Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 60. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena, drugega odstavka 60. člena ter 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora, sprejete na 93. seji 3. 2. 2021.

Obveščen sem, da se današnje seje ne more udeležiti poslanec Samo Bevk.

Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil kolegij, sodelovanja na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za seje na daljavo ni najavil noben poslanec.

Na sejo sem povabil predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!

V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora dnevni red seje Državnega zbora na daljavo določi Kolegij predsednika Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT ZA VOLITVE POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 36 poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja mag. Branku Grimsu.

Spoštovani, vsem prav lep pozdrav in veselo pustovanje!

Zakon, ki je pred nami, je na nek način dokaz tiste Churchillove trditve, ko je nekoč dejal, da »najbolj trajne so v politiki začasne rešitve«. Volilni sistem, kakršnega imamo, je bil namreč leta 1990 in potem 1991, ko se je oblikovala slovenska ustava pa ob sprejemanju same zakonodaje, mišljen kot začasen, zato ker se ob sprejemanju same ustave takratna skupščina ni uspela dogovoriti o vseh točnih elementih volilnega sistema, kakršnega bi vnesli v ustavo. Na tej osnovi je bil potem sprejet z novo ustavo tudi volilni zakon, ki je urejal načela volilnega sistema, in potem Zakon o določitvi volilnih enot in volilnih okrajev; z njim se ukvarjamo danes. O tem zakonu je Ustavno sodišče večkrat presojalo v minulih letih vsaj petkrat in trikrat izrecno zapisalo, da v času, ko je bil sprejet ta zakon – se pravi, v temeljnih, osnovnih rešitvah –, ni bilo nič ustavno spornega. Ravno nasprotno, izrecno je zapisalo, da sam sistem, tak kot je, in načela, kot so veljala v tistem obdobju, ko se je zakon sprejemalo, so nesporno v skladu z ustavo. V zadnji odločitvi, ki je bila sprejeta pred dobrima dvema letoma, pa je bilo drugače. Kaj se je v tem času zgodilo? Volilni okraji, ki so sicer – opozarjam – v proporcionalnem volilnem sistemu samo enote, znotraj katerih se določi procent, medtem ko se celoten izračun opravi drugače – o tem nekaj kasneje –, se zaradi števila prebivalcev spreminja. Ljudje se preselijo, ponekod se naselja večajo, ponekod manjšajo in zato se postopno razlike po številu prebivalcev, o katerih sicer govori zakon, spreminjajo. Nekateri so se po številu prebivalcev povečali, nekateri pomanjšali in s tem so se povečala tudi razmerja. Razmerja v prvotnem zakonu so bila znotraj meja 1 : 3 glede števila prebivalcev v volilnem okraju.

Ob zadnji meritvi pa je Ustavno sodišče presodilo, da zato ker so se ta razmerja povečala že na 1 : 3,73, niso več v skladu z ustavo, ker že preveč odstopajo in ima to tudi svoje posledice. Zaradi tega je naložilo Državnemu zboru, da to odpravi. Poti za to bi bili dve; eno bi bilo spremeniti osnovni volilni zakon, seveda v okviru obstoječega ustavnega reda, kakršnakoli resna sprememba volilnega sistema bi namreč zahtevala poseg v ustavo, vendar tak poskus ukinitve volilnih okrajev je dvakrat že bil v tem mandatu poskušan v Državnem zboru, vendar zato ni bilo zadostnega števila glasov. Namreč potrebovali bi skladno z določilom ustave najmanj 60 glasov poslank in poslancev. Zato je sedaj pred nami predlog, da znotraj tega obstoječega ustavnega reda in na osnovi obstoječega zakona spremenimo tisto, na kar je Ustavno sodišče v svoji odločbi najbolj opozorilo, to se pravi največje razlike, največja odstopanja med najmanjšim in največjim volilnim okrajem.

Predlog, ki je pred nami, zmanjšuje to razliko bistveno daleč pod tisto mero 1 : 3, o kateri je nekajkrat Ustavno sodišče v minulih letih že presodilo, da je ustrezno, da je dopustna, in sicer je zdaj približno 2,7. Zajema 15 volilnih okrajev, s tem da zajema tiste, ki najbolj odstopajo, to se pravi po številu prebivalcev največje in najmanjše. Nekatere najmanjše združuje oziroma jih dodaja v posamezna območja, nekatera največja pa deli. Rezultat tega je zakon, ki je po našem prepričanju skladen z odločbo Ustavnega sodišča in izpolnjuje tisto temeljno normo, ki jo je Ustavno sodišče naložilo, se pravi, da zmanjšuje te razlike, vendar je v osnovi še vedno tak, da čim manj posega v obstoječi sistem, kajti to v praksi poveča možnost, da je potem tak sistem tudi sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije. Nič ne pomaga, če je še tako idealen zakon, če za to ne bi bilo zadostne podpore.

Zaradi tega predlagatelji predlagamo, da se končno konča ta saga z odločbo Ustavnega sodišča, za katero je rok je že potekel, in da se ta zakon, ki je pred nami, tudi sprejme.

Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Mag. Branko Grims bo predstavil tudi poročilo odbora.

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je dne 11. 2. kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o določiti volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor in ga na koncu tudi sprejel. Največji del razprave je bil o tem, kolikšna so dopustna odstopanja, ki bi zadostila odločbi Ustavnega sodišča, in tudi precej je bilo polemike v zvezi s tujimi primeri. Tukaj je v resnici tudi treba vedeti, kako se te pojme obravnava. Namreč zakon, ki je pred nami, je odraz proporcionalnega volilnega sistem.

V proporcionalnem volilnem sistemu, kakršnega imamo zdaj po zadnji spremembi volilnega zakona, ki je nekdanji d'Hondt, ki je izhajal iz ostankov sprememb, se danes obravnava drugače. Kako v praksi to izgleda? Da se vsi glasovi za vsako listo ali pa, če želite, vsako politično stranko, seštejejo na ravni celotne države in se potem delijo s količniki – se pravi, ne procenti, ampak število glasov –, naredi se lestvica za vse stranke po velikostnem redu in pri številu 88, kolikor se jih v praksi res voli proporcionalno, se potegne črta in se pošteje, kolikokrat posamezna stranka znotraj tega nastopa. Se pravi, velikost glede na število prebivalcev oziroma volivcev v volilnem okraju na ta izračun v resnici sploh ne vpliva. To se pravi, načelo volilne pravice ali pa enakosti volilne pravice, ki je ustavna norma, sploh ne more biti prizadeta. Tisto, kar je v resnici v igri, je samo proporc, ki je potem rezultat naknadne delitve, ki najprej rotira za vsako stranko med volilnimi enotami, seveda po padajočem vrstnem redu, in potem tudi med volilnimi okraji, kjer je izvoljen tisti, ki doseže največji odstotek. Glede tega je to velika razlika kot tam, kjer so volilni okraji vezani na večinski volilni sistem. Tam gre pa za vprašanje enakosti volilne pravice. Tam je seveda to bistveno bolj pomembno zaradi tega, ker gre za vprašanje enakosti vpliva ali pa učinka glasu posameznika na izvolitev poslanca oziroma poslanke v parlament. Zaradi tega so v večinskem volilnem sistemu dopustna odstopanja mnogo manjša. So v nekaterih državah plus, minus 10 procentov, v nekaterih 12, v nekaterih 15 procentov. Pri proporcionalnem volilnem sistemu, kot rečeno, so zagotovo dopustna odstopanja lahko bistveno večja, še posebej pri sedanji ureditvi v Sloveniji, ker se opravi d'Hondtov izračun na koncu na ravni celotne države. In to na osnovi vseh glasov, ki jih je katerakoli lista prejela.

Glede tega, kot rečeno, je bilo še največ polemike. Edini pomislek, ki je bil izražen, je, da so nekatera odstopanja premalo obrazložena, premalo izražena. Pojasnila, ki so bila pa dana, so pa praktično enaka kot ta, ki sem jih povedal v uvodni predstavitvi in jih nima pač smisla ponavljati. Na koncu je bilo glasovanje in na glasovanju je bil predlog, kakršen je danes pred vami, potrjen z 10 glasovi za in 7 proti. S tem je bila obravnava predloga zakona na seji odbora tudi končana.

Hvala lepa.

Za uvodno obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, in sicer Boštjanu Koritniku, ministru za javno upravo.

Spoštovani predsednik gospod Igor Zorčič, spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani državljanke in državljani!

Do skupnega cilja vodi več poti. Iskreno pa upam, da tokrat ne boste ponovno izbrali tiste, ki je ni – če si izposodim oziroma nekoliko parafraziram verz iz zimzelene slovenske skladbe. Pri sprejemanju zakonodaje, s katero se uresničuje odločba Ustavnega sodišča iz leta 2018, ste do sedaj prehodili že kar nekaj poti, žal neuspešno. Vendar moram poudariti, da je Ministrstvo za javno upravo ves čas tega procesa tvorno sodelovalo in iskalo skupni imenovalec med političnimi strankami in stroko. Naše službe so pripravile več različic zakonodaje, ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu. Ta predlog dvakrat, žal, ni prejel podpore v tem visokem zboru. Potem pa še več različic sprememb volilnih okrajev. Svoje predlog spremembe volilnih okrajev ste lahko pripravili in posredovali predstavniki vseh poslanskih skupin.

Po številnih posvetovanjih in usklajevanjih ter v skladu z dogovorom, sklenjenem pri predsedniku republike, je danes pred vami Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor, ki so ga v parlamentarno proceduro vložili poslanke in poslanci. Novelo je Vlada Republike Slovenije obravnavala konec januarja in podala mnenje, da predlagane spremembe volilnih okrajev sledijo izreku in obrazložitvi odločbe Ustavnega sodišča, saj so vsi kriteriji za določitev volilnih okrajev, torej geografska zaokroženost, skupne kulture in druge značilnosti, v vsakem volilnem okraju približno enako število prebivalcev, ustrezno naslovljeni. Odstopanje od katerega od meril je stvarno utemeljeno z drugimi merili. Predlog zakona primerno naslavlja dva relevantna vidika: strokovnega, kar se tiče upoštevanja zakonskih kriterijev, in političnega, glede iskanja konsenza med političnimi strankami. Zaradi vsega navedenega Vlada Republike Slovenije podpira Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor.

Ker vem, da bo razprava tekla tudi o stroki in neustavnosti, želim pred koncem, izpostaviti še nekaj stvari. V politiki sem manj kot leto dni, vendar sem se hitro naučil, da je treba marsikdaj iskati kompromise in tako je tudi pri volilni zakonodaji. 88 različnih želja in predlogov je nemogoče upoštevati, ne glede na to, kdo je ministrica ali minister za javno upravo. Še preden sem postal minister, pa sem vedno delal za to, da nekaj naredim, ne zato, da nekaj pospravim v predal in tam čakam oziroma pustim čakati na boljše čase.

Ponovno poudarjam, da predlog zakona primerno naslavlja dva relevantna vidika: strokovnega, kar se tiče upoštevanja zakonskih kriterijev, in političnega glede iskanja konsenza med političnimi strankami. Tisti, ki se s tem ne strinjajo, bodo to lahko ponovno preizkusili na Ustavnem sodišču, česar se zavedam in se tega ne bojim. Nekoliko nehigienično pa je, da se že vnaprej stopa v čevlje ustavnih sodnikov in napoveduje njihovo odločitev v primeru, če bo prišlo do ponovne presoje.

Poslanke in poslanci ste pred kratkim s skoraj plebiscitarno podporo Zakona o finančni razbremenitvi občin, ki smo ga prav tako pripravili na MJU, dokazali, da znate stopiti skupaj. Zato danes verjamem v konstruktivno razpravo in končno podporo zakonu. Hvala.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra, stališče bo predstavil Gregor Perič.

Predsednik, kolegice in kolegi, minister, spoštovani vsi!

V Poslanski skupini SMC smo še vedno prepričani, da bi ukinitev volilnih okrajev in uvedba relativnega prednostnega glasu pripeljala do večjega oziroma do odločilnega vpliva volivcev na izbiro kandidatov, ki jih volijo, s tem da bi tudi v celoti zadostila odločbi Ustavnega sodišča iz leta 2018. Ker pa takšen predlog že dvakrat ni dobil ustrezne dvotretjinske podpore, je bilo potrebno napore usmeriti v iskanje druge rešitve, za katero sicer ocenjujemo, da je manj optimalna od ukinitve volilnih okrajev in uvedbe preferenčnega glasu, a še vedno dovolj legitimna, da lahko danes o njej odločamo.

V SMC smo ves čas usklajevanj volilne zakonodaje pri predsedniku države zastopali stališče, da če v roku, ki ga je določilo Ustavno sodišče, omenjene spremembe ne bodo deležne zadostne podpore večine glasov vseh poslank in poslancev, bomo podprli tudi drugo možnost za izvršitev odločbe Ustavnega sodišča. Torej preoblikovanje volilnih okrajev s spremembo njihovih meja. Tudi zato, ker je Ustavno sodišče protiustavnost volilne zakonodaje ugotovilo predvsem zaradi sprememb, ki so nastopile glede števila prebivalcev in glede več 10-letne organiziranosti lokalne samouprave.

Ustavno sodišče od zakonodajalca ni zahtevalo temeljitejših posegov v volilni sistem, kot je uvedba relativnega prednostnega glasu in odprava volilnih okrajev, temveč zgolj to, da je treba najpozneje v dveh letih od objave odločbe prilagoditi zakonsko ureditev in meje volilnih okrajev novonastalim demografskim razmeram in spremembam v teritorialni organizaciji lokalne samouprave. Še posebej zato, ker se je tako na številnih usklajevanjih pri predsedniku republike, na posvetih v Državnem zboru kot tudi po strokovnem posvetu pri predsedniku Državnega zbora izkazalo, da za odpravo volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu žal ni dovolj politične podpore. In to ne po naši krivdi, saj smo pri obeh omenjenih poskusih zagotovili našo podporo. Tako predsednik republike kot tudi predsednik Ustavnega sodišča sta večkrat opozorila, da gre za enega pomembnejših ustavno pravnih in političnih problemov, s katerim se soočamo, ter da je nezmožnost uresničitve odločbe v zadnjem zadanem časovnem roku – in s tem nezmožnost političnega dogovora in prevlada raznolikih interesov – zaskrbljujoča. Glede na navedena dejstva in iztek roka za izvršitev odločbe ni druge izbire, kot da tokrat poskusimo s predlogom za spremembo meja volilnih okrajev.

V SMC smo si vseskozi prizadevali za iskanje ustreznega političnega soglasja. Ministrstvo za javno upravo je že leta 2019 poleg predloga za ukinitev okrajev pripravilo tudi spremembe meja volilnih okrajev. Takrat smo razpolagali z dvema predlogoma ureditve meja volilnih okrajev, minister za javno upravo iz vrst SMC Boštjan Koritnik pa je na tej podlagi in na podlagi izhodišč iz posveta, ki so se ga na pobudo ministrstva in predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča udeležili ustavni pravniki, pripravil še tretjo različico. Mnenja stroke in političnih strank na omenjenem posvetu so bila različna, na koncu pa je prevladalo mnenje ustavnih pravnikov, da se pri predlogu za preoblikovanje okrajev ni treba osredotočiti le na število prebivalcev oziroma da je dopustna odstopanja teh do 15 odstotkov, kot je predlagal bivši minister Medved, ampak je treba pri oblikovanju meja volilnih okrajev upoštevati tudi druga merila, kot na primer geografsko zaokroženost in zgodovinske povezave. Zato je bil pripravljen predlog, ki je dopustil odstopanja v višini 25-ih odstotkov, v izjemnem primeru tudi več, torej tudi do 40.

V SMC se zavedamo, da ta predlog za volivce ne prinaša nič novega in da zaradi sprememb ne bodo imeli bistveno večjega vpliva na izvolitev poslancev. Zavedamo se tudi, da so nekateri pomisleki oziroma pripombe, da nekatera merila zrelativizirajo druga, da je bistveni poudarek na številu prebivalcev v okrajih, ki najbolj odstopajo, v ostalem delom zakona pa so indeksi odstopanja nesorazmerni, v velikem številu nespremenjenih vlivnih okrajev upravičeni.

Kljub temu smo se odločili za to, da predlog zakona večinsko podpremo. Kot smo že omenili, gre za minimalni možni politični kompromis, ki uživa zadostno podporo, da bo sprejet. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Dr. Matej T. Vatovec bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

Hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem!

Pred dvema letoma je Ustavno sodišče odločilo o Zakonu o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor in ugotovilo bazično tri stvari; črtano je tri četrtine zakona, se pravi vsi členi, ki določajo volilne okraje; določilo je, da morajo biti trije pogoji izpolnjeni, če želimo, da so ti volilni okraji takšni, kot jih zahteva ustava; morajo biti približno številčno enako veliki;morajo biti geografsko zaokroženi in morajo imeti skupne zgodovinske in kulturne lastnosti.

Takoj ko je predsednik Pahor začel s posvetovanji o tem, kako uresničiti to odločbo Ustavnega sodišča, nam je bilo jasno, da bo preoblikovanje ali pa novo risanje volilnih okrajev izjemno težka naloga. To se je na koncu tudi izkazalo, ko je Ministrstvo za javno upravo pod prejšnjo vlado pripravilo nekaj osnutkov, kjer smo videli, da ob upoštevanju enega od teh kriterijev se hitro začnemo oddaljevati od ostalih kriterijev. Predvsem gre tukaj za vprašanje razmerja med številom prebivalcev in geografsko-kulturnimi lastnostmi.

S tega vidika smo v Levici ves čas vztrajali, da je potrebno narediti korak naprej oziroma korak vstran, če želite; korak stran od lastnih individualnih in strankarskih interesov v korist nekega občega dobra. To obče dobro bi bilo ukiniti volilne okraje, ohraniti volilne enote in dati volivcem odločujoč glas s preferenčnim glasom. Res je, bila sta dva takšna poskusa v Državnem zboru, oba nista bila uspešna. Razloge sem že povedal – ker so prevladali posamični interesi določenih odločevalcev, ki so ocenili, da je bolje, da se volilni okraji ohranijo v takšni obliki, kot so, zaradi tega ker je zelo verjetno ponovna izvolitev zagotovljena.

To, kar imamo danes na klopeh, pa ni uresničitev odločbe Ustavnega sodišča. Predlog, ki ga obravnavamo danes, je instrumentalizacija te odločbe Ustavnega sodišča. Kaj dela? Dela to, da navidezno odpravlja prevelika nesorazmerja med najmanjšim in največjim volilnim okrajem tako, da najmanjšega preprosto izbriše oziroma ga pripoji drugemu in velikega razdrobi. Ampak, kaj je konkreten učinek tega novega risanja? To, da si je predvsem stranka SDS. ne glede na to, kdo so ostali podpisniki pod tem zakonom, na tak način izrisala še nekaj dodatnih, politično ugodnih glede na pretekle rezultate volivcev, volilnih okrajev, ki jim bodo zelo verjetno na naslednjih volitvah – če bodo – prinesli več poslanskih sedežev. To je bottom line tega zakona. Zato tega zakona v Levici ne bomo podprli. Menimo, da gre za tipičen primer tako imenovanega gerrymanderinga, se pravi, izrisovanja volilnih okrajev za prirejanje oziroma za prikrajanje volilnih rezultatov volilni bazi in je s tega vidika zgrešen, če izvira dejansko iz tega, da želi odpraviti ustavnopravne pomisleke, ki jih je nanizalo Ustavno sodišče.

Mislim, da bi morali kljub vsemu narediti še kakšen napor v smeri tega, da se dejansko volilne okraje ukine. Ne nazadnje so ti bolj primerni za večinske volilne sisteme, v proporcionalnem volilnem sistemu je dovolj, da imamo 8, 11 enot, ali kolikor želite, in na podlagi tega se potem po proporcionalnem sistemu izvoli poslance. To bi moralo biti bistvo razprave. Še enkrat, zaključila pa se je v tem, kaj se bolj komu splača, in rezultat tega je to, kar imamo danes na mizi.