Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 54. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena, prvega odstavka 60. člena ter 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora, sprejete na 87. seji 11. 12. 2020.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanki in poslanci: mag. Bojana Muršič od 14. ure dalje, Iva Dimic, Ferenc Horváth, Jože Tanko in Samo Bevk do 15. ure. Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil Kolegij, so za danes sodelovanje na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za sejo na daljavo najavili naslednji poslanke in poslanca: mag. Karmen Furman, Eva Irgl, Anja Bah Žibert, Brane Golubović in Franc Kramar. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade, k obe točkama dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!

V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora dnevni red seje Državnega zbora na daljavo določi Kolegij predsednika Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 37 poslank in poslancev s prvopodpisano Mašo Kociper.

Za uvodno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici predlagatelja Maši Kociper.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, danes ne odločamo o kar enem zakonu. Odločamo o zelo pomemben zakonu. Predsednik Pahor bi rekel, da odločamo o najbolj eminentnem političnem vprašanju. Gre za to, kako v demokratičnem sistemu, sistemu, ki ga imamo tudi v Sloveniji, ljudje, volivci, izvolijo svoje predstavnike v Državni zbor. Po kakšnem sistemu? Po takšnem, kot ga je določila Ustava Republike Slovenije, in po takšnem, tako pomembnem zakonu, da je ustavodajalec določil, da se mora ta zakon sprejemati z dvotretjinsko večino, in to je večina, ki jo za spremembo tega zakona potrebujemo danes.

Ko je pred časom Ustavno sodišče Republike Slovenije določilo, da je obstoječi volilni sistem neustaven, kajti ne omogoča dosledne uporabe načela enake volilne pravice, je hkrati določilo rok, v katerem mora ta zbor, spoštovani parlament, zakon popraviti. Ta rok je 21. 12. 2020. Danes smo 18. 12. 2020. Rok torej poteče v ponedeljek. Čeprav je Ustavno sodišče nakazalo dve možni poti za rešitev protiustavnosti – ena je ta, da se volilni okraji, ki so sporni, ukinejo in se uvede preferenčni glas, druga pa je ta, da se volilni okraji ustrezno spremenijo – zaenkrat drugega zakona, ki bi urejal ureditev volilnih okrajev in njihovo spremembo in omogočil to spremembo v roku, sploh še ni v Državnem zbor. Poslanci, zlasti tisti, ki ste bili tako odločni in glasni, ko ste govorili o tem, kako je treba udejanjiti ustavne odločbe, tudi na primer tisto zelo dvoumno o zasebnem šolstvu, upam, da se zavedate svoje odgovornosti. Danes bomo torej odločali, na odboru je zakon dobil podporo, o tem, ali v tem državnem zboru lahko zagotovimo dvotretjinsko večino za to, da bi volivci končno imeli odločilen vpliv na to, kdo bo njihov izvoljeni poslanec. Vsi vemo, da se v obstoječem volilnem sistemu volivci odločajo za stranko. In tudi tisti poslanci, ki si morda prilaščate velike zasluge za to, da so prav vas izvolili volivci, se mislim da zavedate, da je ključna vloga stranke. Če vas stranka ne bi postavila v tisti okraj, če ne bi dobila dovolj visoko večino po celi Sloveniji, morda tudi vi ne bi bili izvoljeni.

Danes pa s tem zakonom uvajamo drugo možnost. Možnost, da ljudje s preferenčnim glasom, ki ga poznamo iz evropskih volitev, točno določijo, kdo iz liste, ki je predlagana, bo izvoljen kot njihov predstavnik, kot tisti, ki bo njihov glas zastopal v Državnem zboru. Ukinjamo torej volilne okraje, ki bi ostali samo na administrativni ravni, za preferenčni glas pa določamo sistem, ki ga ljudje zelo dobro poznajo iz evropskih volitev. In še nekaj, prag, ki je določen za to, da lahko nekdo nekoga prehiti, če rečem po domače, je določen zelo nizko – na 4,5 %, še nižje, kot je to določeno po evropskih volitvah. Ker zadnjič niso bili sprejeti okraji, morajo biti kandidatne liste polne, se pravi, stranka mora biti sposobna zagotoviti dovolj veliko število kandidatov in ga ponuditi volivcem.

Veliko je v zadnjih dneh govora o tem, ali je ta sistem dober, boljši, kaj prinaša za poslance. Res je, za poslance prinaša veliko tveganje. Mnogo bolj nepredvidljivo bo, kdo bo lahko izvoljen v Državnem zboru ali ne. Hkrati pa predlaga za volivce veliko dodano vrednost in po upanju nas predlagateljev lahko tudi pozitivno vpliva na večjo volilno udeležbo in morda nekoliko prispeva tudi k večjemu zaupanju volivcev v delo politike. Ne pozabimo, predstavnik ljudstva, poslanec je po 80. členu Ustave oseba, ki zastopa vse državljanke in državljane, ne samo tiste, ki so ga izvolili. Lokalni interesi, interesi občin niso zastopani v Državnem zboru Republike Slovenije, ampak so zastopani v Državnem svetu. To naj vas morda vodi pri odločanju. Pa še nekaj, tako kot pri evropskih in lokalnih volitvah tudi ta zakon prinaša potrebo po enakomerni zastopanosti obeh spolov. Na vsaki kandidatni listi mora biti eden od spolov zastopan vsaj 40-odstotno in predvidena je tudi tako imenovana zadrga, ki nam omogoča, da so spoli res enakomerno zastopani.

Spoštovane poslanke in poslanci, vabim vas, da po dobri debati razmislite, ali je to primerna sprememba volilnega sistema, in jo tudi podprete. Hvala.

Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku mag. Branku Grimsu.

Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav!

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je ta predlog zakona obravnaval na svoji nujni seji 11. decembra letos. Predlagatelji so predstavili prednosti, ki jih po njihovem mnenju prinaša njihov predlog, se pravi nekoliko večji vpliv volivcev. Medtem ko so preostali opozarjali na centralizacijo, ki v Sloveniji že poteka, tudi nekateri sicer iz strank predlagateljev, in po drugi strani to, da omogoča sedanja ureditev ob ustreznih korekcijah, ki jih je zahtevalo Ustavno sodišče, bolj enakomerno pokritost celotnega ozemlja Republike Slovenije in s tem dodatno zagotavlja enakomernejši regionalni razvoj.

Na koncu je pri glasovanju od 10 predlaganih amandmajev 8 dobilo ustrezno podporo. Tako kot za zakon v celoti je potrebno tudi za amandmaje doseči absolutno dvotretjinsko večino tudi na odboru. S 13 glasovi za in 6 proti je bilo teh osem amandmajev potrjenih, dva pa sta zbrala premalo glasov. Na končnem glasovanju je tudi besedilo v celoti skupaj s sprejetimi amandmaji dobili enako podporo, se pravi 13 glasov za in 6 proti.

Za uvodno predstavitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade.

Mnenje bo predstavil Boštjan Koritnik, minister za javno upravo.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Predlagana sprememba volilnega sistema, ki z namenom večje personalizacije predvideva uvedbo neobveznega relativnega prednostnega glasu, je eden od možnih načinov za implementacijo odločbe Ustavnega sodišča. Ne glede na to, pa v zvezi s predlogom Vlada poudarja, da je za sprejetje novele ZVDZ potrebno doseči široko, najširše politično soglasje, saj je za sprejetje zakona, ki ureja volilni sistem, potrebna dvotretjinska večina glasov vseh poslancev.

Z namenom odprave s strani Ustavnega sodišča ugotovljene neskladnosti, je Vlada po nastopu mandata ter po zaključku obravnave predloga novele ZVDZD iz januarja 2020, ker predlog takrat ni dobil zadostne podpore oziroma zadostnega števila poslanskih glasov, s katerim je bila predlagana vsebinsko enaka sprememba volilnega sistema, kot se predlaga sedaj, še dodatno pozornost usmerila k ureditvi nove razdelitve volilnih okrajev. Rok za uresničitev ustavne odločbe je 21. december letos.

Glede na navedeno in dejstvo, da je Ministrstvo za javno upravo že več mesecev intenzivno sodelovalo s poslanskimi skupinami v zvezi s pripravo predloga sprememb in dopolnitev zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor in da tudi ta zakon zasleduje implementacijo odločbe Ustavnega sodišča, Vlada meni, da ker je potrebna za tisti zakon navadna večina, da je takšna pot ustreznejša. Hvala.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Stranka modernega centra. Stališče bo predstavila Janja Sluga.

Državni zbor se v tem letu sooča že z drugim poskusom izvršitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, v kateri je sodišče ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z Ustavo. To pa zato, ker v njem določeni volilni okraji po 26 letih več ne ustrezajo merilom, ki jih določa Zakon o volitvah v državni zbor. Rok za odpravo neskladja poteče v nekaj dneh.

Z namenom odprave ugotovljene ustavne neskladnosti je že prejšnja koalicija, v kateri je sodelovala tudi SMC, predlagala novelo Zakona o volitvah v državni zbor, s katero je bila predlagana vsebinsko enaka sprememba volilnega sistema – uvedba relativnega neobveznega prednostnega glasu ter ukinitev volilnih okrajev. Enako torej, kot se predlaga sedaj.

V Poslanski skupini SMC bomo pričujočo novelo tudi tokrat podprli. V SMC smo zagovorniki takšnih sprememb volilnega sistema, ki bodo dejansko zagotovile večji vpliv volivcev na izvolitev njihovih predstavnikov v Državnem zboru. Volivci v sedanjem sistemu ne morejo izbirati med različnimi kandidati na listi kandidatov, ker v vsakem volilnem okraju nastopa le po en kandidat z vsake liste, in volivec dejansko ne glasuje za kandidata, pač pa izbere listo. Posledica takšne ureditve je, da volivec dejansko nima vpliva na izbiro posameznega kandidata znotraj liste, pač pa glasuje o listah oziroma o političnih strankah, ki te kandidate predlagajo. Zato v obstoječem, veljavnem proporcionalnem volilnem sistemu potrebujemo spremembe, s katerimi bomo uveljavili načelo personalizacije volitev, ki bo omogočilo, da bodo izvoljeni tisti kandidati, ki bodo prejeli največ glasov, slednje pa omogoča dopolnitev proporcionalnega volilnega sistema s preferenčnim glasom in ukinitvijo volilnih okrajev. Res je, da je predlagana sprememba zgolj eden od možnih načinov za implementacijo odločbe Ustavnega sodišča, vendar je po naši oceni najbližje namenu ustavodajalca, ki je leta 2000 v Ustavo zapisal: »Poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti se volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatov«.

Predlagani preferenčni glas je podoben tistemu, kot ga že uporabljamo za volitve poslancev v Evropski parlament. Kot kažejo dosedanji rezultati volitev, je enostaven, volivcem razumljiv in omogoča odločilen vpliv na izvolitev. Dejansko govori v prid temu, da so se na zadnjih volitvah v Evropski parlament vsi poslanci tja uvrstili oziroma bili izvoljeni s preferenčnimi glasovi. Zavedamo se, da je volilna pravica ena od temeljnih političnih pravic državljank in državljanov. To pravico uresničujejo posredno z volitvami svojih predstavnikov v državnem zboru. Z ustavo skladne volitve pa so pogoj za demokratično oblikovanje legitimne in tudi legalne zakonodajne veje oblasti. Zato je Državni zbor zavezan k temu, da bodisi v roku, ki ga je postavilo Ustavno sodišče oziroma najkasneje pred razpisom naslednjih volitev, izglasuje spremembo volilne zakonodaje, ki bo sledila omenjeni odločbi.

Četudi ta novela zakona o volitvah ne bo sprejeta, poslanke in poslanci nimamo druge izbire, kot da poskušamo oblikovati in sprejeti spremembe meja volilnih okrajev. Pri tem pa v SMC opozarjamo, da iskanje političnega kompromisa ne sme predstavljati tveganj, ki bi lahko vodile do ponovne negativne odločitve Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je v svoji odločbi jasno zapisalo, da je treba vsa merila za oblikovanje volilnih enot in okrajev upoštevati sočasno ter da nobeno merilo nima večje teže od drugega, razen ko za to obstajajo stvarno utemeljeni razlogi. Zadnji predlog novele zakona o volilnih enotah in volilnih okrajih tej argumentaciji Ustavnega sodišča ne sledi v celoti, saj bodo še vedno precej velika odstopanja med najmanjšim in največjim volilnim okrajem. Hkrati pa nekateri s tem predlogom preračunavajo, kako bi bili na naslednjih volitvah najlažje izvoljeni. To pa ni dobra popotnica k iskanju kompromisov, niti k uresničitvi Ustavnega odločbe.

Hvala lepa.

Dr. Matej T. Vatovec bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

Hvala. Najlepša hvala predsednik. Lep pozdrav vsem!

Ustavno sodišče je 8. novembra 2018, ugotovilo eno zelo pomembno zadevo, in to je, da ima naš volilni sistem resno težavo z volilnimi okraji. V svoji odločbi je problematiziralo oziroma ugotovilo, da sta v neskladju z Ustavo člena dveh zakonov, drugi odstavek 91. člena Zakona o volitvah v državni zbor, ki določa kdo je izvoljen iz volilnih okrajev za poslanca, in 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot, ki v bistvu opredeljuje vse volilne okraje, ki jih imamo v tej državi in predstavlja praktično celoten zakon. Glavna težava, ki jo izpostavlja Ustavno sodišče, je nesorazmerje med volilnimi okraji. Zato daje ta eksemplarični primer med najmanjšim volilnim okraju v državi, Hrastnikom, in največjim, Grosupljem. Razmerje med tema dvema je 1 proti 3,73, kar z drugimi besedami pomeni, da ima volivec v Hrastniku skoraj štirikrat težji glas kot volivec v Grosupljem.

Po tej odločitvi Ustavnega sodišča, po tej ugotovljeni neustavnosti se je predsednik republike odločil, da bo izpeljal postopek pogajanj, da bi predstavniki parlamentarnih strank našli rešitev za to težavo, za ta problem. Na teh pogajanjih sta se izkazali kot možni ali pa kot edini rešitvi sprememba volilnih okrajev, tako da bi zadostili ugotovitvam Ustavnega sodišča, ali pa ukinitev volilnih okrajev.

Kar se tiče spremembe volilnih okrajev. Ustavno sodišče je pogoje za njihovo enakost zelo natančno definiralo, in to je geografska zaokroženost ter skupne kulturne in druge značilnosti teh območij. To je ena od osnovnih definicij volilnega okraja. Druga zahteva, druga predpostavka pa je ta, da morajo biti ti volilni okraji med seboj približno enaki glede na delež prebivalcev oziroma volivcev.

V okviru teh pogajanj je Ministrstvo za javno upravo, ki ga je takrat vodil še gospod Medved, s pomočjo geografske stroke in drugih strokovnjakov pripravilo predlog novih volilnih okrajev, se pravi, kako bi lahko spremenili volilne okraje, da bi uredili to, kar zahteva Ustavno sodišče. Za tisti predlog, ne glede na to da je bilo vanj vloženega veliko truda in tudi znanja, lahko na žalost upravičeno trdimo, da zelo verjetno ne zadošča zahtevam Ustavnega sodišča. Aritmetično lahko, recimo, uskladimo velikost volilnih okrajev, se pravi, da bi lahko številke prebivalcev oziroma volivcev v volilnih okrajih bile približno enake, ampak s tem se nam neizogibno poruši tisti drugi del definicije, se pravi ta geografski in kulturni kriterij. S tem bi imeli zakon, ki bi zelo verjetno ponovno padel na Ustavnem sodišču.

Tako je takrat po zaključku teh pogajanj vseeno pri 59 poslancih Državnega zbora prevladala zamisel, da bi vložili spremembo Zakona o volitvah v državni zbor, s katerim bi ukinili volilne okraje. Ta zakon imate danes ponovno na klopeh, ponovno bomo o njem odločali. Kot je bilo že uvodoma rečeno, zanj potrebujemo dve tretjini vseh poslancev, se pravi 60 glasov.

Kar je ključno in zakaj je pomembno sprejeti ta zakon, je naslednje. Najprej bi si morali razčistiti vprašanje, ali je naš volilni sistem tak, da zahteva predstavnike volilnih okrajev. Odgovor je seveda jasen – ni. 82. člen ustave jasno pravi, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva. Tako jaz kot poslanec iz Kopra moram in je moja dolžnost, da predstavljam tudi ljudi iz Murske Sobote, ljudi iz Kočevja, ljudi iz Hrastnika in tako naprej. Nisem poslanec samo Kopra, druge volilne enote, ampak sem poslanec vseh. To je prva stvar. Zato je pomemben ta zakon, ker po eni strani poenostavlja volilni sistem, s tem da ga v bistvu tudi na nek način poenoti z ostalima dvema volilnima zakonoma, predvsem z Zakonom o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, kjer že poznamo preferenčne glasove, prednostne glasove, volivci jih znajo in jih uporabljajo, in s tem bi tudi na nek način volivcev olajšali neko zmedo, ki se kljub vsemu pojavlja pri volitvah.

Rok, ki ga je določilo Ustavno sodišče, se bliskovito bliža, kot rečeno je,21. december. Odgovornost Državnega zbora je, da upošteva to odločbo Ustavnega sodišča, saj so volitve eden temeljev naše ustavne demokracije in večstrankarske volitve tudi nekaj, kar je dediščina izpred 30 let, na katero vsi prisegamo. Tako naj bodo stranke tiste, ki določajo kandidate za volitve v Državni zbor po volilnih enotah, in naj se volivci odločijo, kateri je ustrezen za poslanca.