradi preprečitve širjenja okužb je naša država tako kot večina drugih sprejela določene omejitve. Niso bili vsi ukrepi dobri, vendar je za spopadanje z neznanim večkrat bolje narediti korak dalje kot obžalovati posledice. Enako velja tudi za načrt okrevanja po epidemiji. V obravnavanem besedilu lahko preberemo, da je eno izmed največjih in najbolj šibkih jabolk spora ravno dejstvo, da aktualna vlada ni že od začetka priprave javno razkrila osnutka načrta, vendar moramo priznati, da se osnutki večine načrtov pripravlja najprej v zaprtem krogu; šele nato se povabi druge, ki nudijo tako poznan svež pogled. Ne dvomimo, da bo Vlada Republike Slovenije v svoj končni načrt vključila marsikateri predlog, ki smo ga lahko prebrali v obravnavanem besedilu. Ni prav, da zavrneš vse, kar je od drugega, in imenuješ svoje za edino in nezmotljivo zadevo. Končni načrt bi moral biti sinteza vseh predlogov, saj bo konec koncev njegovo uresničevanje padlo tudi na ramena naslednje vlade, v katerikoli obliki ta že bo.

Ob branju predloga priporočila v zvezi s pripravo nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost smo v Poslanski skupini Desus še posebej veliko pozornost namenili drugemu stebru – solidarnosti. Opozorili smo, da so poleg določenih populističnih predlogov notri tudi določeni primeri, ki jih nekako ne moremo šteti med solidarnostne. Tu moram navesti odpravo zaostanka usklajevanja pokojnin v višini 3,6 % v letu 2021. Naj na tem mestu povem vsem skupaj še enkrat, da pokojnina ni solidarnost, ampak je to denar upokojencev, zaslužen s trdim delom. Zato se nam v Poslanski skupini Desus ne zdi primerna navedba, da bi bila ta uskladitev solidarnost. To je odprava krivic, ki so še ostale zaradi neusklajevanja iz preteklih let. V Poslanski skupini Desus smo že v preteklosti delali na popolni odpravi teh krivic, a smo s strani tedanje koalicije prejeli izredno negativen odnos, najprej pogojevanje, nato pa še predlog nominalne uskladitve, ki je bil zavrnjen praktično s strani vseh deležnikov. Na koncu je bila izredna uskladitev v višini 2 % brez pogojev gospodarske rasti predlagana in uresničena zahvaljujoč naši poslanski skupini.

V poslanski skupini bomo še naprej delali na tem, da se preostali zaostanek v višini 3,6 % odpravi v čim krajšem času in brez pogojevanj. Tudi vdovske in kmečke pokojnine nikakor niso solidarnost in jih moramo urediti čim prej, ne glede na to, ali bodo v Načrtu za okrevanje in odpornost, ali pa jih uredimo na drug način. Na tem mestu pa velja izpostaviti še predlog brezplačnega mestnega prevoza upokojencev. V Poslanski skupini Desus nas vedno zmoti prepričanje, da so upokojenci doma samo v mestu. Ne, niso samo v mestu, so tudi na vaseh. Prav bi bilo, da se uredi brezplačne prevoze za upokojence povsod, kjer to omogoča infrastruktura. Tudi o dolgotrajni oskrbi je bilo v obeh besedilih izrečenega veliko. Glede na negativen demografski trend je treba čim prej narediti tektonski premik. Dolgotrajna oskrba in njeno financiranje je kislo jabolko zadnjih nekaj vlad in v Poslanski skupini Desus nas veseli, da je svoje mesto našla v obeh besedilih načrtov.

Ob zaključku bi želel izraziti upanje, da bo današnja razprava konstruktivna. Danes nismo tu zato, da bi se s populističnimi predlogi in žaljenjem kolegov poslancev, drugače mislečih dvigovali na javnomnenjskih raziskavah. Zato apeliram na vse, da ohranimo nivo kulturnega dialoga. Verjamemo, da bo v soočenju naših mnenj tudi precej odličnih predlogov, ki bodo svoj prostor našli v končnem besedilu. Hvala.

Hvala lepa.

Mag. Marko Pogačnik bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, hvala za dano besedo. Spoštovani minister, spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!

Uvodoma lahko izpostavimo, da je Evropska unija ena izmed najbolj prizadetih območij na svetu zaradi pandemije covida-19. Največje posledice covida-19 občuti gospodarstvo Evropske unije. Gospodarstvo Evropske unije je zaradi virusa covid-19 med najbolj prizadetimi na svetu. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da gre pri Skladu za okrevanje in odpornost za enega izmed najpomembnejših dokumentov in dogovorov v zgodovini Evropske unije. Sklad za okrevanje in odpornost bo omogočil, da Evropska unija ohrani delujoče gospodarstvo in zaščiti delovna mesta, da se gospodarstvu Evropske unije povrne moč, ki jo je gospodarstvo Evropske unije nekoč imelo. Ob tem bi izpostavil, da je trenutna tržna kapitalizacija podjetja Lufthansa malo več kot 5 milijard evrov, da pa je tržna kapitalizacija digitalnega kitajskega podjetja Zoom v danem trenutku več kot 120 milijard evrov. Slovenija bo lahko za izvedbo naložb v okviru Načrta za okrevanje in odpornost do konca leta 2026 izkoristila do 5,2 milijarde evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in do 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev. V prihodnjih mesecih se bo Evropska komisija, ki s sredstvi Sklada za okrevanje in odpornost upravlja centralizirano, opredelila do reform in naložb v načrte za okrevanje in odpornost ter potrdila naložbe do vrednosti razpoložljivih sredstev. Rok za oddajo Načrta za odpornost in okrevanje je konec aprila.

Skladno z usmeritvijo Evropske komisije morajo načrti za odpornost in okrevanje podpirati dolgoročne reforme, naložbe, zlasti v zelene in digitalne tehnologije, s trajnim učinkom na produktivnosti in odpornosti gospodarstva. Predvidene naložbe morajo zagotavljati odpornost zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe, blažiti socialno-ekonomske posledice epidemije covida-19 in podpirati strateška vlaganja za zeleni in digitalni prehod. V Načrt za odpornost in okrevanje bodo vključeni ključni strateški državni projekti, medtem ko bodo ostali projekti lokalnih skupnosti, podjetij in drugih upravičencev po večini izbrani na javnih razpisih oziroma preko drugih ukrepov. Skladno s predlogom Uredbe o vzpostaviti mehanizma za okrevanje in odpornost bo treba Evropski komisiji letno poročati o napredku pri izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost, spremljati izvajanje po ciljih in mejnikih ter Evropski komisiji pošiljati zahtevo za plačilo ali tranše v primeru posojil. Evropska komisija bo sredstva za posamezne ukrepe in projekte sprostila, ko bodo doseženi zastavljeni mejniki.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da bo Vlada Republike Slovenije naredila vse, da bo sredstva, ki jih ima na razpolago, izkoristila čim bolj učinkovito in bodo investicije imele čim večji multiplikativni učinek na proračun Republike Slovenije. V osnutku Načrta za okrevanje in odpornost je razvidno, da bo Slovenija spodbujala naložbe za digitalno preobrazbo gospodarstva in družb. Prioritete Slovenije so digitalizacija, okoljevarstveni ukrepi, krepitev produktivnosti, izboljšanje trga dela ter izboljšanje izobraževalnega, zdravstvenega in socialnega sistema. Osnutek Načrta za okrevanje in odpornost temelji na medsebojno povezanih reformah izobraževanja, trga dela, debirokratizacije, zdravstva, pokojninskega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe, saj bodo le tako povezani in soodvisni projekti Načrta za okrevanje in odpornost prinesli želene učinke. Pet prednostnih področij, ki si jih je Slovenija zastavila, je: zelena Slovenija, digitalna Slovenija, podjetna in inovativna Slovenija, odgovorna Slovenija in pametna Slovenija. Očitki opozicije glede Načrta za okrevanje in odpornost so po našem mnenju večinoma manipulacije in zavajanja. Tako lahko ocenimo kot za neresnično trditev, da je bil osnutek Načrta za okrevanje in odpornost dvakrat zavrnjen s strani Evropske komisije. To je večkrat poudaril minister Černač, vendar mediji o tem sploh ne poročajo. Prav tako je treba poudariti, da neprestano poteka dialog in aktivno usklajevanje med Vlado in Evropsko komisijo na tehnični ravni, saj je priprava Načrta za okrevanje in odpornost administrativno in tehnično zelo zahtevna.

Prav tako zavračamo, da vlada ni omogočila ustrezne javne razprave o Načrtu za okrevanje in odpornost ter predstavila natančnega časovnega poteka priprav osnutka Načrta za okrevanje in odpornost, v katerem so bili zajeti vsi datumi pogovorov s predstavniki lokalnih skupnosti, Ekonomsko-socialnega sveta, gospodarstva, nevladnih organizacij ter drugih zainteresiranih deležnikov. Ob tem je treba poudariti, da je bilo v postopek priprave osnutka Načrta za okrevanje in odpornost vključeno več kot 2 tisoč deležnikov, katerim so bila predstavljena izhodišča za pripravo Načrta za okrevanje in odpornost. Ob tem je treba tudi poudariti, da je Odbor za zadeve Evropske unije pred enim mesecem osnutek načrta obravnaval. Na odboru se je razvila konstruktivna razprava, v kateri so bila vključena mnenja različnih deležnikov. Treba je tudi poudariti, da praksa večin nacionalnih parlamentov držav članic Evropske unije sam parlament v pripravo Načrta za okrevanje in odpornost ne vključujejo. Ob tem bi v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke radi poudarili, da je Slovenija med prvimi članicami, ki so ratificirale sklepe o lastnih virih – zakonodajo, ki omogoča zadolževanje na finančnih trgih in s tem financiranje okrevanja. Doslej je to opravilo le šest držav članic Evropske unije. Poleg Slovenije so to še Ciper, Hrvaška, Portugalska, Francija in Bolgarija. Ratifikacija te zakonodaje je nujna zato, da se bo komisija lahko zadolžila in da bodo države lahko dobile denar. V portugalskem času predsedovanja sicer še vedno upajo, da bo ratifikacijski proces končan do konca meseca aprila.

Ob zaključku stališča Poslanske skupine SDS bi radi poudarili naslednje. Slovenija se je zares dobro izpogajala, da je na voljo več sredstev, kot jih je bilo v preteklih letih. V Poslanski skupini SDS verjamemo, da bo aktualna vlada, aktualna koalicija uspešna tudi v njihovem koriščenju. Do leta 2026 je sicer kratko obdobje, izziv bo pripraviti načrt, ki bo dovolj ambiciozen, a hkrati izvedljiv. Snovalci načrta morajo razmišljati tudi, kako v načrt vpeljati strukturne reforme, da bo Slovenija v svojem načrtu predlagala take projekte in ukrepe, ki bodo pomagali obnovi gospodarstva po krizi, kot tudi strukturne reforme, ki bodo namenjene reševanju razvojnega zaostanka. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke posebej opozarjamo in upamo, da ne bo prihajalo do dodatnih administrativnih ovir, ki bi otežile, morda celo ogrozile črpanje sredstev, ki so za obnovo in razvoj pomembne. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da bodo pripravljavci Načrta za okrevanje in odpornost zadostili administrativno-tehničnim zahtevam Evropske komisije ter da bo Načrt za okrevanje in odpornost pravočasno pripravljen. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagamo Evropski komisiji, da si vzame dovolj časa, da načrte pregleda, po potrebi uskladi, popravi za državami članicami. In v Slovenski demokratski stranki tudi predlagamo Evropski komisiji, da o načrtih za obnovo in razvoj posameznih članic Evropske unije odloča v paketu in ne posamezno.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagamo, da se naj proces priprave Načrta za okrevanje in odpornost uspešno pripelje do konca z odgovornim ravnanjem vseh vpletenih, upoštevajoč maksimo, da se nikogar ne pusti ob strani in da noben del Slovenije ne bo pozabljen.