Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 57. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena, drugega odstavka 60. člena ter 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora, sprejete na 92. seji 27. 1. 2021.

Obveščam vas, da je umrl gospod Franc Kramar, poslanec Državnega zbora v mandatu 2018–2022. Spomin nanj bomo počastili z minuto molka.

/minuta molka/ Slava mu!

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: Soniboj Knežak do 15. ure, Samo Bevk, Predrag Baković, Matjaž Han in Jani Möderndorfer. Do roka, ki ga je na podlagi 93. odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil Kolegij, sodelovanje na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za seje na daljavo ni najavila nobena poslanka ali poslanec. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!

V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora dnevni red seje Državnega zbora na daljavo določi Kolegij predsednik Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali.

Preden preidemo na obravnavo 1. točke dnevnega reda, se Državni zbor na podlagi druge alineje prvega odstavka 9. člena Zakona o poslancih in 112. člena Poslovnika Državnega zbora seznanja z naslednjim sklepom: Državni zbor ugotavlja, da je poslancu Francu Kramarju zaradi smrti prenehal mandat. O tem bom takoj obvestil Državno volilno komisijo in jo zaprosil, da zboru sporoči, kateri kandidat oziroma kandidatka bo nadomestil oziroma nadomestila navedenega poslanca. Na podlagi obvestila Državne volilne komisije pa bo Mandatno-volilna komisija pripravila poročilo in predlagala Državnemu zboru potrditev mandata.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DODATNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC COVID-19 V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Dopolnilno obrazložitev bo podal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti minister Janez Cigler Kralj.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predsednik, državljanke in državljani, dober dan!

Po dolgi delovni noči, preživeti v družbi poslank in poslancev članov Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, smo danes tukaj z namenom razprave in sprejetja že osmega protikoronskega paketa zakonodaje. Kot veste, je v času tega mandata Ministrstvo za delo nositelj marsikaterega obsežnega interventnega paketa in ponosen sem na ekipo ministrstva ter na celotno vladno ekipo ter seveda tudi na vse vas, ki sodelujete pri sprejemanju teh pomembnih zakonov za našo državo, za naše ljudi. Želim vam na kratko dodatno predstaviti predloge, ki predstavljajo celovit odgovor na potrebe naših ljudi in gospodarstva v tem valu epidemije.

Vlada tudi v tem paketu naslavlja resnične stiske ljudi, ki jih spoznavamo preko terenskega dela, na katere nas opozarjate vi preko svojih poslanskih vprašanj in razprav v tej hiši, na katere nas opozarjajo državljanke in državljani tudi neposredno s svojimi sporočili. Popravili in dopolnili smo nekatere solidarnostne dodatke iz PKP7 ter vključili še nekatere skupine ranljivih. Prepričan sem, da se bomo še enkrat več dotaknili življenj mnogih, ki nas opozarjajo na mnoge težave in stiske v tem času, ko se epidemija še vedno trdovratno drži, še vedno trdovratno vztraja v naših življenjih, ampak tudi to bomo skupaj zmogli in virus premagali, tudi s pomočjo ukrepov iz protikoronskih paketov. Nabor ukrepov v predlogu PKP8 tokrat zaznamujejo ukrepi za ohranjanje delovnih mest in pomoč gospodarstvu. Prioritetno naslavljamo tudi celovito skrb za starejše.

Dovolite, da v začetku najprej spregovorim o nosilnih ukrepih za ohranitev delovnih mest in za gospodarstvo. Naša velika skrb velja zagotavljanju okoliščin, možnosti, da delovni procesi tečejo normalno, kjer je to mogoče, ter da se ohranjajo zaposlitve tam, kjer je epidemija posegla v običajno izvajanje gospodarske dejavnosti. S tem ohranjamo delo in življenje številnih preko 300 tisoč zaposlenih, ki koristijo naše ukrepe, predvsem pa tudi ne pozabimo njihovih družin in družb, firm, kjer so zaposleni. Če pričnem pri ukrepih za trg dela, naj uvodoma poudarim, da razmere na trgu dela vseskozi spremljamo, analiziramo ter se skladno s potrebami nanje tudi odzivamo. Od začetka izvajanja interventne zakonodaje, torej od 1. aprila 2020 do konca januarja 2021, je bilo za vse interventne ukrepe za trg dela, torej za začasno čakanje na delo, za karanteno, višjo silo, skrajšani delovni čas in začasno denarno nadomestilo za brezposelne skupaj izplačanih okoli 433 milijonov evrov. Samo ukrep čakanja na delo je koristilo ali koristi skoraj 32 tisoč poslovnih subjektov.

Ključna interventna ukrepa, ki bosta tem in še ostalim, ki pomoč potrebujejo, pomagala in sta zagotovo ključna za ohranitev številnih delovnih mest, sta: podaljšanje čakanja na delo doma oziroma subvencioniranje tega čakanja na delo doma za zaposlene od 1. februarja 2021 do 30. aprila, z možnostjo, da Vlada največ dvakrat za en mesec ta ukrep podaljša, torej z možnostjo, da se podaljša najdlje do 30. junija 2021. Drugi ključni interventni ukrep v PKP8 je subvencioniranje oziroma prevzem dela bremena zaradi povišanja minimalne plače, ki se je zgodilo ravnokar, in sicer v prvi polovici leta 2021. Gre za ukrep subvencije dela tega dviga, v drugi polovici pa za razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju. Kot veste, se je s 1. januarjem 2021 v skladu z Zakonom o minimalni plači minimalna plača dvignila. Sam kot minister za delo menim, da si delavke in delavci za pošteno delo zaslužijo dostojno plačilo in neto plače v Sloveniji so prenizke, na drugi strani razumemo delodajalce, ki bodo nosili težji del dviga minimalne plače, sploh v teh zaostrenih razmerah zaposlovanja med korona epidemijo. Zato sem se tudi osebno zavzel za dvig minimalne plače, obenem pa predlagal, da dvig minimalne plače delodajalcem začasno subvencionira država oziroma začasno prevzame del bremena z ramen delodajalcev. To predlagamo, da se uredi v zakonu, ki je pred vami. Za delodajalce za plače delavcev, katerih plača brez dodatkov ne dosega zneska minimalne plače, je v prvi polovici leta predlagana subvencija v višini 50 evrov na zaposlenega, za plače in nadomestila plač, ki jih bodo delodajalci izplačali v obdobju od julija do vključno decembra, pa se bo določila nižja najnižja osnova za plačilo socialnih prispevkov. Najnižja osnova za plačilo socialnih prispevkov se bo torej začasno znižala s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače. S tem se bodo v določenem obsegu razbremenili delodajalci, ki so zaradi epidemije že tako v nezavidljivem položaju, zaradi dviga minimalne plače pa bi se jim stroški še dodatno povišali, in obenem se bo tudi odpravila ena administrativna oziroma birokratska ovira. Delodajalec, kar je pomembno, spoštovani poslanke in poslanci, v obdobju prejemanja subvencije še tri mesece po tem ne bo smel iz poslovnega razloga odpustiti delavcev, za katere je prejemal subvencijo, ali odpuščati večje število delavcev iz poslovnih razlogov.

Drugi zelo pomemben ukrep za trg dela pa je podaljšanje čakanja na delo doma, torej subvencioniranje tega čakanja zaposlenim, od 1. februarja do 30. junija najdlje. Povračilo nadomestila plače bodo lahko uveljavili vsi delodajalci, ki so bili registrirani najpozneje do 31. decembra 2020 in jim bodo, po njihovi oceni, prihodki v letu 2021 zaradi epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020. Ukrep je poznan, ukrep je dobro sprejet pri delodajalcih in ima tudi ugodne vplive, ugodne posledice za trg dela. Na drugi strani pa smo ga v tem težkem obdobju še dodelali, in sicer smo šli naproti tistim delodajalcem, ki so zaradi vladnega odloka zaprti. Torej, za čas, ko je delodajalcu zaradi vladnega odloka prepovedano opravljanje dejavnosti, bo povračilo nadomestila plače, ki ga krije država, vključno z nadomestilom plače, z vsemi davki in prispevki delodajalca – torej tem se bo povračal tako imenovani drugi bruto.

Predlog zakona tudi odpravlja neenakost delavcem, ki so pri plači v decembru 2020 prejeli plačilo za poslovno uspešnost ali del tega plačila, na primer božičnico, in zato niso bili upravičeni do kriznega dodatka. Čeprav so ta mesec delali, so bili v drugačnem položaju glede na tiste, ki so plačilo za poslovno uspešnost prejeli izplačano v drugih mesecih, na primer januarja. S predlogom PKP8 to popravljamo in vežemo plačilo oziroma izračun prejem kriznega dodatka na plačo v mesecu novembru 2020.

Če preidem iz teh nosilnih ukrepov za trg dela in za ohranitev delovnih mest na področje solidarnostnih dodatkov. S PKP7 smo zagotovili številne solidarnostne dodatke za različne skupine ljudi: od upokojencev, zaposlenih z nizkimi dohodki, za družine z otroki in starejše kmete z nizkimi prejemki in druge. Predlog PKP8 do 31. marca 2021 predvideva izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 50 evrov za polnoletne dijake s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v šolskem letu 2020/2021 šolajo oziroma redno izobražujejo po javno veljavnih izobraževalnih programih v Republiki Sloveniji. Solidarnostni dodatek bodo prejeli tudi študentje s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/2021 izobražujejo na tujem visokošolskem zavodu.

PKP8 predvideva in predlaga razširitev kroga upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka tudi na invalide z izredno nizkimi denarnimi prejemki. Solidarnostni dodatek v višini 150 evrov bodo prejeli tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojni veterani in invalidi po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov. Solidarnostni dodatek bodo dobile tudi brezposelne osebe, ki so zaposlitev izgubile od 12. marca 2020 do uveljavitve tega zakona. Enkratni solidarnostni dodatek je združljiv z denarnim nadomestilom za brezposelnost oziroma začasnim denarnim nadomestilom za brezposelnost. Ocenjujemo, da s temi predlaganimi ukrepi zaokrožujemo nabor solidarnostnih dodatkov za pomoč ranljivim skupinam prebivalcev.

Prehajam na tretji sklop predlaganih ukrepov v PKP8, in sicer je to sklop ukrepov za celovito oskrbo starejših. Vsi do sedaj sprejeti ukrepi na področju oskrbe starejših so bili sprejeti na način, da se finančno breme ne prenese na oskrbovance in njihove svojce. Vemo, da je to lahko huda finančna obremenitev za družinski proračun, ampak smo zasledovali cilj, da se to finančno breme prevzame s strani proračuna Republike Slovenije.

Naj na tem mestu na kratko povzamem, kaj vse smo do sedaj zagotovili za naborom dosedanjih PKP zakonov. Iz naslova vseh ukrepov PKP do sedaj je zagotovljenih preko 56 milijonov evrov, in sicer za dodatek za delo v rizičnih razmerah in dodatek za nevarnost, za posebne obremenitve, pomoč izvajalcem pomoči na domu, povračilo oskrbnine zaradi umika v domačo oskrbo, kritje izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet, stroške za zaposlene, ki so opravljali zdravstveno dejavnost pri izvajalcih institucionalnega varstva, dodatke zaposlenim, financiranje dodatnih kadrov pri izvajalcih institucionalnega varstva za dve leti, dodatek zaposlenim za delo v sivi in rdeči coni, enomesečno strateško zalogo varovalne opreme, varovalno opremo za zaposlene v sivi in rdeči coni za osnovno in socialno oskrbo ter dezinfekcijo, kritje izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet ter povračilo oskrbnine zaradi umika v domačo oskrbo.

Po 15 letih so bili v preteklih desetih mesecih realizirani prvi pomembni koraki na področju kadrovske in prostorske stiske. Tako je bilo na tej podlagi interventnih zakonov dodatno zaposlenih 541 oseb s sklenjenimi pogodbami o zaposlitvi, 116 oseb je v institucionalnem varstvu trenutno zaposlenih preko javnih del. Na podlagi začasnega in občasnega dela je bilo predvsem v domovih za starejše občane opravljenih 3 tisoč 527 ur, opravljenih je bilo tudi 55 tisoč 19 ur dijakov in študentov. Ob tem povem, da sem imel tudi čast srečati se z nekaterimi temi dijakinjami in dijaki, študentkami, študenti, ki so se dali na razpolago za pomoč v najtežjih razmerah za pomoč za oskrbo najranljivejših v domovih za starejše, in sem jim zagotovil, da bo to ostalo za vedno vpisano v njihovih srcih, ne samo v njihovih življenjepisih oziroma CV-jih. Bili so ponosni in hvaležni za to priložnost.

Te uspešne korake nadgrajujemo tudi z novimi predlogi. Predlog PKP8 tako ureja povračilo stroškov, povezanih z zdravljenjem s kisikom pri osebah s koronavirusno boleznijo v socialno varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo tudi zdravstveno dejavnost, ter pri izvajalcih podaljšane nege. Eden izmed pomembnejših ukrepov v predlogu PKP8 na področju oskrbe starejših je ravno to – možnost izvajanje podaljšane obravnave, ki se nanaša na čas, potreben za okrevanje. Populacija starejših, zlasti tistih s pridruženimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, spada v izjemno ranljivo kategorijo. Prebolela bolezen pogosto vpliva na podaljšan čas, potreben za okrevanje. Posledično starejše osebe po preboleli bolezni in zaključenem bolnišničnem zdravljenju zaradi odsotnosti potrebne podpore v domačem okolju iz bolnišnične oskrbe ni mogoče odpustiti. V trenutnih razmerah povečanih potreb po zmogljivostih za bolnišnično obravnavo oseb s covidom-19 je nujno potrebno zagotoviti bolnišnične zmogljivosti za bolnišnično zdravljenje, zato se bo pacientom, ki po zaključenem zdravljenju covida-19 ne morejo biti odpuščeni v domače okolje, zagotovilo podaljšano obravnavo, kar vključuje storitev zdravstvene nege, fizioterapije in delovne terapije, katerih cilj je čimprejšnja vrnitev v domače okolje in samostojno življenje. Predvidene so torej dodatne zmogljivosti v objektih, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje zdravstvene dejavnosti z nastanitvijo. Objekte in izvajalce za podaljšano obravnavo bo določil minister, pristojen za zdravje, zagotavljanje podaljšane obravnave osebi bo lahko trajalo največ 30 dni. Na podlagi ocene odgovorne osebe pa se bo lahko podaljšalo največ enkrat.

Sredstva za ta namen bodo zagotovljena seveda iz proračuna Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije. Tudi tu sestavljamo uspešno zgodbo s črpanjem sredstev Evropske unije. Mimogrede, v letu 2020 je Ministrstvo za delo počrpalo 107 milijonov sredstev Evropske unije, kar je res največ v zadnjih letih, v izjemno težkih razmerah, pod izjemnim pritiskom. Velik uspeh za ekipo in za Slovenijo, ki bo seveda ta sredstva skozi ukrepe tudi pokoristila.

Še ostajam na področju oskrbe starejših, in sicer naj omenim, da so vsi ti ukrepi res namenjeni temu, da se skrb za starejše v teh težkih časih ob izjemno okrnjenih prostorskih, kadrovskih, finančnih zmožnostih socialno varstvenih zavodov izvajajo kar se da nemoteno in na visokem nivoju. Tu se želim zahvaliti vsem ekipam, ki to izvajajo.

V skladu s PKP8 se bodo povračali tudi stroški za osebno varovalno opremo za zaposlene, ki izvajajo zdravstveno nego in zdravstveno rehabilitacijo. Delo v sivi in rdeči coni in stroški osebne varovalne opreme predstavljajo veliko finančno obremenitev izvajalcev socialno varstvenih storitev, ki izvajajo institucionalno varstvo, zato tudi ta predlog ukrepa v PKP8. Po predlogu zakona se dodatek za izpostavljenost in posebne obremenitve v času epidemije covid-19 za pripadnike, ki izvajajo naloge zaščite, reševanja in pomoči, ne bo štel v dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni pomoči.

Dodatna sredstva namenjamo tudi Rdečemu križu in Karitasu, in sicer ciljno za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2021 za izvajanje dodatne pomoči prejemnikov hrane iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim uporabnikom. Poleg tega se s PKP8 Rdečemu križu zagotovijo dodatna sredstva za nemoteno izvajanje dejavnosti v okviru javnih pooblasti.

Naj v zaključnem delu te dopolnilne obrazložitve na kratko omenim še nekaj drugih ukrepov, ki jih predlagamo s PKP8 in jih je pristojni matični odbor včeraj tudi potrdil. Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa se bo potem, po sprejemu tega zakona, omogočil tudi fizičnim osebam, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in preko pogodb o zaposlitvi zaposlujejo delavce. Torej nosilcem kmetijskih gospodarstev. S predlogom zakona se predlaga začasni ukrep polnega plačila prispevkov za socialno varnost tudi za verske uslužbence. Finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka za nosilce kmetijskih gospodarstev in nosilce dopolnilne dejavnosti se bo priznalo tudi za nazaj od 1. oktobra 2020. Do 30. junija 2021 podaljšujemo ukrep nadomestila izpada prihodkov izvajalca prevoza potnikov v železniškem prometu, za izvajalce potnikov z avtobusi in imetnikom licence za opravljanje prevozov v cestnem prometu, ki izvajajo občasni prevoz s kombiniranimi vozili. Prav tako podaljšujemo ukrep nadomestila izpada prihodkov iz naslova šolskih prevozov, in sicer do 24. junija 2021.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, kot izhaja iz povedanega, je predlog PKP8 vsebinsko in logično nadaljevanje in nadgradnja dosedanjih interventnih zakonov, s katerimi ta vladna ekipa že 10 mesecev zagotavlja pomoč prebivalstvu in gospodarstvu prek obvladovanja posledic epidemije z blažitvijo posledic epidemije in z ostalimi pomočmi najranljivejšim skupinam. Naslavljamo številna področja in ponovno dokazujemo, da lahko s skupnim delom in hitrim odzivanjem kljub izjemnim težavam in tudi včasih številnim preprekam zagotovimo tiste ukrepe, ki jih naši državljani, tudi najbolj ranljivi, in naša podjetja, zaposleni, najbolj potrebujejo.

Zahvaljujem se za pomoč pri pripravi predloga vsem vključenim ministrstvom, kolegom ministrom, predsedniku Vladi, svetovalni skupini dr. Mateja Lahovnika ter, spoštovani poslanke in poslanci, vsem vam, ki sodelujete pri pripravi in sprejemanju teh rešitev. Verjamem, da smo s tem predlogom zakona še enkrat naslovili ključno aktualno problematiko in pripravili ukrepe, ki bodo v veliko pomoč posameznikom, trgu dela, gospodarstvu pri premagovanju krize zaradi covida-19.

Prosim vas za podporo temu zakonu z namenom pomagati čim hitreje in čim bolj učinkovito in želim uspešno delo spoštovanemu zboru.

Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici Evi Irgl.

Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je kot matično delovno delo obravnaval Predlog zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covid-19, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Predstavnik predlagatelja, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gospod Janez Cigler Kralj je najprej na kratko predstavil poglavitne rešitve predloga zakona.

Mnenje Zakonodajno-pravne službe je predstavila njihova predstavnica in povedala, da predloženo zakonsko besedilo ni pripravljeno povsem ustrezno. V njem je precej napačnih sklicevanj in drugih nomotehničnih nepravilnosti.

Odbor je prejel tudi skupno mnenje pristojne Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter zainteresirane Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance k Predlogu zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covid-19 in predlog zakona podpirata. Komisiji med drugim ugotavljata, da predlagatelj s predlaganim osmim paketom interventnih ukrepov, povezanih z nalezljivo boleznijo, zasleduje cilj omilitve in odprave posledic navedene bolezni na področju gospodarstva, na področju trga dela, delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva.

Odboru so potem v nadaljevanju oziroma že do sklica seje bili predloženi, posredovani tudi številni predlogi in pripombe zainteresiranih in strokovnih javnosti, ki so pisno predstavili svoje poglede in pripombe na predloženo besedilo zakona.

Potem je sledila razprava poslank in poslancev. Ne bom šla v detajle, kaj vse se je včeraj do tretje ure zjutraj dogajalo na odboru, morda bo več časa kaj reči o tem v nadaljevanju, v razpravi. Ampak v razpravi so predstavniki koalicije poudarili, da bodo ukrepi, ki jih prinaša predlog zakona, pomembno prispevali k omilitvi posledic epidemije covid-19. Predlog zakona je po njihovem mnenju pripravljen dobro in prihaja ob pravem času. Ključni ukrepi, ki jih prinaša, so ohranjanje delovnih mest preko podaljšanja subvencioniranja čakanja na delo in prevzemanje dela bremena s strani države za dvig minimalne plače. Pomemben ukrep je tudi širitev upravičencev solidarnostnih dodatkov, katerih prejemniki bodo po novem tudi invalidi in vojni veterani z nizkimi dohodki. Enkratni solidarnostni dodatek bo pripadal dijakom, starejših od 18 let, ki so izpadli iz prejšnjega paketa, ter študentom, ki se izobražujejo na tujem visokošolskem zavodu. Ukrepi so predvideni tudi na področju kmetijstva, ukrepi pa niso usmerjeni samo na področje gospodarstva, ampak je veliko pomoči prišlo tudi neposredno do ljudi.

Predstavniki opozicije pa so menili, da predlagani ukrepi niso usklajeni s socialnimi partnerji, da prihajajo prepozno, so neučinkoviti in neselektivni ter povzročajo zmedo. Ne bom šla tukaj v detajle, kaj vse se je še zraven dogajalo. Eden od razpravljavcev je menil, da je nujen razmislek o začetku odpiranja malega gospodarstva in samostojnih dejavnosti, saj je mogoče, da na epidemijo gledamo preveč s strahom. Predstavniki opozicije so poudarili, da bi morala Vlada ukrepe pripraviti celostno, s sodelovanjem več deležnikov na način, da bi ukrepi delovali dolgoročno. Minister je pojasnil, da so bili vladni ukrepi na področju trga dela vseskozi premišljeni in ciljni, v PKP8 pa to določeni ukrepi še nadgrajujejo. Poudaril je, da je veliko dražje ustanoviti novo delovno mesto kot ga ohraniti. Očitek glede prevelikega števila ukrepov je zavrnil s podatkom, da je ohranitev okoli 300 tisoč delovnih mest podatek, ki govori sam zase.

Odbor je na koncu sprejel amandmaje, na podlagi katerih je pripravljen dopolnjen predlog, potem pa smo poslanke in poslanci glasovali še o vseh členih predloga zakona skupaj ter jih tudi sprejeli. Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Jani Ivanuša bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani minister, spoštovani poslanke in poslanci!

Gospodarska škoda je po opozorilih analitikov v Sloveniji že sedaj zelo velika, v prihodnosti pa naj bi se zaradi epidemije in ukrepov še znatno poslabšala. Sama mednarodna konkurenčnost Slovenije se bo šibila, izvoz pa se bo začel poviševati državam z milejšimi ukrepi na račun zniževanja izvoza Slovenije. To bo poleg oslabljene ekonomije znotraj države drastično začelo zniževati bruto družbeni proizvod še zaradi upada izvoza Slovenije. Zato je sicer težko, ampak zelo pomembno, da na eni strani poskušamo zajeziti epidemijo, na drugi strani pa čim manj prizadeti gospodarstvo. Dejstvo pa je, da je gospodarstvo zelo, zelo že prizadeto.

Solidarnostni dodatek v višini 150 evrov za Slovence, ki spadajo v najranljivejše skupine, je pravičen ukrep, ki ga absolutno podpiramo. Invalidi z izjemno nizkimi denarnimi prejemniki, vojni veterani in še posebej vojni invalidi bi si zaslužili celo višje solidarnostne dodatke, ne pa, da Vlada ponovno daje absurdna in nepravična darila svoji volilni bazi iz Katoliške cerkve. Zelo pozdravljamo tudi dodatek za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve za pripadnike Civilne zaščite, ki so eni izmed prvih na bojni liniji v boju s posledicami virusa. S svojim delom se pogosto žrtvujejo za zaščito nas, Slovence, saj so v času epidemije vpoklicani k opravljanju najrazličnejših nalog, velikokrat tudi težkih, neprijetnih in celo nevarnih. Pravično do slovenskih delavcev je tudi to, da zakon določa, da se pri dodeljevanju solidarnostnega dodatka izplačilo poslovne uspešnosti ne upošteva v izračun dvakratnika minimalne plače. Solidarnostni dodatek so namreč dobili tisti delavci, katerih zadnja plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, izplačilo za poslovno uspešnost pa se jim je pri izračunu upoštevalo.

Ker je gostinstvo zaradi epidemije eno izmed najbolj prizadetih panog, podpiramo predlog Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, da Vlada v prihodnje razmisli o umestitvi gostincev v posebno, nižjo stopnjo DDV-ja. V sosednjih državah, natančneje v Avstriji, Nemčiji in na Madžarskem, že uvajajo za gostince nižje stopnje DDV-ja. To bo v času, ko se bodo ukrepi začeli sproščati, imelo pozitivne učinke ne samo na gostinstvo kot gospodarski sektor, ampak tudi na socialno življenje ljudi. V Bosni in Hercegovini in v Srbiji gostinski sektor obratuje, kar ob gospodarstvu še posebej pripomore k psihološki dobrobiti ljudi. Kljub odprtim gostinskim obratom sta obe državi z epidemiološkega vidika na bistveno boljšem kot v Sloveniji, tako da bi morala Vlada dobro razmisliti o svojih trenutnih ukrepih.

Podpiramo tudi predlog Sindikata policistov Slovenije, ki želi zagotoviti enako obravnavo zaposlenih, ki delajo v času epidemije v enakih pogojih na področju obravnave migrantov in prosilcev za azil. Delavci v centru za tujce so vsakodnevno izpostavljeni migrantom, med katerimi jih ima veliko potrjeno okužbo s covidom-19, nekateri pa imajo celo kakšne, v našem prostoru manj znane bolezni.

Kljub nekaterim pomislekom pri PKP8 bomo zakon vendarle podprli. Hvala lepa za vašo pozornost.

Hvala lepa.

Eva Irgl bo predstavila stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Hvala, še enkrat, za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Epidemija covid-19 na gospodarstvu seveda pušča velike posledice. Zaradi tega smo tudi v ekonomsko-gospodarski krizi, ta pa nedvomno vpliva tudi na socialni položaj ljudi. Če pogledamo analize, te kažejo, da bo okrevanje gospodarstva mogoče doseči šele nekje v drugi polovici leta 2021. Kar zadeva brezposelnost, lahko vidimo, da le-ta v zadnjih mesecih ni naraščala, kar je dober podatek, istočasno pa Vlada ljudem pomaga tudi z različnimi solidarnostnimi dodatki. Takšno vzdržno stanje gospodarstva je mogoče tudi zato, ker je Slovenija ohranila ugled na finančnih trgih in se zato lahko ceneje zadolžujemo, kar je v tej situaciji še posebej pomembno.

Dejstvo je, da se nahajamo v zelo zahtevnih časih in če so časi zahtevni, potem navadno ti terjajo od nas hitre in odgovorne odločitve, take, ki koristijo in so v pomoč predvsem tistim delom prebivalstva, ki jih je epidemija najbolj prizadela. Vlada je za lajšanje ekonomskega in socialnega položaja doslej sprejela že osem interventnih zakonov, danes bo Državni zbor sprejel torej tega osmega, pri čemer je v vsakem naslednjem interventnem zakonu naslovila vsakokrat vse tiste skupine ljudi, za katere se je tekom veljavnosti prejšnjega zakona pokazalo, da jih je epidemija covid-19 najbolj prizadela. Tako smo v sedmih paketih razdelili že veliko pomoči, pri čemer so bile upoštevane praktično vse kategorije prebivalstva. V PKP8 pa s solidarnostnim dodatkom zajemamo še nekatere druge kategorije – dijake, invalide, ki prejemajo invalidnino in so na čakanju – in obenem popravljamo neenakost, ki je v sedmem protikoronskem paketu nastala s kriznim dodatkom za delavce v višini 200 evrov.

Posebej pomembno je, da smo z vsemi paketi pomoči do sedaj pomagali ne samo gospodarstvu in turizmu, ampak je pomoč prišla tudi neposredno do ljudi. Upokojenci so do sedaj že dvakrat prejeli solidarnostni dodatek v razponu od 130 do 300 evrov, seveda odvisno od višine pokojnine. Zagotovljen je solidarnostni dodatek za dijake v višini 50 evrov, za polnoletne dijake s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Vsi ti ukrepi, zlasti tisti, ki so vezani na trg dela, so doslej ohranili približno 300 tisoč delovnih mest.

PKP 8 pa poleg tega med prejemnike solidarnostnega dodatka vključuje tudi nekatere nove kategorije: študente, ki študirajo v tujini – 150 evrov –, brezposelni, ki so delo izgubili po 12. marcu 2020 in so še vedno brezposelni – solidarnostni dodatek v višini 150 evrov –, vojni veterani in invalidi tudi solidarnostni dodatek v višini 150 evrov. Osebno sem tega dodatka zelo vesela ali pa še posebej tega vesela, saj smo v Slovenski demokratski stranki že večkrat opozorili, da bi se morale najnižje invalidske pokojnine dvigniti vsaj na raven socialne pomoči.

Zelo pomembno je tudi, da smo vzpostaviti sistem nagrajevanja za tiste zaposlene v zdravstvu, ki so najbolj obremenjeni, ki skrbijo za starejše v DSO in bolnišnicah.

Preko mesečnega temeljnega dohodka smo reševali stiske samozaposlenih in mikropodjetij. V enem izmed paketov smo zagotovili še dodatnih 31 milijonov evrov za institucionalno varstvo, kar je bilo še posebej pomembno, ker so najbolj ranljive skupine zaradi covid-19 prav starostniki.

Prav tako smo s PKP8 podaljšali subvencioniranje čakanja na delo najmanj do konca meseca aprila 2021. Država bo nase prevzela tudi del bremena zaradi dviga minimalne plače, delodajalci bodo za tiste, ki brez dodatkov ne dosegajo minimalne plače, prejeli subvencijo v višini 50 evrov. Še več, Vlada je šla nasproti tudi sindikatom in odpravila neenako obravnavo zaposlenih pri izplačilih kriznega dodatka v višini 200 evrov. Po uveljavljenem PKP8 bodo do izplačila kriznega dodatka upravičeni vsi delavci v zasebnem sektorju.

Če povzamem. Sedanje vzdržno gospodarsko stanje, če lahko tako rečemo, lahko pripišemo pravočasnim, učinkovitim, predvsem pa ciljno usmerjenim ukrepom, ki ves čas covid situacije podpirajo socialno najbolj ranljive skupine, tiste, za katere se v naši stranki borimo že od začetka; torej invalide, upokojence, zaposlene, ki prejemajo minimalne plače. Tudi zanje je država nase prevzela del bremena zaradi dviga minimalne plače. Delodajalci bodo za tiste, ki brez dodatkov ne dosegajo minimalne plače, prejeli tudi subvencijo v višini 50 evrov. Seveda bomo lahko v razpravi še dodali, kaj vse prinaša osmi PKP paket.

To bi bilo pa v stališču poslanske skupine. Najlepša hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa.

Brane Golubović bo predstavil stališče Poslanske skupine LMŠ.

Spoštovani!

Kaj lahko dobimo od vlade, ki verjame, da je samozadostna? Kaj lahko dobimo od vlade, ki ne spoštuje nikogar, ki zavrača socialni dialog, ki vse zna in zmore sama? Dobimo kaotično stanje, kaotično stanje v družbi. Dobimo zmedo pri reševanju epidemije in njenih posledic. Samo poglejmo, kako Vlada ni znala poiskati rešitev, da bi se šole zadnje zapirale in prve odpirale. Iskali niti niso rešitev, kako zaščititi domove za starostnike. Policijsko uro imamo že preko 100 dni, enega najdaljših lockdownov; najdaljšega, ki prinaša katastrofalne posledice za celotno družbo. A kljub vsem ukrepom je Slovenija še zmeraj v vrhu umrlih, na žalost, in razmere se še vedno ne umirjajo. Vladi je spodletelo na vseh področjih obvladovanja epidemije in spodletelo je tudi pri reševanju podjetij in obrtnikov, ki so morali na podlagi vladnega odloka že oktobra zapreti svojo dejavnost. Od 19. oktobra, ko je bila razglašena epidemija, pa vse do danes, Vlada za ta podjetja in obrtnike še vedno ni našla učinkovitih rešitev. Ni jih našla niti za prekarne delavce niti za mlade. Vse težje se je znebiti občutka, da se Vlada norčuje iz njih. Zakaj tako mislimo? Ker jim Vlada ob vsakem sprejemanju PKP obljublja, da bo rešitve za njih našla v naslednjem, a teh rešitev ni in ni. Tudi pri osmem PKP je podobno.

Pa naj vas spomnim, o katerih podjetnikih govorimo zadnje tri mesece, za koga želimo v LMŠ najti rešitev. Res niso veliki, so pa po duši in srcu v podjetništvu. Govorimo o tistih, ki zaradi vladnih odlokov ne smejo delati, govorimo o podjetjih in obrtnikih v turizmu, o turističnih prevoznikih, gostincih. Govorimo o celotni industriji srečanj, pa o trgovinah z nenujnim blagom, o kozmetičnih salonih, tudi pasjih frizerjih, avtopralnicah in še uro bi lahko našteval vse tiste, ki jih že mesece druži ista težava – mačehovski odnos Vlade, predvsem v drugem valu.

V prvem valu je bilo sofinanciranje čakanja na delo dober ukrep, ki je rešil marsikatero delovno mesto in podjetje, a v drugem valu ta ukrep enostavno kljub polnemu financiranju ni več zadosten, je polovičen. V LMŠ smo prepričani, da je treba povezano reševati tako delovna mesta kot tudi tiste, ki delovna mesta ustvarjajo in zagotavljajo. To pa so podjetja in obrtniki. Če ne bomo reševali tudi njih, se zaposleni po epidemiji ne bodo imeli več kam vrniti in brezposelnost bo šla v nebo. Zato v LMŠ že od jeseni predlagamo Vladi, da se vsem zaprtim podjetjem in obrtnikom povrne izpad prihodkov na pravičen, sorazmeren in preprost način, podobno, kot so to storili v sosednji Avstriji.

Spoštovane kolegice in kolegi, ta vlada ne spoštuje ljudi, ne spoštuje njihovega dela in prizadevanj. Nima strategije na področju reševanja epidemije, kaj šele na drugih področjih, pomembnih za državo. Enostavno vladna ekipa po našem mnenju ni dorastla tem zahtevnim situacijam, kar iz dneva v dan dokazujejo. Lahko bi rekli, da so vladne gospe in gospodje prišli do točke, ko niso več sposobni skrivati svoje nesposobnosti in škode, ki jo delajo državi. Hvala lepa.