Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 18. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Jurij Lep do 14. ure, Marko Bandelli, mag. Bojana Muršič do 18. ure, dr. Franc Trček, Brane Golubović, Suzana Lep Šimenko in Robert Pavšič od 16. ure dalje.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 6. in 7. točki dnevnega reda, mag. Gregorja Kosa in Jureta Pogačnika, predstavnika 5 tisoč volivk in volivcev, k 8. točki dnevnega reda, predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja k 14. in 15. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 18. redne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 5. junija 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 79, proti nihče.

(Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 18. redne seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 39 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslank in poslanca opozicije ter na vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednik Vlade, ministri, ministrice, odgovorijo na vprašanja v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorov, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednik Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in brez obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.

V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu mora predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko sta se danes opravičila dr. Anže Logar, minister za zunanje zadeve, od 14. do 17. ure ter Tomaž Gantar, minister za zdravje, od 17. ure dalje. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade Janez Janša. Poslanska vprašanja pa mu bodo zastavili Predrag Baković iz SD, Nataša Sukič, Maša Kociper in Janja Sluga.

Besedo ima najprej kolega Predrag Baković.

Hvala za besedo.

Spoštovani predsednik Vlade! Na 13. redni seji Državnega zbora sem na takratnega predsednika Vlade gospoda Marjana Šarca naslovil ustno poslansko vprašanje, ki se je nanašalo na problematično delovanje in aktivnosti varde. Takratni predsednik Vlade je v odgovoru pojasnil, da je Svet za nacionalno varnost Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za notranje zadeve naložil in ju pozval, naj v najkrajšem času pripravita spremembe zakonodaje, da bi lahko pristojni organi ukrepali ob aktivnosti samooklicanih vaških straž in skupin, kot je na primer štajerska varda. Na MNZ so nato pripravili spremembe Zakona o nadzoru državne meje in Zakona o varstvu javnega reda in miru, kjer sta bili obe noveli na 15. seji Državnega zbora potrjeni kot primerni za nadaljnjo obravnavo. Omenjeni noveli smo nato obravnavali tudi na Odboru za notranje zadeve, kjer pa po opravljeni razpravi nista bili sprejeti in se je tako postopek na matičnem odboru končal. To je dalo dodatni veter v jadra pripadnikom varde, ki postajajo vse bolj predrzni. Če so na začetku izvajali zgolj postroje na Štajerskem, so nato začeli z aktivnostmi na južni meji. Začeli so z usposabljanji, ki močno spominjajo na urjenje vojaških enot, opremljeni so bili in so tudi še z orožjem oziroma z replikami orožja, ki dajejo videz, kot da je pravo, ob državni meji so taborili, izvajali postroje in s tem razburjali domačo pa tudi širšo javnost. To ni bilo dovolj. Postroj so v uniformah in z orožjem izvedli tudi v Kočevski Reki, in to na mestu, kjer je prvič zadišalo po Slovenski vojski, nekateri med njimi so imeli zakrit obraz. Postroj se je nato v polni formaciji z orožjem sprehodil tudi skozi vas, imeli so pravzaprav pravcato mini vojaško parado. To je tamkajšnje prebivalce še naprej vznemirjalo in se sprašujejo, ali nimamo za varovanje meje kot tudi ostalega ozemlja države na razpolago ustreznih organov, ki bi to delo opravljali. Potem je ob kulturnem prazniku sledil še postroj pred predsedniško palačo, kjer so salutirali in potem tudi vstopili v uniformah v samo palačo. Sledil je problematičen dogodek v Slovenski Bistrici, ki je vsem znan. Privoščili so si tudi nadlegovanje lastnika kampa ob državni meji, ki so mu povedali, da ga sumijo tihotapstva migrantov čez državno mejo in da ga celo opazujejo. Tako so si vzeli pravico, ki jim v nobenem primeru ne bi smela biti dovoljena in bi morali za to biti ustrezno sankcionirani, pa niso.

Kronologija dogodkov kaže na to, da varda vse bolj prevzema aktivnosti, ki bi jih smela izvajati le policija, in vprašanje je, kaj bo njihov naslednji korak, če jim seveda država tega ne bo preprečila. Zato vas, spoštovani predsednik Vlade, sprašujem:

Kakšno stališče imate do delovanja vard?

Ali menite, da veljavna zakonodaja pristojnim organom že omogoča ustrezno sankcioniranje?

Katere ukrepe boste uporabili, da se bo delovanje vard in podobnih samooklicanih vaških straž sankcioniralo in prepovedalo?

Če pa menite, da pristojni organi ne morejo izvajati ukrepov zoper pripadnike vard, vas sprašujem:

Ali podpirate v zakonodajni postopek vložena predloga novele obeh zakonov?

Hvala za vaš odgovor.

Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.

Hvala za vaše vprašanje.

Osebno menim, da imajo pristojni organi vsa pooblastila, da ukrepajo v takšnih in podobnih primerih. Kolikor vem, nekateri postopki tudi tečejo. Tudi nimam nič proti temu, da se zakonodaja ustrezno dopolni, vendar pa morate vedeti, da sta ustava in zakon tu zato, da enako veljata za vse. Tako že zdaj prihaja tudi v odnosu do problema, o katerem ste govorili, do različnih tolmačenj in različnih pozivov pristojnim organom, kako naj ravnajo. Organi, ki so pristojni za vzdrževanje javnega reda in miru ter za varovanje državne meje, morajo spoštovati ustavo in zakon, in to ne glede na to, ali gre za pehotno vardo ali gre za kolesarsko vardo, ne glede na to, ali je varda v maskirnih oblačilih ali v črnih oblekah in zamaskirana. Jaz mislim, da če so vsi sposobni spoštovati zakon in opravljati svoje dolžnosti, potem takšne zadeve, kot ste jih navajali, vključno s poniževanjem policije pa tudi z nekaterimi drugimi naštetimi dogodki, v normalni demokratični družbi nimajo mesta.

Gospod Baković, imate dopolnitev vprašanja.

Hvala lepa za odgovor.

Glejte, spoštovani predsednik, ob dogodku v Slovenski Bistrici je bil odziv pristojnih organov precej mlačen in tudi pozen. Nenazadnje tudi državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve gospod Kangler je novinarjem pojasnil, da MNZ ne pripravlja nobene posebne zakonodaje, ki bi aktivnosti varde omejevala. Zato smo Socialni demokrati pripravili ti dve noveli, ki nekako opredeljujeta takšna ravnanja in tukaj ne opredeljujemo, da zakon ne velja za vse oziroma velja samo za eno skupino, ampak tako, kot je napisano, velja seveda za vse. Zato je prav, da se mi osredotočimo na te stvari. Mene veseli, da se je pravzaprav do te problematike že večkrat opredelil tudi predsednik države gospod Borut Pahor in v svojem zadnjem pisanju je nanizal nekaj problematičnih dogodkov in tudi nemoč organov varnosti. Veseli me tudi, da ocenjuje, da bi se s predlaganim novelama tako Zakona o nadzoru državne meje kot Zakona o varstvu javnega reda in miru uredilo področje aktivnosti takšnih samovoljnih in samoorganiziranih skupin. Zato je prav, da se pravzaprav vsi skupaj osredotočimo na ureditev teh razmer in pripravimo nekako učinkovite rešitve.

Zato vas še enkrat sprašujem:

Katere konkretne ukrepe boste podvzeli, da se bo delovanje vard in podobnih samooklicanih vaških straž sankcioniralo in prepovedalo?

Kot je že večkrat v preteklosti zagotovila policija, v obstoječi zakonodaji nimajo ustreznih rešitev za pregon takih ravnanj. Zato se tudi stvari širijo in postajajo takšne skupine vse bolj predrzne. Sam menim, da je rešitev spremembe in dopolnitev ustrezne zakonodaje. Zanima me:

Ali boste podprli te spremembe ali ne?

Hvala lepa.

Predsednik Vlade, dopolnitev odgovora.

Glejte, jaz sem vam tukaj na eni od prejšnjih sej citiral nekaj členov Kazenskega zakona, ki veljajo, po mojem mnenju so te določbe nedvoumne. Res pa je, da jih nekateri organi ne tolmačijo kot take. Tudi glede tega primera v Slovenski Bistrici, kjer je šlo po mojem mnenju za nesprejemljivo poniževanje policije, je Okrožno tožilstvo v Mariboru reklo, da ni šlo za nič kaznivega. Tako kot je ljubljansko tožilstvo reklo, da grožnje s smrtjo niso nekaj, kar se preganja po uradni dolžnosti. Mi bomo to proučili, ali je treba tožilcem res napisati, točno kateri stavki morajo biti izrečeni, da se to preganja po uradni dolžnosti. Jaz upam, da boste potem takšne spremembe zakona podprli. Upam pa, da boste tudi javno dajali nedvoumno sporočilo. Poglejte, tukaj je na omrežju slika vašega bivšega predsednika, ki se rokuje z generalom tako imenovane štajerske varde, kjer sta bila skupaj na neki proslavi. Mogoče je šlo to za neko provokacijo, za čisto slučajno zadevo, ampak poglejte, če hodite skupaj na iste proslave, potem težko zahtevate prepoved teh dejavnosti.

Kolega Baković, postopkovni predlog.

Jaz bom rekel tako, dejanja, ki jih izvaja tako imenovana varda, ne glede na to, da ste pokazali neko fotografijo, kjer je pravzaprav sami vemo, kako je do tega dogodka prišlo, verjetno tudi vi, pa vendarle moramo vedeti, da taki dogodki in ta dejanja, ki jih izvaja, postajajo resnično obsojanja vredna in vse bolj predrzna. In seveda tudi problematična. Tega bi se morali zavedati vsi, še zlasti odgovorni, kot so predsednik vsakokratne vlade, minister za notranje zadeve in minister za pravosodje. Spoštovani predsednik, iz vašega odgovora ne razberem, da se Vlada namerava učinkovito spopasti s to problematiko. Zato dajem postopkovni predlog, da se o odgovoru predsednika Vlade opravi razprava na naslednji seji Državnega zbora. Hvala lepa.