Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 41. izredno sejo državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Andrej Rajh, Franc Kramar, Matjaž Han, mag. Bojana Muršič, Samo Bevk, dr. Franc Trček, Rudi Medved, mag. Dejan Židan, Soniboj Knežak, Jani Prednik, Aljaž Kovačič, Lidija Divjak Mirnik, Violeta Tomić, Marko Bandelli, Maša Kociper, Vojko Starović in Marjan Šarec.

Na sejo sem vabil predstavnike Vlade.

Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 41. izredne seje državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli danes, 10. julija 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika državnega zbora.

Predlogov za umik točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. / oglašanje v dvorani/

Nekaj minut pavze? 5 minut pavze. Če naprava dela, spoštovane kolegice in kolegi, potem kar nadaljujemo s sejo. Očitno je bila napaka zelo … Ne dela. Okej, 5 minut pavze. Nadaljujemo ob 18.40.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovane kolegice, kolegi!

Prehajamo na glasovanje o dnevnem redu.

Glasujemo. Glasovanje poteka. Navzočih je 69 poslancev, za 61, proti 7.

(Za je glasovalo 61.) (Proti 7.)

Ugotavljam, da je dnevni red 41. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA O NEDOPUSNOSTI RAZPISA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O INTERVENTNIH UKREPIH ZA PRIPRAVO NA DRUGI VAL COVID-19.

Predlog sklepa je na podlagi 21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi v obravnavo zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa, dajem besedo predstavnici Vlade Mateji Ribič, državni sekretarki na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci Državnega zbora!

Smo v situaciji, ko moramo hitro in učinkovito ter v korist državljank in državljanov sprejeti prave rešitve na obstoječe in tudi prihodnje izzive. Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covid-19 blaži in odpravlja posledice naravne nesreče epidemije za gospodarstvo, javne finance in državljane.

Na kratko povzemam poglavitne ukrepe oziroma rešitve Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covid-19, to je podaljšanje ukrepa čakanja na delo, določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno, ukrepi s področja institucionalnega varstva, mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi ter razširitev ponudnikov na področju turizma, pri katerih je mogoče unovčiti bon. Da bi ohranili zaposlitve delavcev in preprečili odpuščanja, je v zakonu določeno podaljšanje povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Ukrep delnega povračila nadomestila plač se je namreč izkazal za učinkovitega. Samo iz naslova čakanja na delo iz PKP3 je zavod za mesec junij 2020 prejel skoraj 11 tisoč vlog za skoraj 65 tisoč oseb. Ta ukrep se je z dnem 30. 6. 2020 iztekel, glede na število vlog v juniju pa je tovrsten ukrep potreben, v nasprotnem primeru obstaja realna nevarnost, da se bo v mesecu juliju drastično povečalo število brezposelnih. Pričakuje se, da bodo delodajalci ukrep čakanja na delo koristili tudi v bodoče, zato je sprejetje tega zakona oziroma podaljšanje ukrepa nujno potrebno, da se odpravi negotovost delodajalcev in delavcev ter prepreči drastično povečanje brezposelnosti.

Naslednji ukrep je določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno. Namen zakona je tudi blaženje učinkov zaradi delavcu odrejene karantene v breme delodajalca. Delavcu, ki mu je odrejena karantena, dela pa mu ni možno odrediti na domu, delovnopravna zakonodaja nalaga izplačilo nadomestila plače za čas odsotnosti. Zakon breme iz plačila prenaša na državni proračun. Delodajalci bodo tako imeli omogočeno uveljavitev povračila nadomestila plače tudi za te primere. Zakon predvideva različne višine nadomestil, glede na to, ali je delavcu karantena odrejena na meji ali mu je odrejena zaradi stika z okuženo osebo ali stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca ali pa je odrejena javnemu uslužbencu. Ukrep glede karantene bo veljal od dneva uveljavitve tega zakona dalje, zato je sprejetje zakona nujno potrebno, da se čim prej razbremeni delodajalec plačevanja nadomestila za čas odrejene karantene. Trenutno je namreč delodajalec tisti, ki krije breme plačila nadomestila zaradi odrejene karantene.

Financiranje dodatnih kadrov. Ta ukrep se nanaša na dodatno kadrovsko podporo socialnovarstvenim zavodom v javni mreži in Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Kot veste, so domovi kadrovsko podhranjeni, kar se posledično odraža na kakovosti oskrbe oskrbovancev in preobremenjenosti zaposlenih. Z zakonom smo uspeli zagotoviti 31 milijonov za reševanje kadrovske stiske v naslednjih dveh letih. Zelo pomembno pri tem je, da kadrovsko okrepitev in izboljšanje standardov v domovih ne bomo preložili na plače oskrbovancev oziroma za to ne bo potreben dvig cen oskrbnin. Tudi ta ukrep je treba čimprej uveljaviti, da se omogoči čimprejšnja zaposlitev dodatnih kadrov in se na ta način razbremenijo zaposleni v socialnovarstvenih zavodih, kar je pomembno tudi v primeru morebitne odsotnosti zaposlenih, ki zbolijo za boleznijo covid-19 ali so odsotni zaradi odrejene karantene. Zavedamo se, da se lahko ponovi drugi val okužb in želimo napraviti vse, da se prepreči zaprtje, kot smo mu bili priča marca in aprila. Mobilna aplikacija je namenjena preprečevanju širjenja nalezljive bolezni covid-19, zato zakon določa vzpostavitev in zagotavljanje delovanja mobilne aplikacije za obveščanje oseb o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2. Predlog zakona določa, da je namestitev in uporaba mobilne aplikacije prostovoljna in brezplačna, razen v primerih, ko je posamezniku odrejena karantena ali ko je posameznik potrjeno pozitiven na virus. V tem primeru si moramo mobilno aplikacijo obvezno namestiti in vanjo vnesti naključno kodo.

S predlogom zakona pa se omogoči tudi unovčitev bona pri sezonskih ponudnikih na področju turizma. Zakonski predlog, ki je pred vami, je odgovor na realne potrebe po ohranjanju delovnih mest, po zagotavljanju dodatnih virov za prepotrebne dodatne kadre v domovih za starejše ter po omogočanju varnosti za državljane prek spletne aplikacije v času, ko nevarnost epidemije ni končana.

Sprejetje zakona tako predstavlja nujni ukrep, ki bo omogočil blažitev in odpravo posledic naravne nesreče epidemije za gospodarstvo in državljane. Zakon se tako nanaša na vsebino, glede katere v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustava Republike Slovenije razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten, ker zahtevni zakon predstavlja zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev odprave posledic naravnih nesreč v smislu prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije. Hvala.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Levica, kolega dr. Matej T. Vatovec.

Najlepša hvala predsednik. Lep pozdrav sem!

Kot smo videli že večkrat, pri interventnih zakonih je vedno aktualna dilema, do kakšne mere in kolikokrat je dopustno omejiti pravico do referenduma. V Levici smo imeli jasno stališče glede tega vprašanja že ves čas. Tudi pred to vlado smo bili proti spremembam zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, s to vlado pa smo bili še toliko bolj proti predvsem zaradi možnih zlorab tega instituta, ki vzame ljudem možnost, da se ne strinjajo in nadzirajo delo zakonodajne veje oblasti, proti zaradi zlorab. Takrat ko ste sprejemali praktično z večino v tem parlamentu, smo samo v Levici glasovali proti spremembam ZLRI, opozarjali smo na to, da lahko pride do tega, da bo vlada na takšni ali drugačni točki vnesla v zakone, za katere bo predlagala tak sklep, določbe, ki v takšne zakone ne spadajo. In temu smo priča danes.

Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covid-19 je eklatanten primer takšne zlorabe tega instituta. Je primer, na katerega so opozorili Informacijski pooblaščenec, Inštitut za kriminologijo, druge organizacije in drugi posamezniki, predvsem pa tudi naša Zakonodajno-pravna služba. Ta zakon v tem svojem drugem delu oziroma v četrtem poglavju, ko uvaja mobilno aplikacijo za sledenje, ne glede na to, kako poslušamo, da gre za prostovoljno zadevo, da gre za stvar, ki je učinkovita, in postavlja v svojih argumentih vlada to lažno dilemo, ali aplikacija ali pa popolna zapora javnega življenja, vam Zakonodajno-pravna služba lepo pove v svojem mnenju, v katerem je mislim da tretjina tega menja namenjena ravno aplikaciji, da gre za nesorazmeren ukrep, da gre za ukrep, ki tepta ali pa krši vsaj pet členov ustave. Seveda tudi tisto, kar je ključno, je vprašanje začasnosti. Zakonodajno-pravna služba odpira vprašanje, ali so dovolj jasne določbe, ki napeljujejo na to, kdaj bo takšen ukrep nehal veljati. Z vseh teh vidikov je predvsem drugi del tega interventnega zakona popolnoma v nasprotju s smislom dopustnosti oziroma nedopustnosti referenduma. Mobilna aplikacija, ki dokazano ne učinkuje, če pogledamo prakso v drugih evropskih državah, v Franciji in Nemčiji, aplikacijo, ki v resnici skriva nesposobnost te vlade, ki skriva to, da ni bila sposobna vlada v preteklih mesecih, ko smo se soočali z epidemijo oziroma s to epidemijo se soočamo še danes, vlagati več v domove za starejše občane, skušati lajšati težave, ki so se tam dogajale, namesto da je pripravljala sezname, s katerimi ne bi starostnikov pošiljali v bolnišnice. Ni naredila nič za to, da bi okrepila zdravstveni sistem, ni naredila nič, da bi bistveno povečali število testiranj, s katerimi bi dejansko lahko boljše nadzirali širitev epidemije. Ni naredila nič do pred nekaj dni tudi za povečanje inšpekcijskih nadzorov glede karanten. Sedaj smo videli, da se da na tak način tudi te stvari nadzirati. Ta aplikacije je zgolj pesek v oči, je instrument, ki pomeni resnično grob poseg v ustavne pravice posameznikov, ki pomeni to, da bomo svoje podatke dajali oblasti brez kakršnihkoli varovalk. Na to opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba, na to opozarja stroka.

S tega vidika je ta zakon popolnoma neprimeren v tem smislu nedopustnosti referenduma. Zaradi teh razlogov, pa tudi še kakšnega drugega v Levici tega sklepa ne bomo podprli.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, kolegica Tadeja Šustar.

Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, državna sekretarka, spoštovani kolegice in kolegi!

Včeraj smo sprejeli ukrepe, ki jih je Vlada Republike Slovenije pripravila za pripravo na drugi val okužb s koronavirusom. Ključni ukrepi zakona so podaljšanje začasnega čakanja na delo, ki bo veljalo tudi v juliju, vlada pa ga lahko dvakrat podaljša, najdlje do 30. septembra 2020. Delodajalec prejme od države povrnjenih 80 % nadomestila plače, kar za delodajalca močno zmanjša breme plač. Drugi ukrep se na nanaša na nadomestilo glede karantene, pri čemer se delavcu, ki mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela, nakaže nadomestilo plače, kot bi jo prejel, če bi delal. V primeru, da se znajde v karanteni zaradi odhoda v državo z rumenega ali zelenega seznama, bo prejel 80 % nadomestila plače, če pa se bo odpravil v državo na rdečem seznamu in mu bo zato odrejena karantena, delavec ne bo upravičen do nadomestila plače. Tretji ukrep se nanaša na uporabo mobilne aplikacije za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom. Četrti ukrep pa zagotavlja prepotrebna dodatna sredstva za socialnovarstvene zavode, ki so v ključnih trenutkih epidemije odigrali pomembno vlogo pri skrbi za ljudi.

Ustava Republike Slovenije v 90. členu določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki govorijo o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. V skladu z 8. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami se za naravno nesrečo šteje tudi množičen pojav nalezljive bolezni, kar pomeni, da odpravljanje posledic epidemije ter priprava na novi val covid-19 ustreza tem kriterijem. 21.a člen Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi ureja postopek, po katerem ravna Državni zbor v primeru zakonov, ki odpravljajo posledice naravnih nesreč. Gre za primere zakonov, s katerimi rešujemo usode ljudi in socialnovarstvenih zavodov včasih težke naravne nesreče. Ko tehtamo med pravico do referenduma na eni strani ter usodo ljudi na drugi strani, moramo tokrat pretehtati v korist reševanja naših državljanov v teh kriznih časih. Spominjam tudi, da zakon o referendumu v teh primerih za varovanje pravice do referenduma predvideva tudi varovalko v obliki zahteve za oceno ustavnosti zakona. To utrjuje naše prepričanje, da se z današnjo odločitvijo v zadostni ravni v teh sicer tako zahtevnih okoliščinah spoštuje tudi pravica do referenduma.

Zato v Poslanski skupini Nova Slovenija – krščanski demokrati pozdravljamo, da bo Državni zbor na predlog Vlade v skladu z določbo prvega odstavka 21.a člena ZRLI sprejel sklep, s katerim bomo ugotovili, da referenduma ni dopustno razpisati. Ne, ker ne bi želeli referenduma, ampak ker si želimo, da pomoč do posameznikov in podjetij pride čim prej. Vsak dan odlašanja bi bil v teh časih odveč. Na tem mestu bi se rada zahvalila tudi Državnemu svetu, ki ni odlašal z odločitvijo, ampak je z vednostjo, da Slovenke in Slovenci ter naše gospodarstvo potrebuje čimprejšnje ukrepanje države, ne bo zahteval, da se o njem še enkrat odloča. Gre za državotvorno odločitev. Vse nas posebno postavlja na preizkušnjo izbruh nalezljive bolezni covid-19. Ob tem apeliram na vse nas odločevalce, da strnimo vrste in kot že velikokrat prej pokažemo državljankam in državljanom enotnost, saj se moramo zavedati, da le skupaj lahko premagamo nevidnega sovražnika. Naj se na tem mestu zakonodajni postopek konča ter naj začne zakon čim prej delovati.

Predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma bomo v Poslanski skupini Nova Slovenija – krščanski demokrati podprli. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo ima poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, kolega Franc Jurša.

Predsednik, hvala za besedo. Vsem skupaj prav lep pozdrav!

Včeraj smo sprejeli Predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19. V razpravi smo poleg številnih trditev, da je nadaljnje ukrepanje nujno, lahko slišali tudi nekatere očitke. Med drugim tudi, da nov zakon potrebujemo, ker prejšnji sprejeti interventni ukrepi niso bili v skladu s tem, kar smo želeli oziroma niso bili dobri. A vendar vsi dosedanji ukrepi, ki so reševali in še rešujejo nujne socialne in ekonomske stiske tako državljank in državljanov kakor tudi celotnega gospodarstva, preprosto ne morejo biti slabi.

V Poslanski skupini DeSUS smo ocenili, da je vlada tudi tokrat odgovorno pristopila k pripravam na morebitni novi val virusa covid-19. Pripravila je smiselne ukrepe, zaradi katerih smo tudi v prihodnjih mesecih mirno zrli v prihodnost. Da polnimo časovno praznino v nadaljevanju ukrepov in preprečujemo morebitne posledice, ki bi lahko nastale zaradi zavlačevanja ljudem, gospodarstvu kakor tudi javnim financam, je čimprejšnja uveljavitev tako nujna. Zagotovo si vsi želimo, da ta preizkušnja, ki nam jo je prinesla epidemije novega virusa, čim prej mine, a najbolj se bomo morali privaditi na drugi način življenja. Zato so solidarnost, strpnost in medsebojno razumevanje še tako bolj pomembni. Odgovorno ravnanje tako ob morebitnih okužbah kot tudi ob sprejemanju potrebnih ukrepov nam bo omogočilo, da bomo kot družba uspešni.

Predlog sklepa ima pravno podlago v določbi 90. člena Ustave v povezavi z novim 21.a členom Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. V skladu s tem lahko Državni zbor na predlog Vlade sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, ker gre za zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravne nesreče ob predpostavki. Ravno tako ni več zadržka veta Državnega sveta.

Zaradi navedenega bomo poslanci naše poslanske skupine tudi tokrat kot pri vseh interventnih paketih do sedaj sklep o nedopustnosti razpisa referenduma soglasno podprli.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, kolegica Eva Irgl.

Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Včeraj smo potrdili Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, ki je pripravljen z namenom, da se čim bolj zajezijo posledice, ki jih ima covid-19 na družbo kot celoto. Z zakonom želimo namreč ublažiti socialne stiske, reševati gospodarstvo in zagotoviti pravočasno odkrivanje in preprečevanje širjenja okužbe.

Ključno rešitve v zakonu so naslednje. Podaljšuje se ukrep čakanja na delo. Zakon določa nadomestilo plače za odrejeno karanteno. Zagotavlja dodatnih 31 milijonov evrov za področje institucionalnega varstva. Uvaja mobilno aplikacijo za obveščanje o stikih z okuženimi z namenom varovanja zdravja ljudi in da se epidemiologom omogoči, da opravijo svoje delo še učinkoviteje.

Veseli me tudi, da je ta vlada tako kot že pri tretjem protikorona paketu preko Ekonomsko-socialnega sveta vodila zares odličen dialog s socialnimi partnerji in z njimi potem tudi uskladila večino ukrepov.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo podprli sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma. Hvala.