Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 47. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena, drugega odstavka 60. člena ter prvega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora, sprejete na 83. seji 27. oktobra 2020.

Obveščam vas, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Monika Gregorčič od 16. ure dalje, mag. Bojana Muršič do 15. ure, Felice Žiža od 15. ure dalje, Ferenc Horváth, Mihael Prevc, Tadeja Šuštar, Janja Sluga, Robert Polnar, Franc Kramar in Suzana Lep Šimenko.

Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil Kolegij, je sodelovanje na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za seje na daljavo najavil poslanec Samo Bevk. Samo Bevk je že prijavljen v aplikacijo za seje na daljavo in ga lepo pozdravljam.

Na sejo sem vabil tudi predstavnike Vlade.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora dnevni red seje Državnega zbora na daljavo določi Kolegij predsednika Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI S KADROVANJEM V DRŽAVNE INSTITUCIJE IN GOSPODARSKE DRUŽBE.

Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina 38 poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem.

V zvezi s tem predlogom priporočila je skupina 38 poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem naprej besedo predstavniku predlagatelja Niku Prebilu.

Spoštovani predsednik, ministri, predstavniki Vlade, spoštovani zbor!

Današnja izredna seja je posledica. Je posledica brutalnega pohoda vlade Janeza Janše na državne institucije in gospodarske družbe v delni ali popolni lasti države. Seveda je izjemno pomenljivo dejstvo, da se menjave vodilnih – torej ljudi, ki imajo vpliv na določene postopke, ljudi, ki imajo dostop do številnih podatkov in sprejemajo pomembne odločitve – dogajajo ne le v času največje zdravstvene krize, ki ji bosta verjetno sledili še gospodarska in socialna, ampak kljub tej krizi. In vprašam se, ali jo vlada razume kot nekakšno dimno zaveso, za katero lahko upajoč, da bo ostala neopažena, brezsramno kadruje, si podreja, pravzaprav gazi po institucijah in manipulira. In takratna poletna priprava države na morebitno zaostritev situacije, sprejemanje scenarijev in ukrepov ter preučitev možnih posledic epidemije, tudi dolgoročnih, vse to je vlada podcenila oziroma še huje, to je očitno zanemarila. Glede na njeno ravnanje ali, bolje rečeno, neukrepanje lahko v LMŠ, Levici, SD in SAB brez najmanjšega pretiravanja rečemo, da je očitno sla po obisti in obvladovanju povsem zasenčila razum premierju in tudi ministrom. Kot da bi bili na nekakšnem osvajalskem pohodu. Realnost pa – po slabih osmih mesecih obstoja te vlade smo v neizprosnem drugem valu epidemije, ki s seboj domala vsak dan prinaša rekordne številke okuženih. Zdravstvo je, kot pravi samo, na robu svojih zmogljivosti. Vlada hiti sprejemati strožje restriktivne ukrepe, ki jih zaradi ponesrečene komunikacije spremlja precejšnja zmeda. In ponovno pravim to, kar pravi vlada, da se virus širi hitro. Strinjam se, da je boj zoper epidemijo prioriteta v tej državi, in želel bi si, da bi bil ta boj dejansko tudi prioriteta te vlade; pa očitno žal ni.

In ker pričakujem nekaj dvoličnosti, češ da o kadrovanjih govorimo v tako zaostrenih razmerah, naj odgovorim vnaprej. Ta seja je bila sklicana pred razglasitvijo epidemije, seja o kadrovanju, za katerega ima ta vlada oziroma še zlasti njen predsednik dovolj časa že od prvega dne. In ta čas je imel tudi v prvem valu, ko je bil strah pred neznanim še večji. Čas je imel tudi med lockdownom in takrat, ko so ljudje ostajali brez dela. Čas je imel tudi poleti, dovolj časa za pisanje spornih zakonov pa nekih depeš, denimo tudi zakona o ukinjanju regulatorjev, in seveda dovolj časa za številne kadrovske menjave v neodvisnih institucijah, ki so ključne za delovanje te države. In v vseh teh mesecih je vzpostavitev sistema za boj proti epidemiji pač lahko čakala. Enako velja za zagotovitev zadostnega števila postelj v bolnišnicah, za normalno, odraslo, nepokroviteljsko komunikacijo, za nakup ustrezne medicinske opreme. Za vse to, kot vidimo danes, ni bilo časa; bilo pa ga je veliko več in še več za nastavljanje poslušljivih in ubogljivih kadrov. Za to imajo Janez Janša in njegova vlada očitno dovolj časa, ker ga ženeta predrugačenje družbe in spodkopavanje demokratičnih norm. Ja, to je tretja vlada Janeza Janše, je pravzaprav vlada enega človeka, njega, in vlada ene agende, esdeesove. Njen cilj je v senci epidemije do potankosti izpolniti načrt podreditve celotnega družbenega sistema in se polastiti samostojnih, nepolitičnih in strokovnih institucij. In ta invaziven pohod se je, kot rečeno, začel takoj.

Dovolite mi, da jih naštejem samo nekaj. Policija, vojska in NPU, torej menjave v varnostnih in obveščevalnih službah so očitno trn v peti vladajočih. Dvakratna menjava direktorja Policije s ciljem najti tistega, ki bo izvršil vse, kar mu je ukazano. Pa menjave na OVS in Sovi, do menjav v kriminalistični policiji in Nacionalnem preiskovalnem uradu. Torej v tistih institucijah, ki preiskujejo tudi financiranje stranke SDS in medijev v lasti nekaterih vidnih članov te stranke in članov vlade. Pa seveda sporne nabave zaščitne opreme in številne druge. In ravno na ta mesta se je v večji meri zavihtel ravno kader predsednika Vlade. Tu so še menjave v medijskih in poročevalskih strukturah, odkrit napad na javno radiotelevizijo in na vse druge medije, tudi tuje, razen seveda na Novo24TV. In cilj je utišati kritiko, ukalupiti poročanje in odpreti pot za zgodbe s tisto eno samo pravo resnico oziroma vsebino. Ta vlada na čelu s SDS počne vse tisto, česar pravzaprav v demokraciji ne bi smela. Namesto umika politike iz javnih servisov – pozor, javnih, ne državnih ali vladnih – si jih politično podreja. Tu je seveda še napad in menjava v STA, načrtno in sistematično uničevanje kulture in vsega, kar je povezano s kritičnim mišljenjem. No, nismo presenečeni, vemo namreč, kdo sedi na Ministrstvu za kulturo.

Omeniti je treba tudi menjave treh članov sveta NIJZ, ki so omogočile, da se je na čelo instituta povzpel nekdo, ki je verjetno poslušen, ni pa epidemiolog in torej ni profil strokovnjaka, ki bi ga v teh časih NIJZ in država potrebovala. Nasprotno, poznamo ga po zmedenih informacijah, nepoznavanju lastnih priporočil in ukrepov, celo po neupoštevanju le-teh. Pogost je vtis, da je – četudi je strokovnjak ali pa prav zato, ker je strokovnjak – pripomogel bolj k večji zmedi kot pa k pomiritvi. In tu sta še menjavi v dveh izredno pomembnih institucijah, to je menjava na Statističnem uradu Republike Slovenije in na Finančni upravi. Seveda menjavi brez razloga, zgolj z enim ciljem – politične podreditve. Ne morem niti mimo menjav v nadzornih svetih, upravnih odborih in gospodarskih institucijah, v katerih je lastniško udeležena država. Naj omenim samo tiste v SDH, Darsu, Krki in Slovenskih železnicah, Telekomu Slovenije, Sodu, Borznu, 2TDK, DUTB in Holdingu Slovenskih elektrarn. In če sem ravno ciničen, to so resnično brez dvoma menjave, ki so ključne za delovanje države v epidemiji. Ste pa seveda s funkcijami nagradili tiste poslušne in tisto njihovo zvestobo.

Naj torej sklenem. Vlada ima torej več kot očitno čas za vse, razen za tisto, kar bi državo ustrezno pognalo iz zdravstvene in gospodarske krize. Ima čas za kadrovanje, ko so prioritete drugje. In ne glede na vse vemo, da nas ne boste poslušali. Spoštovani, a ne boste nas utišali niti s preusmerjanjem pozornosti niti z osebnimi napadi. In številne nepravilnosti pri teh imenovanjih, pritiski, nižanje strokovnih standardov za opravljanje posameznih delovnih mest oziroma funkcij, ki bodo pomembno vplivale na to, kar se morebiti preiskuje, torej postopke zoper posamezne politike in njihove politične stranke, so nedopustni in državi povzročajo nepopravljivo škodo. K odgovornosti pa kljub monopolu seveda ne bo klicana zgolj stranka SDS, ampak tudi tisti njeni koalicijski partnerji, tisti, ki ste se prodali za udobne sedeže in ljudem trdili, da boste branik demokracije, a zdaj pomagate zlorabljati. Dejstvo, da o predlogih, ki so priloženi sklicu, ne bomo odločali, saj jih je zavrnil matični odbor, kaže ravno na to, da so prioritete drugje, v moči, oblasti, v denarju; in ne v tistih, ki jim v osnovi služimo vsi, torej v ljudeh. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo še predstavnici predlagatelja Nataši Sukič.

Najlepša hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav!

V Levici že od prvega dne nastopa vlade Janeza Janše opozarjamo na krepitev avtoritarnosti, represije, omejevanja demokracije in utišanje slehernika, ki si upa podvomiti v vlado in v samega Janeza Janšo. Videli smo, kaj se je zgodilo s strokovnjaki, ki so podvomili v ukrepe in odločitve vlade, od vodstva NIJZ do strokovne skupine in tako naprej. Vsi so bili po hitrem postopku razrešeni in nadomeščeni z zvestimi kadri oziroma člani SDS. Povsem enaka zgodba se je odvila tudi z represivnimi organi, povsem enaka zgodba poteka tudi na številnih drugih ravneh. Premišljeno politično kadrovanje zvestih ljudi na položaje, ki imajo vpliv na potek preiskovalnih, policijskih, nadzornih ali drugih relevantnih postopkov ter njihovo izvedbo, izkazuje usmeritev SDS, da s pomočjo njenih zvestih koalicijskih satelitov prikrije številne nezakonitosti, ki bi jih pristojni organi morali raziskati na neodvisen in nepristranski način. Obenem pa se s takim obvladovanjem omenjenih organov vrši pritisk na vse politične nasprotnike, pa naj gre za protestnike na ulici, novinarje ali strankarske nasprotnike. Preiskovalni in nadzorni organi lahko zbirajo podatke o posameznih osebah, lahko začnejo postopke proti njim in grozijo na druge načine. Osebne diskreditacije so še najmanj, kar lahko pričakujemo od predstavnikov Vlade ali njenih podpornikov. Vlada vztrajno krni avtonomijo organov, spodjeda njihovo neodvisnost in strokovnost, izvaja politične čistke in hlepi po nadzoru, obvladovanju institucij in gospodarskih družb v lasti države.

V Levici se sicer ne strinjamo s tezo, da je to, da odstaviš in zamenjaš vse vodilne kadre in nastaviš svoje, nekaj povsem samoumevnega in sprejemljivega. Nekateri organi pač morajo ter bi morali biti in ostati neodvisni tudi v tem smislu, da politika ne more po mili volji menjavati vodstev v teh institucijah. Če rečemo na primer, da je Varuh človekovih pravic neodvisen in samostojen organ, potem pa bi z zakonom določili, da ga lahko vlada kadarkoli brez posebnega razloga zamenja, bi težko še govorili o tem, da gre za neodvisen in samostojen organ. In v tej luči možnih zamenjav brez utemeljenih razlogov je ta spekter v Sloveniji dejansko pretirano širok, kar jasno izhaja iz dejstva, da si ena sama politična stranka, torej SDS, praktično v nekaj dneh podreja celotni represivni organ, in to po celi hierarhiji. Ne gre samo za to, čigave glave se sekajo; navsezadnje na določenih položajih to naredijo vse vlade. Gre tudi za to, koga se postavlja na ključna mesta v državi; a o tem več pozneje v razpravi. Tisto, kar še posebej skrbi, so pritiski na delo policije in predvsem na NPU, ki bi moral biti neodvisna institucija, pa očitno ni več. Redosled kadrovske čistke, ki se je začela že marca letos na ustanovni seji tretje Janševe vlade z odstavitvijo generalne direktorice Policije Tatjane Bobnar, se odvija seveda zelo hitro, po predvidljivem scenariju in v predvidljivi smeri. Na poti k cilju, proti kateremu dobesedno drvi vladajoča SDS, je Bobnarjevo zamenjal Anton Travner, ki se je Hojsu zameril s pregonom Počivalška, Travnarja pa Andrej Jurič. Travner je pred tem že menjal direktorja uniformirane in direktorja kriminalistične policije. Dalje. Igorja Lambergerja je na čelo NPU nadomestil Uroš Lepoša, ki ga je Jurič izbral mimo razpisa, čeprav je uradniški svet kot primernejša ocenil druga kandidata – Lambergerja in Boštjana Lindava. Da niti ne omenjamo, da je vmes odstopil tudi sam minister Hojs, in to nepreklicno, in sicer tako zelo nepreklicno, da se je nato premislil. Epska razsežnost turbulentnega dogajanja po vsem tem sedaj ne zmore še dodatnega sladkorja, a sodeč po stanju stvari zagotovo lahko upamo še na kakšno presenečenje. V Levici smo nad tovrstnim načinom političnega vplivanja in kadrovanja – ne strokovno, temveč politično – obeleženih uslužbencev osupli in skrajno zaskrbljeni. Zavedamo se, da je politično kadrovanje dolgoročno škodljiva praksa, ki je v zaskrbljujočem porastu. Samopašna drža vlade ne le da resno ogroža stabilnost demokratične ureditve, pomeni tudi netransparentno in nesmotrno porabo javnega denarja in škodi ugledu institucije države ter državi kot taki. Kajti politično kadrovanje lahko vsebuje elemente sistemske korupcije in meče sum zlorabe uradnega položaja. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Predlog priporočila je 26. oktobra 2020 kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Ker po končani razpravi odbor ni sprejel točk predloga priporočila, je predsednik odbora ugotovil, da je obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku mag. Branku Grimsu.

Spoštovani! Vsem prav lep pozdrav!

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na 30. nujni seji 26. oktobra 2020 kot matično delovno telo obravnaval Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi s kadrovanjem v državne institucije in gospodarske družbe. V imenu predlagatelja sta dopolnitev obrazložitve k predlogu priporočila podala poslanec Nik Prebil in poslanka Nataša Sukič. Poudarila sta, da se v času največje zdravstvene in z njo povezane gospodarske krize v zadnjih desetletjih aktualna vlada ne ukvarja samo z epidemijo covida-19, ampak tudi s številnimi kadrovskimi menjavami na vplivnih mestih v represivnih nadzornih in gospodarskih organih oziroma družbah. Po mnenju predlagatelja to kaže na očiten interes političnega podrejanja, se pravi podrejanja posamezni politični opciji. Po mnenju predlagateljev so najbolj pereč problem menjave na vodilnih mestih v Policiji in na Nacionalnem preiskovalnem uradu, navedli pa so še več drugih primerov. V odgovoru je minister za notranje zadeve gospod Aleš Hojs poudaril, da zakon jasno odloča kadrovanje na položaje uradniških delovnih mest in da ko gre za Policijo, ima minister pristojnosti samo, kar se tiče generalnega direktorja Policije; nima pa pristojnosti in se nikakor ne vmešava v kadrovanja znotraj Policije. Poudaril je, da se vsi postopki zaposlovanja in premeščanja v Policiji izvajajo na ustrezni pravni podlagi, na osnovi javne zakonodaje in da vsi, ki so bili predlagani oziroma imenovani, izpolnjujejo vse predpisane pogoje za zasedbo položajnih delovnih mest.

Državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo gospa Ajda Cuderman je glede predvidene združitve osmih javnih agencij v dve večji agenciji poudarila, da gre za predlog prenove sistema, z zaključkom katerega vlada pričakuje, da bo slovenski trg postal še bolj varen, urejen in konkurenčen. Predvideva, da bosta novi agenciji s še nekaterimi drugimi ukrepi prispevali k bolj konkurenčnemu poslovnemu okolju, kar je ena od ključnih prioritet aktualne vlade za doseganje hitrejšega razvoja. Poudarila je tudi, da bo neodvisnost novih agencij zagotovljena s tem, da bo člane sveta in uprave imenoval Državni zbor; in zagotovljena jim bo ločenost od državne uprave ter politično nevtralno delovanje. Pravno mnenje je podala tudi Zakonodajno-pravna služba, ki je imela v prvotnem besedilu več pripomb. Glede amandmajev, ki so jih dali sami predlagatelji, pa je menila, da v določeni meri pripombam sledijo. Na glasovanju je odbor najprej glasoval o amandmajih poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica in Stranke Alenke Bratušek k 1., 2. in 3. točki ter preambuli predloga priporočila in jih ni sprejel. Nato je skladno s 128. in 171. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval še o vseh točkah predloga priporočila skupaj in jih ni sprejel; za 6, proti 10 glasov.

Na podlagi razlage Komisije za poslovnik v zvezi z drugim odstavkom 61. člena Poslovnika Državnega zbora 9. 12. 2009 sem kot predsednik odbora ugotovil, da je obravnava Predloga priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi s kadrovanjem v državne institucije in gospodarske družbe na matičnem delovnem telesu končana.

Hvala lepa.

Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavnikom Vlade.

Najprej ima besedo minister za notranje zadeve Aleš Hojs.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci pa seveda spoštovani gledalci in spoštovane gledalke!

Včeraj sem v medijih zaznal, da gre danes za zgodovinsko sejo, da gre za zgodovinsko sejo, ker lahko poslanci prvič svoje delo opravljate tudi preko Zooma, Teamsa, drugih aplikacij in da se boste znotraj tega lahko tudi prijavljali k besedi in glasovali. Ko sem razmišljal, kaj povedati na začetku v nagovoru, moram reči, da gre pravzaprav dvakrat za zgodovinsko sejo. V drugem primeru gre za zgodovinsko sejo zato, ker ne poznam primera, da bi opozicija, moram seveda reči – del opozicije, ker Slovenska nacionalna stranka je pri tem izključena, skliceval sejo, zato ker vlada opravlja svoje delo sredi najhujše epidemije. Vlada in v njej koalicijski partnerji opravljajo svoje delo v skladu z zakonodajo, v skladu s koalicijsko pogodbo. Z realizacijo te koalicijske pogodbe je nujno, nujno, da imaš na ustreznih mestih ustrezne kadre. Ne predstavljam si, da bi nek direktor podjetja lahko delal z nekom, s katerim ne more sodelovati. Enako si ne predstavljam, da bi lahko minister svoje delo opravljal z ljudmi, s katerimi ne more sodelovati. V preteklosti je bilo že kar veliko povedanega glede zamenjav prejšnjih vlad, zato glede tega ne bom izgubljal prav veliko besed. Morda beseda o tem, tudi SDS je v preteklosti spremljal menjave vlad. V času, ko je vlado vodil gospod Borut Pahor, je na spletne strani umestil tudi števec kadrovskih menjav. Vse to smo spremljali, vse to je legitimno, enako, kot delate zdaj vi; nikoli pa seveda nismo zaradi tega sklicevali izrednih sej, kajti menjave kadrov so sestavni del vsega, kar počne katerakoli vlada.

Več kot tistih 200 menjav, ki jih je opravil gospod Marjan Šarec v svojem enoinpolletnem mandatu, smo že predstavili. Morda smo pozabili na tisto brutalno kadrovanje Stranke Alenke Bratušek, ki je ostalo nekako v senci, ki je kar na seji Vlade želela kadrovati s spremembo odlokov, tako da bi lahko neposredno vplivala. Gospod Marjan Šarec kot tedanji predsednik Vlade je tiste odloke, če po domače povem, enostavno spravil s seje, umaknil je tiste odloke. O stranki Socialnih demokratov verjetno ni treba izgubljati besed. To je stranka, ki je praktično sedemdeset let na oblasti. V času vlade, ki jo je vodil gospod Borut Pahor, sem že povedal, je bilo več kot nekaj sto kadrovskih menjav. Že vrabci na veji pa so čivkali – in ne samo takrat, tudi danes čivkajo –, da že celo če želiš biti šef neke lokalne Petrolove bencinske pumpe, moraš predhodno dobiti soglasje stranke SD. V tej zvezi je, odkrito povedano, najmanj za očitati kolegom iz stranke Levica. Oni še niso bili v vladi in še niso kadrovali. In upam, da bo zmeraj tako. Upam, da bodo Slovenci pogledali, kaj je počela njihova sestrska stranka v Grčiji – popoln razkol sistema, popolno razsutje bančnega sistema, revščina, ljudje niso mogli dvigovati niti svojih prihrankov s svojih računov. Kako pa bi izgledalo, če bi kadrovali oni, pa so pravzaprav predstavili sami. Za kandidata za predsednika Vlade so postavili svojega nesojenega guvernerja Banke Slovenije. Najprej so ga predlagali za guvernerja Banke Slovenije, sedaj so ga predlagali za predsednika Vlade. Človeka, ki je antievropejec, človeka, ki je jasno povedal, da je bila uvedba evra napaka, človeka, ki je, kot je razbrati iz javnih podatkov, zadolžen za več sto tisoč švicarskih frankov in bi to želel spremeniti v evrske obveznosti. Lahko si predstavljate, da gre verjetno za to, špekuliram, da bi socializiral oziroma solidariziral svoje osebne dolgove. Bil je vpleten tudi v delo prejšnje ministrice, ko je v nekem posebnem svetu za drugi tir povedal nekako takole: Ni važno, koliko stane drugi tir, važno je, da ga delajo naši. Jaz sicer ne vem, kateri so to naši, ampak očitno to ve on bolje kot mi vsi.

V tem uvodu se ne bom osredotočal na konkretne primere. Te konkretne primere boste verjetno očitali med današnjo večurno razpravo. Že v uvodu naj se v imenu vlade opravičim vsem Slovenkam in Slovencem, da morajo v času najhujše epidemije to poslušati; bomo pa seveda z argumenti zavrnili vse očitke, ki jih bo opozicija naslovila na naš račun. Sam sem kadriral vse v skladu z zakonom, v skladu s proceduro in tako nameravam početi tudi v prihodnje. Za dodatno pojasnilo bodo še predstavniki.

Hvala lepa.

Besedo ima državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Uroš Lampret.

Postopkovno, dr. Trček.

Hvala za besedo, predsedujoči.

To ni bila obrazložitev mnenja Vlade, to je bila parlamentarna polemika. Če se hoče gospod Hojs to iti, naj kandidira in postane poslanec, če mu uspe. Ne bom se pa opravičeval državljankam in državljanom zaradi tega, ker morajo njega poslušati, za to je odgovornih drugih 51. Hvala.