Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 12. sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Samo Bevk od 14. ure dalje, Nada Brinovšek, Jelka Godec, Eva Irgl in Bojan Podkrajšek, pa tudi sam bom odsoten od 16. ure dalje.
Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, dr. Marjana Odarja, direktorja Slovenskega inštituta za revizijo k 26. točki dnevnega reda, predstavnika Sodnega sveta k 27. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.
Še enkrat lep pozdrav vsem prisotnim!
Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, prehajamo na določitev dnevnega reda 12. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 11. oktobra 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Prehajamo na odločanje o dnevnem redu.
Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za dnevni red smo glasovali vsi prisotni.
(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 12. seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.
V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 54 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora ter dogovorom vodij poslanskih skupin z dne 13. novembra 2018. Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije, na vprašanje poslanca Poslanske skupine Levica ter na vprašanje poslank vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa traja največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra, o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu.
Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru, v tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.
V zvezi s to točko se je danes opravičil minister za notranje zadeve gospod Boštjan Poklukar.
Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katere v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.
Prehajamo na postavitev poslanskih vprašanj. Na prvih pet vprašanj bo odgovarjal predsednik Vlade gospod Marjan Šarec.
Prvi mu bo poslansko vprašanje zastavil gospod Jožef Horvat. Izvolite.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani ministrski zbor, spoštovani gospod predsednik Vlade!
Evropska sredstva, sredstva evropskih strukturnih in investicijskih skladov so praktična naša slovenska edina nepovratna razvojna sredstva, mi pa jih enostavno ne znamo dovolj učinkovito črpati. Praktično smo šesta najslabša država po črpanju evropskih sredstev. V tej večletni finančni perspektivi, ki se izteka – pozor! – naslednje leto, ima Slovenija na razpolago 3 milijarde in 68 milijonov evrov. Realizacija, o kateri smo govorili na seji Odbora za zadeve Evropske unije v petek, pa je izjemno slaba in zaskrbljujoča. Slovenija je do konca junija letošnjega leta počrpala zgolj eno četrtino teh razpoložljivih sredstev. Če pa pogledam posebej vzhodno kohezijsko regijo, ki je samo na 70 % povprečja razvitosti evropske regije, je pa tam rezultat resnično katastrofalen, okrog 15 % črpanja. Gospod predsednik, zanima me kar nekaj zadev.
Na kakšen način boste vi kot predsednik Vlade in katere ukrepe boste sprejeli, da bo Slovenija bolj učinkovito črpala ta edina nepovratna razvojna sredstva?
Kje vi vidite problem? Ali v organu upravljanja, torej v SVRK, ali pa morda tudi v posredniških organih, tu pa mislim na ministrstva?
Katero ministrstvo je po vaši oceni najbolj problematično?
Zakaj, gospod predsednik, sistem črpanja spremlja toliko administrativnih in birokratskih ovir? Ali so vse te birokratske zahteve resnično predpisane s strani Evropske unije ali so jih zakomplicirali sami?
Če je odgovor ja, me zanima:
Zakaj teh postopkov ne razbremenite?
Pa še to me zanima, gospod predsednik:
Kako potekajo zdaj pogajanja v novem finančnem okviru in na koliko sredstev iz tega naslova lahko računa Slovenija v naslednji večletni finančni perspektivi?
Podpiramo, da se zavzemate za več kohezijskih sredstev, za več sredstev za razvoj podeželja in me zanima:
Koliko imate pri vaših kolegih, šefih vlad znotraj EU 27, tistih predsednikov vlad, ki vam pri vašem prizadevanju sledijo?
Hvala lepa za vaše odgovore.
Hvala za vprašanje, spoštovani poslanec.
Prvo vprašanje, zakaj Slovenija tako slabo črpa Evropska sredstva in zakaj ji ne namenimo večje pozornosti. Slovenija pri izvajanju kohezijske politike bistveno ne odstopa od ostalih držav članic, saj je po podatkih evropskega Računskega sodišča zaostanek za EU 3,1 %. Je pa res, da to še vedno ni zadovoljivo in Slovenija je do konca leta 2018 v primerjavi z ostalimi državami članicami iz evropskega proračuna prejela 24,2-odstotni delež sredstev. Državni zbor se je februarja letos seznanil s Poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020, iz katerega je razvidno, da je delež črpanja konec leta 2018 dosegel 16 %. Podatki kažejo, da se je od takrat intenziteta črpanja povečala, tako da je konec septembra delež počrpanih sredstev zrasel na 26,4 %. Do konca leta pričakujemo še nekoliko boljši rezultat, saj se v zadnjih mesecih leta dinamika in vrednost izplačil iz slovenskega proračuna in posledično tudi iz evropske blagajne bistveno povečata. Poudariti pa je še treba, da se je Slovenija v letih 2014 in 2015 ukvarjala predvsem s sredstvi iz programskega obdobja 2007–2013. To je tistih znamenitih enajst projektov, ki so prišli potem naknadno v izvajanje. Izvajanje projektov in programov je v polnem teku. Od januarja 2014 do konca avgusta 2019 je bilo izdanih za 2,52 milijard evrov odločitev o finančni podpori za projekte, programe oziroma javne razpise, kar predstavlja 82 % razpoložljivih sredstev. To je del, ki ga financira Evropska unija. Do konca avgusta 2019, je Slovenija Evropski komisiji posredovala za 779 milijonov evrov zahtevkov oziroma 25 % razpoložljivih sredstev, konec septembra pa se je ta vrednost dvignila na 812 milijonov evrov, kar predstavlja 26,4 % vseh razpoložljivih sredstev.
Kar se birokratskih ovir tiče, je Slovenija leta 2015 z nadaljnjimi spremembami sprejela Uredbo o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 ter vse spremljajoče spremembe uredbe, v kateri natančneje določa udeležence, njihove naloge, načrtovanja evropske kohezijske politike, način izbora operacij, njihovo potrjevanje ter izvajanje operacij. Torej zavezujejo nas ta pravila, ki jih določa uredba.
Še kako pomembno je, da sistem deluje učinkovito, transparentno, predvsem pa da je prijazen do uporabnika. Tako bi bili tudi hitrejši in bolj učinkoviti v zvezi s črpanjem evropskih sredstev. Seveda pa postopek ni tako enostaven, kot bi si ga želeli. Sistem koriščenja evropskih sredstev je kompleksen in zajema več faz. Pet jih je, ki med drugim vsebujejo oceno vlog za odobritev evropskih sredstev za posamični javni razpis, izvedbo postopkov, kot so denimo razpisi in sklepanje pogodb, izbor izvedbe projekta, informacijski sistem. Šele četrta faza predstavlja črpanje sredstev. Zadnja, peta faza predstavlja preverjanje zahtevkov na Evropski komisiji in plačilo sredstev iz proračuna Evropske unije na podračune pri Banki Slovenije. Preverja jo tudi Evropsko računsko sodišče v sklopu transakcij zaključnega proračuna Evropske unije in je odvisna od vseh predhodnih faz. Po objavi predloge prihodnjega večletnega okvira 2021, to, kar se nanaša na nov večletni finančni okvir 2021–2027, prihajajo pogajanja o tem pomembnem dosjeju v sklepno fazo šele to jesen. Sedaj smo politično razpravo začeli na zadnjem evropskem svetu prejšnji petek, ko je beseda tekla predvsem o vprašanju, kako velik večletni proračun želimo. Slovenija vztraja na tako visoki številki, kot jo je predstavila komisija, ker nismo za zmanjšanje. Konkretna pogajanja pa je pričakovati šele decembra. Pred tem pa naj bi finsko predsedstvo v prihodnjih tednih končno predstavilo tudi pogajalski okvir s številkami, potem pa se lahko pogajanja začnejo.
Z ozirom na dejstvo, da se prava pogajanja še niso začela, je v končnem pogajalskem izkupičku prezgodaj govoriti. Res pa je, da so predvsem neto plačnice na strani, da je treba … / izklop mikrofona/
Hvala, gospod predsednik.
Imam občutek, da bo gospod poslanec želel dopolnitev odgovora.
Hvala lepa, gospod predsednik Državnega zbora.
Zadeva je preveč resna, da bi se smeškali ob tako pomembni temi, kot je črpanje edinih nepovratnih razvojnih sredstev. Gospod predsednik Marjan Šarec, niste mi odgovorili z nobenim od konkretnih ukrepov, s čim boste dali pospešek. Poslanci smo že leta 2014 dali pospešek na Odboru za zadeve Evropske unije in na Odboru za gospodarstvo, ko smo takrat sprejeli sklep in zavezali vse vlade – in dobro da to spoštujete – da nam kvartalno poročate.
Omenjali ste Računsko sodišče. Seveda tudi nas je zaskrbelo, član Evropske računskega sodišča gospod Samo Jereb zelo jasno opozarja na slabo črpanje evropskih sredstev v Sloveniji. Da danes v tretjem tisočletju govorimo, da je informacijski sistem problem, poglejte, to bi morali že davno davno dati z dnevnega reda.
Je pa nekaj, gospod prvi minister, če kdo, potem prav vi, ki ste bili dolga leta župan, potem vi najbrž edini v vladi najbolje razumete, kaj pomeni to, da občine praktično nimajo dostopa do razvojnih sredstev. V ustavi imamo zapisano pravico do pitne vode. Kar nekaj občin vam lahko naštejem, kjer še nimajo zagotovljene te pravice do pitne vode. Dogovor za razvoj regij preprosto ne deluje, še ni zaživel.
Kar niz novih vprašanj je, na katera pa res, gospod predsednik, pričakujem zelo konkretne odgovore, po možnosti opremljene tudi s časovnico.
Hvala, če smem nadaljevati tam, kjer sem končal.
Če se osredotočimo na kohezijsko politiko, se naj bi ta po predlogu komisije v proračun Evropske unije znižala za 10 %. Za Slovenijo je komisija predlagala približno 9 % nižjo ovojnico kot v obdobju 2014–2020, kar pomeni 3,07 milijarde evrov. Vendar zaradi deloma že omenjenih objektivnih razlogov, kot so razpoložljivost novejših statističnih podatkov razvitosti držav in regij, pritiski nekaterih držav članic na znižanje obsega večletnega finančnega okvira, to so neto plačnice, in sredstev za kohezijo v proračun Evropske unije ter dejstvo, da se za zahodno Slovenijo izteče relativno ugoden prehodni režim na področju alokacije kohezijskih sredstev, obstaja tveganje, da bodo kohezijska sredstva za Slovenijo kot celoto dodatno znižana.
Zato med naše prioritete omenjenih pogajanj sodijo: 1. ohranitev obsega kohezijskih sredstev na ravni, primerljivi s predlogom Evropske komisije; 2. ugodna rešitev položaja zahodne Slovenije, ki bo v prihodnje deležna bistveno manj kohezijskih sredstev ter 3. zmanjšanje padca sredstev skupne kmetijske politike, še posebej sredstev razvoja podeželja. Na ta pogajanja se je Vlada že pred časom tudi pripravila.
Kar se tiče ukrepov, ja, imeli smo probleme z informacijskim sistemom. V zadnjih mesecih je bilo izvedenih več nadgradenj aplikacije, kot so razširitev funkcionalnosti aplikacije pri poročanju o udeležencih na operaciji, spremenjeno delovanje nekaterih sistemskih kontrol, ki onemogočajo oddajo nepopolnih zahtevkov, in sprememba izračuna vrednosti določenih podatkov. Razvoj in vzpostavitev informacijskega sistema e-MA je ena izmed glavnih prioritet tudi v akcijskem načrtu za pospešitev črpanja sredstev iz operativnega programa evropske kohezijske politike 2014–2020. Aktivnosti so skoraj v celoti izpolnjene. Ponavljam, bistveno je to, da je bolj prijazen uporabnikom, hkrati pa se je izboljšala tudi njegova funkcionalnost. Dograjen je bil poročilni sistem, ki omogoča dostop do poročil tudi zunanjim uporabnikom. Dodatno se zavedamo, da je za uspešno črpanje pomembno tudi izobraževanje na tem področju, kar pa tudi že izvajamo. Se pravi, ukrepi pri informacijskem sistemu, ki je bil tudi ena velikih ovir, da je šlo tako počasi, so bili narejeni, nekaj jih še manjka, ampak v najkrajšem možnem času bo tudi to izvedeno. In pa, izobraževanje, veliko je tudi projektov, ki niso dobro pripravljeni in potem so tudi tam težave. Hvala.
Hvala, gospod predsednik za dopolnitev odgovora.
Gospod poslanec, imate možnost za postopkovni predlog.
Izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik.
Že skoraj 3-urna razprava na petkovi seji Odbora za zadeve Evropske unije, kjer smo obravnavali poročilo, je pokazalo na to, da je res eno od ključnih vprašanj tega trenutka, kako čim bolj učinkovito počrpati 3 milijarde in 68 milijonov evrov?
Gospod predsednik, Odbor za zunanjo politiko in Odbor za zadeve Evropske unije sta nekako soglašala s stališčem Vlade, da poskušate na evropskem Svetu dobiti čim več pristašev tega, kar zagovarja Slovenija. To se pravi nezmanjšanje kohezijskih sredstev za 10 % in nezmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko in razvoj podeželja za minus 15 %, ker bo to močno udarilo Republiko Slovenijo. Razprava o tem na seji Državnega zbora, ta predlog mi namreč poslovnik omogoča, je nujna.
Če pogledamo neskladni razvoj naše Slovenije, te ugotovitve, ti podatki dejansko kažejo nujnost takojšnjega ukrepanja. Še enkrat, vzhodna Slovenija samo na 70 % razvitosti povprečja Evropske unije, zahodna, hvala bogu, na 102 % povprečja razvitosti Evropske unije. Problem je, da se ta razkorak iz leta v leto povečuje in naše podeželje izgublja. Res je, res je, in to bom še stokrat ponavljal, očitno se iz Ljubljane do periferije ne vidi. Tu bi morali dejansko odpreti razpravo, ne samo o črpanju evropskih sredstev, ampak tudi o skladnem regionalnem razvoju, ki ga preprosto ne znamo realizirati.
Zato, spoštovane kolegice in kolegi, verjamem, da boste jutri na glasovanju ta moj predlog podprli, da bomo vendarle, tako kot smo poslanci že nekoč, ponavljam, leta 2014 dali Vladi pospešek za črpanje evropskih sredstev, da to naredimo tudi v tem mandatu. Hvala lepa.
