Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 21. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: mag. Karmen Furman, mag. Bojana Muršič, dr. Franc Trček od 12. ure dalje, Gregor Židan, mag. Dejan Kaloh, Anja Bah Žibert in Franc Kramar.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 5. točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije in kandidata za ustavnega sodnika dr. Anžeta Erbežnika k 16. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 21. seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 9. oktobra 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.

Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za umik točke z dnevnega reda seje. Poslanske skupine SD, SAB, LMŠ in Levica Državnemu zboru predlagajo, da se z dnevnega reda seje umakne 10. točka, to je Predlog zakona o slovenskih demografskih rezervah, skladu za sofinanciranje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prva obravnava, EPA 1349-VIII. Predlog za umik ste prejeli v četrtek, 15. 10. 2020.

Želi besedo predstavnik predlagateljev umika?

Kolega Matjaž Han, imate besedo.

Hvala lepa, predsednik. Spoštovani predsednik Vlade!

Zakon o demografskih rezervah smo vložili 17. septembra letos. Po našem mnenju – in verjetno se vsi strinjamo – predlog zakona naslavlja pomembno vprašanje, ki pa se ga verjetno vsi v tej dvorani pa še kje drugje sploh danes ne zavedamo. Povezan je s starajočo družbo, če se bolj intelektualno izrazim, gre za demografske trende. Vsi vemo, da je ta naš zakon povezan s pokojninskim sistemom. Naš pokojninski sistem pa po vseh kazalcih čez 20 let ne bo zmogel tega, kar zmore danes, in verjetno tudi država ne bo zmogla tega, kar zmore danes. Zato se mi zdi, da se je treba o demografskem rezervnem skladu pogovarjati. Verjemite mi, da ima opozicija, kar se nas tiče, v tem primeru iskren namen, zato predlagamo, da se na podlagi 46. člena točka z dnevnega reda umakne in se njeno obravnavo prestavi samo za en mesec – za 20 let en mesec ne bi smel biti problem – zato da opravimo razgovor še s socialnimi partnerji. Zahvaljujem se vsem poslanskim skupinam, ki ste nas bile pripravljene poslušati v tem mesecu dni.

Naš predlog je, da se obravnava tega predloga zakona prestavi za mesec dni, in vas prosim za podporo. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Ali želite besedo še kot predstavnik predlagateljev zakona, kolega Matjaž Han? Ne. Želi besedo predstavnik Vlade? Ne. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupina? Tudi ne. Želi predstavnik predlagateljev umika Matjaž Han dodatno obrazložiti predlog? Tudi ne. Zaključujem predstavitev stališč k predlogu za umik.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za umik 10. točke z dnevnega reda seje.

Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 46.

(Za je glasovalo 33.) (Proti 46.)

Ugotavljam, da predlog za umik ni sprejet.

Obveščam vas, da predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 78, proti nihče.

(Za je glasovalo 78.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 21. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 42 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja.

Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava v odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo, v zvezi s postavljenim vprašanjem.

V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili dr. Anže Logar, minister za zunanje zadeve, Tomaž Gantar, minister za zdravje, dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, med 16. in 17. uro. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade Janez Ivan Janša.

Poslansko vprašanje mu bo najprej postavil Zmago Jelinčič Plemeniti.

Hvala lepa.

Spoštovani gospod predsednik Vlade, v Sloveniji sta dve kritični panogi, in to sta zdravstvo in sodstvo. V zdravstvu imamo probleme z medicinskimi sestrami, ki so izredno slabo plačane, čakalne vrste so neskončno dolge. Vendar med 50 prvimi osebami, ki dobivajo visoke plače, je bilo v mesecu marcu 47 oseb iz zdravstva, v mesecu maju jih je bilo pa 46. Če pogledamo, najvišjo plačo je imel marca meseca višji zdravnik specialist iz UKC Ljubljane, in to 17 tisoč 808 evrov, meseca maja je imel ravno tako zdravnik iz UKC Ljubljana 27 tisoč 45 evrov. Zelo zanimivo.

Potem gremo pa naprej, na drugo kritično panogo, to je sodstvo. Gre za nerešene sodne primere, ki jih imamo. Tožbe proti Sloveniji v Evropi vedno izgubljamo oziroma dobivajo tisti, ki tožijo Slovenijo. Gre za trajni mandat sodnikov in tožilcev. Potem pa pogledamo in vidimo, da je v aprilu najvišjo plačo dobil višji državni tožilec Vrhovnega državnega tožilstva – 39 tisoč 992 evrov. Še huje je bilo meseca junija, ko je na prvem mestu bil višji pravosodni svetovalec Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, ki je dobil mesečno plačo 50 tisoč 11 evrov. Zelo zanimivo.

Če pogledamo primerjavo z drugimi funkcionarji oziroma uslužbenci v javnem sektorju, se lahko samo zgrozimo. Kako je mogoče, da nekateri dobivajo take denarje, pa ravno v njihovih sektorjih je največ napak, največ čakalnih vrst, največ nerešenih sodnih problemov, največ problematike? Ob tem da imajo neskončno časa in lahko gre potem lahko tudi večina gospa, predvsem gospa s sodišča že ob dvanajstih na tržnico po svežo solato. Človek se vpraša, kaj je tukaj narobe in zato, gospod predsednik Vlade, vas sprašujem:

Ali namerava Vlada kaj storiti, popraviti ta nesorazmerja in te nore zaslužke nekaterih ter popraviti tudi to, da bodo medicinske sestre, pa čeprav na račun teh 50 tisoč evrov, ki jih dobivajo nekateri na mesec, bolje plačane?

Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslance in tudi člane Vlade prosim, ko govorite, govorite sede, tako je bilo v skladu s priporočili dogovorjeno tudi na Kolegiju predsednika Državnega zbora.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.

Hvala lepa za besedo in za vprašanja.

Plačni sistem v Sloveniji ima veliko lukenj. Govorim seveda o plačnem sistemu na sploh. Tudi za plačne sisteme, ki deloma veljajo v gospodarstvu, čeprav je tam problem manjši. Smo daleč od tega, da bi se vedno in povsod nagrajevalo boljše delo in boljše gospodarjenje, polno ovir se je postavilo na poti uveljavljanja tega načela. Plačni sistem v javnem sektorju, ki je imel dober namen, da s tem enotnim pristopom vzpostavi primerljivost, se je popolnoma, vsaj v nekaterih delih, degeneriral v tem času. Neka relativna primerljivost, ki je obstajala na samem začetku, je zdaj v bistvu popolnoma porušena. Z dvigovanjem lestvic pri minimalni plači se je enostavno mislim da prvih dvajset razredov izničilo. Tukaj pri tem delu je absolutno potrebna korekcija. Potem gre za velikanske razlike, ki so nastale vmes, ko so posamične vlade sklepale posamične dogovore, ne vem, enkrat z učitelji, enkrat s policisti, enkrat z drugimi deli javnega sektorja. V nekaterih primerih se je zato razmerje porušilo tudi za 50 %. Korekcije so nujne in namen te vlade je v skladu s koalicijsko pogodbo, da storitveni del javnega sektorja, se pravi, da tisti del javnega sektorja, kjer je zelo težko delati neposredne primerjave, urejamo posebej, administrativni del, kjer je to lažje, pa ohranimo kot enoten plačni sistem. Do končne rešitve je še kar dolga pot. Trenutno smo v fazi, ko tisti, ki so najbolj nezadovoljni s plačnim sistemom, vključno z zdravstveno nego in zdravniki, sami v okviru mase sredstev, ki je zdaj na razpolago za njih, predlagajo boljšo delitev. V okviru tega predloga računam, da bodo odpravljene v smislu predloga tudi anomalije, ki ste jih naštevali in ki jih poznamo že desetletja. Ajpes ves čas objavlja te podatke in posamezniki, tudi v zdravstvu, ki dežurajo, ki imajo neke dodatne vire, potem tukaj drastično izstopajo. To verjetno niso njihove povprečne mesečne plače. Jaz si težko predstavljam, da bi nekdo dobil 50 tisoč evrov mesečne plače, so pa razni poračuni, dodatki in tako nprej. In tukaj so anomalije, absolutno. Tako da je to ena od prioritet, da se to odpravi. Za čas spopada s covidom, pa ste itak zadnjič v petem paketu predvideli dodatno nagrajevanje tako za medicinske sestre kot za zdravnike, ki se zdaj spopadajo s to nevarnostjo.

Kar se tiče sodstva. Eno so seveda povprečja, ki verjetno ne izstopajo, drugo so ti primeri, ki ste jih naštevali. Moram reči, da jih zelo težko komentiram, ker ne vem, za kaj gre. Je pa tukaj nek afront pristop tudi iz teh dejavnosti, da se karkoli uredi ali racionalizira. Spomnite se pomladnega časa, ko smo omejili plače funkcionarjem. Že ko smo to napovedali, je sodstvo protestiralo, češ, da Ustavno sodišče tega ne dopušča in smo jih izpustili. Tožilci so bili vključeni. No, sedaj pa slišim, da tožilci copy paste vlagajo pritožbe zaradi znižanja plač v času epidemije za 30 %, češ, da morajo tudi oni bili izvzeti. Kljub temu da sodišča takrat niso delala, da ni bil nihče dodatno obremenjen, bi radi nazaj tistih 30 %, kar vse pove o neki, bom rekel, moralni teži te kategorije.

Hvala lepa.

Kolega Jelinčič, imate zahtevo za dopolnitev odgovora?

Hvala lepa.

Jaz moram poudariti, da gre pri tem, kar sem jaz povedal, za uradne podatke in ne za kakšne izmišljene. In gre ja za javni sektor. Med tisoč najbolje plačanih v javnem sektorju je okoli 900 zdravnikov, ostalo pa povečini gospoda iz pravosodnega sektorja. In med temi tisočimi ni ne predsednika vlade, ne predsednika države, ne ministrov, ne poslancev. To se pravi, dokler ne bo to urejeno, ne bo niti spoštovanja do funkcije določenih ljudi v državi. In dokler ne bo spoštovanja do funkcije predsednika, ministra in poslanca, ne bo spoštovanja do države in zato se vse skupaj krha in ruši.

Zato sprašujem, gospod premier:

Ali Vlada pripravlja ureditev plačnega sistema in razmerij v javnem sektorju?

Mislim, da bi to morala biti ena od prvenstvenih nalog, da se vzpostavi državotvorni odnos do države, do njenih funkcij in do njenih funkcionarjev.

Predsednik Vlade, želite dopolniti odgovor.

Hvala lepa.

Poglejte, saj jaz nisem rekel, da to, kar ste navajali ne drži, pa da niso uradni podatki. Jaz sem samo rekel, da dvomim, da so to povprečne plače, ker si ne predstavljam, da bi nekdo dobil povprečno plačo kjerkoli v javnem sektorju v višini 50 tisoč evrov mesečno.

Da so anomalije, vsi vemo. Da je to treba odpraviti, tudi vsi vemo. Vlada se je tega lotila. Povedal sem, po kakšni formuli. Je pa tukaj tudi problem ustvarjenega javnega mnenja, po katerem tisti, ki dela na kakšni politični funkciji, ne zasluži niti enega evra. Vse, kar je več od enega evra, je preveč. Takšno mnenje je ustvarjeno z veliko pomočjo slovenskih medijev. Že na začetku tega mandataje bila Vlada obtožena, kako si dviga plače, čeprav smo si jih znižali za 30 %. Potem pa smo pred kratkim izvedeli, da tisti uredniki v medijih, ki so nas takrat obtoževali po krivem, da smo si dvignili plače, so si iz covid dodatkov razdelili na tisoče evrov dodatkov, in to neupravičeno. Pa ni bilo nobene reakcije. Se pravi, tukaj vlada velikanska hipokrizija tistih, ki pomembno vplivajo na javno mnenje. Dokler tukaj ne bo enotnih vatlov, bo tudi ta del problema, kar se tiče plačnega sistema, težko urediti zaradi tega pritiska. Nameravamo pa tudi na tem področju predstaviti določene predloge, ki bodo šli v smer korekcije in na vas bo, da jih sprejmete ali zavrnete.