Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 19. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti poslanke in poslanci: Andrej Černigoj od 9. ure do 10.30, Matjaž Han od 15. ure dalje, Dušan Šiško, Primož Siter od 12. ure dalje, dr. Matej T. Vatovec in Violeta Tomić.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Sodnega sveta k 13. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 19. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 1. julija 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 67, proti nihče.

(Za je glasovalo 67.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 19. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA PRIPRAVO NA DRUGI VAL COVID-19, NUJNI POSTOPEK.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade Janezu Ciglerju Kralju, ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci, dober dan!

Na mizi pred vami je četrti paket ukrepov, Predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19. Cilj predloga je zagotoviti pomoč državljankam in državljanom, zaščititi zdravje in življenja ljudi in preprečiti širitev okužbe. S predlogom zakona sledimo načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom.

Poglavitni ukrepi se zato nanašajo na podaljšanje ukrepa čakanja na delo, določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno, financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih v javni mreži in Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje ter mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi, če omenim na začetku nosilne ukrepe.

Naj malo podrobneje predstavim te naštete ukrepe.

Prvi ukrep, podaljšanje ukrepa čakanja na delo doma. Za trg dela sta bila z namenom ohranitve delovnih mest z zakonodajnimi protikoronskimi paketi sprejeta dva ključna interventna ukrepa, ukrep povračila nadomestila plače za čakanje na delo in ukrep subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa. Da bi ohranili zaposlitve delavcev, Vlada predlaga podaljšanje povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo doma, ki se je na eni strani izkazal za učinkovitega ter potrebnega, saj je v mesecu juniju še vedno bilo na tem ukrepu prijavljenih približno 60 tisoč zaposlenih. S tem ukrepom omogočamo tistemu delu gospodarstva, ki svoje dejavnosti ni moglo zagnati še niti v tolikšni meri, da bi lahko koristili ali si pomagali z ukrepom skrajšanega delovnega časa, ki je, kot veste, v veljavi do konca tega leta, da prebrodijo to obdobje, dokler lahko zaženejo svoje dejavnosti. Zaradi tega predlagamo podaljšanje trajanja tega ukrepa začasnega čakanja na delo doma do 31. julija 2020. Predlagamo pa tudi, da bo s sklepom Vlade možno ta ukrep podaljšati še največ dvakrat po en mesec, ampak najdlje do 30. septembra 2020. Računamo, da bi do takrat lahko slovensko gospodarstvo v celoti vsaj delno zagnalo svoje dejavnosti. Upravičenemu delodajalcu bo Zavod za zaposlovanje izplačal delno povračilo za delavca na čakanje v višini 80 % nadomestila plače, ki je omejeno z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ki znaša 892,50 evra. Uvajamo pa tudi varovalko – delodajalec bo v obdobju koriščenja ukrepa onemogočen odpuščati iz poslovnega razloga ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.

Drugi, kar odmeven predlagan ukrep, je določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno. Namen predloga zakona je tudi blaženje učinkov, zaradi delavcu odrejene karantene v breme delodajalca. Delavcu, ki mu je odrejena karantena, dela pa mu ni možno odrediti na domu, delovnopravna zakonodaja nalaga izplačilo nadomestila plače za čas odsotnosti. Po sistemski zakonodaji, Zakon o delovnih razmerjih, je to nadomestilo v višini 50 % njegove plače in je v breme njegovega delodajalca. Predlog zakona breme izplačila prenaša na državni proračun. Delodajalci bodo tako imeli omogočeno uveljavitev povračila nadomestila plače tudi za te primere. Z amandmaji so bile na pristojnem parlamentarnem odboru sprejete spremembe, vezane na določitev višine nadomestila za to odrejeno karanteno. Naj povem, da smo te spremembe in to lestvico višine nadomestila dogovorili na delovni skupini Ekonomsko-socialnega sveta ta teden, v ponedeljek dopoldan, ko smo se v pripravi na sejo matičnega odbora sestali s socialnimi partnerji in šli skozi celoten zakon, torej to je bil rezultat dogovora med socialnim partnerji na tej delovni skupini. Dovolite, da povzamem te višine nadomestila oziroma stopnje povračila delodajalcem. Delavec, ki se bo odpravil v državo na zelenem ali rumenem seznamu in mu bo ob prehodu meje nazaj v Slovenijo odrejena karantena, ali delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, bo imel pravico do nadomestila v višini 80 % njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas. Delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki jo bi prejel, če bi delal. To pomeni, da bo nadomestilo pokrilo 100 % njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas. In tretja stopnja višina, delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi zavestnega odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ne bo upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v naštetih izjemah, in sicer zaradi smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, drugič, smrti staršev, oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner, starša, posvojitelj ali, tretjič, zaradi rojstva otroka. V teh primerih bo delavec upravičen do nadomestila plače v teh treh naštetih izjemnih primerih do nadomestila plače v višini polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene bo po tem zakonskem paketu trajala najdlje do 30. septembra 2020. Tako smo se torej dogovorili na delovni skupini Ekonomsko-socialnega sveta in menimo, da je ta predlagana rešitev pravična, obenem pa tudi prevzame breme delodajalcev, ki seveda niso odgovorni za to, da je njihovemu zaposlenemu odrejena karantena. Na drugi strani pa daje tudi zaposlenim večjo socialno varnost in to je tudi eden izmed glavnih namenov tega zakona.

Tretji izmed nosilnih ukrepov je financiranje dodatnih kadrov. Nanaša se na dodatno kadrovsko podporo socialnovarstvenim zavodom v javni mreži in Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Varstvo starejših je ključna tema ministrstva pod mojim vodstvom in vodstvom moje, naše ekipe. Kot veste, so predvsem domovi za starejše kadrovsko podhranjeni, kadrovsko in finančno, kar se je nabiralo desetletja in je sedaj v času koronakrize še posebej priplavalo na dan. Posledično se to odraža predvsem na preobremenjenost in izgorelost zaposlenih v teh zavodih. In še enkrat ponavljam, v tej krizi se je to še posebej pokazalo. Zato sem zelo vesel, da smo uspeli interventno zagotoviti 31 milijonov evrov za reševanje kadrovske stiske v naslednjih dveh letih. Zelo pomembno pri tem je, in to je praktična posledica, ki se tiče velikega dela naših sodržavljanov, da te kadrovske okrepitve in izboljšanje standardov v domovih ne bomo preložili na pleča oskrbovancev oziroma njihovih svojcev, zato ne bo potreben dvig cen oskrbnin. Finančna sredstva namenjamo financiranju dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih v javni mreži za izvajanje socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev v teh zavodih. Dodatno kadrovsko podporo zagotavljamo tudi Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije. V času epidemije covid-19 so namreč zaposleni na Zavodu za zaposlovanje zavzeli izjemno pomembno vlogo kot glavni izvajalci interventnih ukrepov. Če samo omenim 300 tisoč zahtevkov za zaščito delovnih mest na različnih ponujenih ukrepih v dosedanjih PKP paketih v treh mesecih, mislim, da že s tem dobro utemeljim to svojo tezo. Tudi v bodoče bo Zavoda za zaposlovanje imel zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju odzivnega trga dela, ki mi kot ministru predstavlja eno od treh ključnih prioritet. Prihodnji dve leti bosta namreč ključni za zagotovitev stabilnega gospodarstva in posledično za zagotovitev kvalitetnih delovnih mest, zato zagotavljamo to dodatno kadrovsko podporo Zavodu za zaposlovanje, da jih podpremo v postopkih ponovnega vključevanja brezposelnih oseb na trg dela in zmanjševanju števila brezposelnih.

Naslednji ukrep, ki je dvignil veliko prahu, je mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi. Četrti ukrep, ki sicer sodi v pristojnost Ministrstva za javno upravo, se nanaša na preprečevanje širjenja nalezljive bolezni covid-19 in določa vzpostavitev in zagotavljanje delovanja mobilne aplikacije za obveščanje oseb o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2, ki temelji na določbah Zakona o nalezljivih boleznih. Namestitev in uporaba mobilne aplikacije bo prostovoljna in brezplačna, razen v primerih, ko bo posameznik potrjeno pozitiven na virus oziroma mu bo zaradi tega odrejena karantena. V teh primerih bo namestitev mobilne aplikacije obvezna z vnosom naključne ID kode. Menimo, da lahko s takšnimi preventivnimi ukrepi, kot je takšna mobilna aplikacija, dobro zavarujemo zdravje in življenje ljudi, navsezadnje je tudi naša dolžnost, da varujemo sebe in druge, in pravica vseh nas, da smo varovani pred morebitno okužbo. Tu Vlada računa na odgovornost, ki smo jo državljanke in državljani pokazali že v vsem času od začetka pandemije in smo tudi hvaležni za vse to, kar smo do sedaj uspeli skupaj doseči.

Poleg naštetih nosilnih ukrepov urejamo v tem predlogu še nekaj drugih. Morda omenim, da bomo omogočili unovčenje bonov za namestitev z zajtrkom v turizmu v Sloveniji tudi tistim, ki so samo sezonsko registrirani za opravljanje te dejavnosti, torej umikamo presečni datum registracije 13. marec in omogočamo tudi tistim, ki se sezonsko s tem ukvarjajo, da se bo lahko turistični bon, ki je, kot veste, trenutno prava uspešnica, koristil širše. S tem bomo omogočili tudi širši nabor turističnih destinacij, kjer se bo lahko s temi boni letovalo.

Prav tako podaljšujemo možnost koriščenja bonov za prehrano. Vemo, da namreč študentje niso mogli vseh obveznosti opravili v sistemsko predvidenih rokih, zaradi tega smo prisluhnili številnim pozivom njihovih predstavnikov in jim šli na proti, da bodo lahko tudi v teh poletnih mesecih, ko bodo morda opravljali svojo prakso, koristili študentske bone in jim bo s tem zagotovljena tudi zdrava prehrana.

Ni odveč omeniti, da prenašamo obvezo, ki jo imajo podeljevalci kadrovskih štipendij do svojih štipendistov. Namreč, ni bilo mogoče, da bi jim zagotovili zaposlitev v roku, ki je bil določen v sistemski zakonodaji, zato podaljšujemo te roke, da omilimo te stiske in da zaradi objektivnih razlogov ne kaznujemo zavezancev za zagotovitev dela svojim štipendistom.

Spoštovani poslanke in poslanci! Z vašo podporo smo do sedaj in v zelo kratkem času sprejeli številne ukrepe, s katerimi smo preprečevali oziroma blažili negativne posledice virusa covid-19 za državljanke in državljane na številnih področjih. Naš skupni cilj je bil blažitev socialnih stisk prebivalstva ter na drugi strani pomoč gospodarstvu in trgu dela. Neposredno finančno pomoč med epidemijo je tako prejelo 1,3 milijona prebivalcev. Če omenim samo vrednostni bon za turizem, pa ga je prejel vsak državljan Republike Slovenije. S prvimi tremi paketi ukrepov smo do sedaj uspeli ohraniti 260 tisoč delovnih mest. Samo predstavljamo si lahko posledice na trgu dela, če ti ukrepi ne bi bili sprejeti.

Danes vas s predlogom četrtega paketa ukrepov naprošam, da sprejmete predlagane rešitve za obstoječe in prihodnje izzive. Tveganja za okužbo trenutno naraščajo tudi v Sloveniji. Poletne radosti so v teku, a hkrati jih vsi skupaj moramo doživljati s polnim zavedanjem, da se lahko ponovi drugi val okužb. Zato so tudi ukrepi Vlade usmerjeni v doseganje cilja, da se prepreči morebitna nevarnost drugega vala. Zakonski predlog, ki je pred vami, je odgovor na realne potrebe po ohranjanju delovnih mest, po zagotavljanju dodatnih virov za prepotrebne dodatne kadre v domovih za starejše ter tretjič in nenazadnje po omogočanju varnosti za državljane preko spletne aplikacije v času, ko nevarnost epidemije še ni končana. Še enkrat vas prosim, spoštovani poslanke in poslanci, za podporo tem rešitvam, pripravljenim ob tesnem sodelovanju vseh zadevnih resorjev, Ekonomsko-socialnega sveta in ob upoštevanju mnenj zadevnih deležnikov, s katerimi smo v okviru delovne skupine tudi uskladili stališča. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici kolegici Evi Irgl.

Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada.

V poslovniškem roku so bili vloženi številni amandmaji poslanskih skupin v različnih kombinacijah. Odboru so bili predloženi tudi predlogi in pripombe zainteresiranih in strokovnih javnosti, ki so pisno predstavili svoje poglede in pripombe na predloženo besedilo zakona.

Predstavnik predlagatelja je na kratko predstavil predlog zakona. Mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki podpira predlog zakona, je predstavil njihov predstavnik. V razpravi komisije je bil velik del razprave namenjen vprašanju ustreznosti, jasnosti in skladnosti določb predloga zakona, ki se nanašajo na tretje in četrto poglavje. Mnenje Zakonodajno-pravne službe je predstavila njihova predstavnica, poudarila je, da je področij, na katere se predlog zakona nanaša, več in so raznolika, takšno pa je tudi njihovo mnenje. V pisnem mnenju so posebej izpostavili ustavnopravni vidik, povezan s pravico do zakonodajnega referenduma. K predlogu zakona je priložen tudi Predlog sklepa o ugotovitvi nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma in zaradi tega je treba vso vsebino zakona utemeljiti kot nujen ukrep za odpravo posledic naravne nesreče, ker bi uvrščanje drugih vsebin, ki takšnega nujnega ukrepa ne predstavljajo, lahko povzročilo z ustavo neskladno in prekomerno uporabo ustavne prepovedi referenduma in poseg v pravico do referenduma, ki bi se v postopku ustavne presoje lahko izkazala za ustavno nedopustno. Iz tega vidika so po njihovem mnenju sporne predvsem določbe tretjega in petega poglavja drugega dela zakona, ker v temelju ne zasledujejo interventnih, torej začasnih ukrepov, in ker časovno ti ukrepi niso omejeni. Tak poseg v pravni sistem krni njegovo celovitost in usklajenost.

V razpravi so nekateri članice in člani odbora menili, da četrti protikorona zakon prihaja prepozno ter naj bi reševal probleme, ki jih je povzročila Vlada sama s tem, ko ni prisluhnila številnim amandmajem, ki so jih predstavniki opozicije vlagali k preteklim protikorona zakonom. Obrazložitve k posameznim členom zakona so zelo splošne in pavšalne, na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba. Predlog zakona se po mnenju nekaterih razpravljavcev odmika od načela pravne države. Poudarjeno je bilo, da sta iz zakona ponovno izključeni skupini prekarcev in samozaposlenih. Predstavniki opozicije so menili, da je Vlada v predlog zakona med socialne ukrepe umestila tudi ukrepe za nadzor nad državljani. Gre za mobilno aplikacijo za obveščanje o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2 z osebami, ki jim je bila odrejena karantena. Zagovorniki predlaganih ukrepov so poudarili, da bo mobilna aplikacija v pomoč epidemiologom pri določanju stikov okuženih. Ni namenjena vzpostavljanju policijske države in nadzoru državljanov, ampak zavarovanju državljanov in njihovega zdravja. Aplikacija bo najbolj koristila ljudem, da bodo dobili pravo informacijo, če bodo seveda to želeli. Predstavnika Ministrstva za zdravje in za javno upravo sta povedala, da mobilna aplikacija sicer še ni dokončno pripravljena, ampak stroka jo pozdravlja. Izpostavljeno je bilo dejstvo, da predlog zakona prinaša tudi dodatnih 31 milijonov evrov na področju institucionalnega varstva po Zakonu o socialnem varstvu, ki bodo namenjeni povečanju prostorskih kapacitet in financiranju dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih.

Odbor je sprejel veliko amandmajev različnih poslanskih skupin in glasoval o vseh členih predloga zakona ter jih tudi sprejel. Hvala.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Liste Marjana Šarca, kolega Brane Golubović.

Hvala lepa. Spoštovani kolegice in kolegi!

Prav je, da s tem zakonom popravljamo vladne napake in veljavnost nekaterih ukrepov podaljšujemo, a v zadnjih treh mesecih je bilo preveč teh napak in zamujenih priložnosti. Zato v Listi Marjana Šarca menimo, da Vlada ni dovolj odgovorno in strokovno ter na pravi način pristopila k iskanju in pripravi rešitev pri vseh protikorona zakonih. Če bi Vlada vedela, kaj dela, bi danes že imeli sprejete rešitve, kako preprečiti vdor virusa v domove za starejše, kako poskrbeti, da bo naše zdravstvo pripravljeno na drugi val, ki je že tukaj. Podjetja, delavci in samozaposleni pa bi že morali imeti predvidljivo in učinkovito podporo države.

Na današnji seji bi resna vlada tako predstavila konkretne srednjeročne ukrepe, ki bi spodbudili trošenje gospodinjstev in države preko javnih investicij in zelenih subvencij. A postaja jasno, da ste epidemijo izkoristili za samopromocijo, ustvarjanje zmede in negotovosti ter razgradnjo in podrejanje različnih državnih sistemov. Predstavljate se kot veliki rešitelji, rešitelji življenj, socialnih stisk, usod tako ljudi kot podjetij. Ste res vse našteto? Niste. Oglaševali ste izredne državne pomoči ljudem in podjetjem v višini 6 milijard evrov, kar smo v Listi Marjana Šarca pozdravili, a vam je pred kratkim ogledalo nastavil Fiskalni svet, ki je ocenil, da je dejanski učinek vaših ukrepov do začetka julija znašal nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov, kar je logična posledica slabo pripravljene zakonodaje. Naj samo spomnim na vašo 2-milijardno poroštveno shemo, s katero ste gospodarstvu obljubljali takojšnjo pomoč, a po dobrih dveh mesecih shema še vedno ne deluje. Pa smo vas opozarjali, a ste vse naše predloge vseskozi videli kot neko tekmovanje, poskus rušenja vlade, in nam očitali, da ne želimo sodelovati. To ste počeli tudi na odboru. Tega zrela politika ne počne. Odgovorna politika namreč tudi v kriznih razmerah deluje umirjeno, spravljivo, usklajeno komunicira, se trudi ustvariti stabilnost, da lahko družba kljub krizi deluje čim bolj normalno. A kaj delate vi? Namerno ustvarjate napetost in kaos ter zavajate. Ustvarite problem in ga nato rešujete. Na primer, brez premisleka ste sprostili vse ukrepe, odprli meje, s 1. junijem ste slavnostno razglasili zmago nad virusom. Potem ste ugotovili, da je bila storjena napaka, da se virus ponovno širi, ter preko svojih govorcev na novinarskih konferencah sporočili, kdo je odgovoren – po vašem so krivi ljudje, ker ne spoštujejo pravil. Pravite, da je med ljudmi zaokrožil lažen občutek, da je virus premagan. Ampak kdo jim je dal ta lažni občutek, da je virus premagan? Vlada jim ga je dala, vladni govorec, vsi vladni govorci s svojimi ravnanji in dejanji, in zato ste vi krivi, da je drugi val v Sloveniji. Dodatno ste nezaupanje med ljudi vnašali z zakonskimi določbami, ki v interventnih zakonih nimajo kaj iskati. Najprej dodatna pooblastila policiji, nato nižanje standardov pri zaščiti okolja in narave pa spremembe pri gradbenem dovoljenju, zdaj aplikacija za sledenje. Zakaj teh stvari ne upate uvajati ločeno? Ali morda zato, ker želite na ta način v podporo prisiliti nekatere koalicijske poslance, ali s tem enostavno preusmerjate pozornost z drugih rabot? Tehnologija lahko pomaga, a vaša aplikacija za nadzor je sporna. Stroka vam je naštela goro tehničnih in pravnih razlogov. Tudi če vam bo uspelo z aplikacijo, ta ne bo imela učinka. Zakaj? Ker deluje na zaupanju, tega pa ni, si pretežni del prebivalstva te aplikacije pač ne bo naložil.

Torej, spoštovana Vlada, aplikacija virusa ne bo ustavila, tako kot ga ni ustavil prelet ameriških lovcev nad Slovenijo. Z epidemijo se lahko sooči država samo na način, da ljudje verjamejo temu, kar Vlada sporoča, njenim ukrepom in sporočilom, da imajo ljudje namesto občutka negotovosti občutek, da bo še vse dobro, da bo vse okej, da Vladi in stroki zaupajo. Na žalost ste zaupanje, ki ste ga imeli v prvem valu epidemije, in bilo je veliko, zaradi vaših ravnanj in dejanj izgubili. Zaupanje lahko pridobijo nazaj le državniki, teh pa v tej vladi ni. Hvala lepa.

Hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, kolega Soniboj Knežak.

Hvala, predsednik. Spoštovani minister, predstavniki Vlade, kolegice, kolegi!

Četrti protikoronski paket se predstavlja kot paket interventnih ukrepov za pripravo na morebitni drugi val covida-19. V zadnjih tednih se je namreč ponovno povečalo število potrjenih okužb z virusom in žal znova pojavila kritična situacija z večjim številom okužb v enem izmed domov za starejše občane. Kratkotrajnost dosedanjih vladnih ukrepov na področju omilitve posledic epidemije ostaja še vedno med našimi glavnimi kritikami. Že ob predstavitvi stališča pri sprejemanju tretjega protikoronskega zakona smo poudarili, da nas bo kljub počasnemu sproščanju omejitvenih ukrepov še vedno spremljala negotovost zaradi možnega ponovnega izbruha epidemije. In prav te dni se kaže, da so omejitve še vedno potrebne, tem pa morajo, po našem prepričanju, slediti celoviti ukrepi za omilitev socialnih in ekonomskih posledic epidemije. Rast števila brezposelnih se sicer umirja, kljub temu pa potrebujemo dolgoročnejšo strategijo za ohranjanje delovnih mest. Takšno, ki ne bo veljala zgolj za mesec ali dva, da bo dolgotrajnost ukrepov za preprečevanje brezposelnosti na drugi strani prinesla večji pozitivni učinek za gospodarstvo.

Socialni demokrati so tako na odboru predlagali podaljšanje nadomestila plače za čakanje na delo do 31. decembra 2020 ter ponovno uvedbo začasnega temeljnega dohodka za samozaposlene. Glede turističnih bonov smo prepričani, da je čas njihovega koriščenja smiselno podaljšati do konca februarja 2021. Na eni strani bi to koristilo ponudnikom turističnih kapacitet v zimski sezoni ter uporabnikom, ker bi bila prezasedenost kapacitet časovno bolj razpršena. Žal so bili po že videni nameri vsi naši ukrepi ponovno zavrnjeni.

Pod pretvezo blaženja posledic epidemije se žal ponovno sprejemajo tudi določila, ki nesorazmerno posegajo v osnovno zagotovljeno pravico do varstva osebnih podatkov. Vlada je predlagala člen, ki je bil sicer na odboru izbrisan, bi pa lahko v primeru sprejetja vodil v zlorabo osebnih podatkov. Poleg tega je Vlada predlagala tudi uvedbo mobilne aplikacije, za katero sicer verjamemo, da lahko pomembno prispeva k obvladovanju epidemije, vendar le ob izpolnjenih pogojih, to je prostovoljnosti, anonimiziranosti, časovni omejitvi. Žal je to poglavje ob jasnih opozorilih Zakonodajno-pravne službe, Informacijskega pooblaščenca in tudi drugih pristojnih institucij naša vlada izpustila oziroma preprosto ignorirala. Ob tem se ni moč izogniti niti vprašanju učinkovitosti takšnega ukrepa, upoštevaje, da nimamo vsi pametnega mobilnega telefona, na katerega bi si lahko naložili aplikacijo. Še posebej ne starejši, ki so v nastali situaciji med ranljivejšimi skupinami, kar bi lahko vplivalo ne samo na zanesljivost podatkov, še več, kakor je zapisala Informacijska pooblaščenka, aplikacija lahko ljudem daje lažen občutek varnosti, zaradi česar ne bomo več izvajali tistih ukrepov, ki so se izkazali za učinkovite pri omejevanju virusa.

Ker so določbe zakona, ki opredeljuje mobilno aplikacijo, po mnenju Socialnih demokratov pravno nejasne, kot take ne določajo niti jasne odgovornosti za varovanje osebnih podatkov v skladu z ustavo in zakoni niti pravice uporabnikov aplikacije ter odgovornosti v primeru kršitve, tega zakona ne bomo podprli. Kot že povedano, nas lahko skrbi tudi kratkotrajnost vladnih ukrepov, vladnih predlogov v ekonomsko-socialnem delu zakona. Ti ukrepi čedalje bolj zaskrbljujočemu gospodarstvu ne vlivajo potrebnega zaupanja, še več, povečujejo negotovost in strah, ki sta ena izmed glavnih zaviralcev rasti in razvoja.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra, kolegica Mojca Žnidarič.

Hvala za besedo. Lep pozdrav prav vsem!

Danes je pred nami četrti tako imenovani protikorona paket, ki vsebuje številne ukrepe zato, da bo naša država pripravljena na drugi val epidemije. Ob tem bi želeli poudariti, da danes govorimo o četrtem paketu in ne o četrti spremembi prvega protikorona paketa. Pri tem enostavno moramo biti natančni, saj na koalicijo in vlado vedno znova letijo očitki, da je prvi protikorona paket zanič, da ni dober, da so ukrepi nezadostni ali celo nesmiselni in da se ta zakon popravlja že petič. To enostavno ne drži.

Zakon, ki ga imamo danes na poslanskih klopeh, je samostojen zakon in predvideva ukrepe za pripravo na drugi val. Če se vrtimo okoli vprašanja smiselnosti tega, da poslanci vsak mesec sprejemamo nov paket protikorona ukrepov, je treba poudariti naslednje. To, da poslanci sprejemamo dodatne nove ukrepe, enostavno pomeni, da se ta vladna koalicija odziva na družbene spremembe in na novo realnost, ki nam jo je prinesla korona. Nekateri imajo na to žal drugačen pogled. Kljub temu da so v predlogu zakona predvideni številni ukrepi, ki so dobri in nam bodo pomagali prebroditi tudi drugi val, pa je bila večina pozornosti preusmerjena zgolj na mobilno aplikacijo za sledenje okužbam. Dejstvo je, da je življenje z virusom postala naša nova realnost, s čimer se bomo morali naučiti živeti tudi v prihodnje. Interes vseh bi moral biti, da se na dolgi rok najde rešitev, ki nam bo kljub prisotnosti virusa omogočala kar se da normalno življenje. In v tem kontekstu je smiselno, da tudi sodobno tehnologijo izkoristimo za to, da pomagamo ohraniti svoje zdravje in odgovornost do drugih. Zato v SMC idejo o aplikaciji podpiramo. Po drugi strani se zavedamo, da bo aplikacija svoj namen dosegla le, če jo bo uporabljajo zadostno število samodiscipliniranih ljudi, in zlasti, če jo bomo razumeli kot koristen pripomoček za zaznavanje nevarnosti okužbe. Virusa namreč ne morejo zajeziti še tako strogi ukrepi, če jih kot del vsakodnevne rutine ne prevzamemo ljudje. Ne glede na to je bila za nas vsebina 24. člena zakona nesprejemljiva, zato smo pri črtanju tega člena vztrajali do konca. Vprašanje in dileme, ki so bila v zvezi z aplikacijo izpostavljena v razpravi na odboru, so zasenčila vse ostale ukrepe, ki jih predvideva tokratni protikorona zakon, a jih ne glede na to velja izpostaviti. Povračilo nadomestila plače za delavce, ki so na čakanju, nadomestilo plače za delavce, ki jim je bila odrejena karantena, in njihovo povračilo delodajalcem, 31 milijonov za dodatne kadre v domovih za starejše občane, zagotovitev spoštovanja tranzita oseb čez Slovenijo, unovčitev bona se omogoča pri vseh ponudnikih storitev, ki pogoje izpolnjujejo kadarkoli v letu 2020 in ne le na dan 13. 3. 2020. Študentje bodo letos študentske bone za prehrano koristili do konca julija.

Prvi val epidemije smo uspešno premagali. Istočasno smo upali, da nas drugi val epidemije ne bo dohitel. Smo se pa z vso skrbnostjo in odgovornostjo zavedali, da moramo biti nanj pripravljeni. V tej luči je zato pomembno, da predlagane ukrepe sprejmemo čim prej in z vso odgovornostjo do naših državljanov prispevamo k temu, da bomo tudi drugi val premagali tako uspešno kot smo prvega.

V SMC bomo predlog zakona podprli. Hvala.