Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 8. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: mag. Marko Koprivc, Tina Heferle od 19. ure dalje, Suzana Lep Šimenko, Franc Breznik, Ljudmila Novak, Ferenc Horváth, dr. Franc Trček, Violeta Tomič od 15. ure dalje, Miha Kordiš od 18. ure dalje, Primož Siter, Nataša Sukič, Anja Bah Žibert, dr. Matej Tašner Vatovec od 15. ure dalje, Željko Cigler od 12.30 dalje, Igor Zorčič od 14. ure dalje in odsoten bom tudi sam od 19. ure dalje.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k prvi točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 3. in 14. točki dnevnega reda ter predstavnike Urada predsednika Republike in predstavnika Sodnega sveta k 19. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Še enkrat vsem prisotnim lep pozdrav!

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Prehajamo na določitev dnevnega reda 8. redne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 10. maja 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru torej predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 69, nihče proti.

(Za je glasovalo 69.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 8. seje Državnega zbora določen.

Spoštovane gospe, spoštovani gospodje! Preden preidemo k 1. točki dnevnega reda, mi prosim dovolite, da na balkonu dvorane pozdravim predsednico Nacionalnega sveta Švicarske konfederacije, njeno ekscelenco Marino Carobbio Guscetti z delegacijo, ki se je prijazno odzvala povabilu za uradni obisk naše države.

Spoštovana predsednica! Prav danes, 20. maja, že drugič praznujemo tudi svetovni dan čebel, pri čemer je prizadevanje Slovenije za razglasitev tega dne pomembno podprla tudi Švicarska konfederacija, za kar smo vam izjemno hvaležni. Veseli me, da lahko po dosedanjih pogovorih v okviru vašega obiska le še dodatno podčrtam prijateljske vezi med državama in narodoma.

Želim vam uspešno nadaljevanje programa in prijetno bivanje v Sloveniji. Iskreno dobrodošli!

/ aplavz/

S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prijel pisne prijave 44 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora ter dogovorom vodij poslanskih skupin z dne 13. novembra 2018.

Na prva tri vprašanja poslancev opozicije, vprašanje poslanca Poslanske skupine Levica ter na vprašanja poslancev vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanja v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na volj 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljanjem vprašanj.

V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bi dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec, minister za zdravje gospod Aleš Šabeder ter minister za okolje in prostor gospod Simon Zajc. Na elektronski klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katero v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prvih pet vprašanj bo odgovarjal predsednik Vlade gospod Marjan Šarec.

Poslansko vprašanje mu bo prvi postavil gospod Zvonko Černač.

Izvolite.

Lep pozdrav vsem, še posebej predsedniku Vlade, na katerega naslavljam vprašanje glede množičnih nezakonitih prehodov hrvaško-slovenske schengenske meje.

Kaj pravi uradna statistika? Število nezakonitih prehodov meje se je lani, glede na leto 2017, povečalo za štirikrat. Letos, glede na primerljivo obdobje lani, se je več kot podvojilo, kar pomeni, da se je v zadnjih dveh letih število nezakonitih prehodov hrvaško-slovenske meje povečalo za več kot osemkrat. Statistika zadnjih desetih dni je še bolj neugodna. Gre tudi za donosno trgovino z ljudmi, saj je policija lani obravnavala 197 organizatorjev, letos pa že skoraj 100. Zakon o nadzoru državne meje v 2. členu pravi, da se nadzor meje med drugim opravlja zato, da se preprečujejo nedovoljene migracije in zagotavlja varnost ljudi, premoženja in okolja.

Nezakonitih prehodov schengenske meje torej ne bi smelo biti, sploh ne množičnih. Vlada je dolžna spoštovati zakon in ustavo ter sprejeti ukrepe za zaščito meje, ljudi in njihovega premoženja. Zakon je torej množično kršen in množično je kršen tudi Zakon o mednarodni zaščiti. O tem govorijo podatki – lani se je 2 tisoč 875 migrantov sklicevalo na mednarodno zaščito, na azil, odobreni sta bili samo 102 vlogi. Torej 3,5 % tistih, ki so se na mednarodno zaščito sklicevali oziroma odstotek vseh, ki so nezakonito prečkali mejo. Letos je bilo teh sklicevanj na mednarodno zaščito že tisoč 111, odobrenih pa samo 26. Da gre res za množično zlorabo azilne zakonodaje, govori podatek, da je bilo leta 2015, ko je Slovenijo prečkalo skoraj pol milijona migrantov, teh vlog samo 277, odobrenih pa samo 46.

Zaradi porasta nezakonitih prehodov in neučinkovitega varovanja schengenske meje se je varnostna situacija na območjih vzdolž 670 kilometrov te meje med Hrvaško in Slovenijo zelo poslabšala. Ljudje se počutijo ogrožene, še posebej po zadnjem dogodku, ko je skupina štirih nezakonitih migrantov ugrabila osemdesetletnika, ga zvezala in 6 ur držala zaprtega v prtljažniku avtomobila, izpustila pa ga je šele ob meji z Italijo.

Ljudje na območjih ob schengenski meji kličejo Vlado in predsednika Vlade na pomoč in ga sprašujejo, kar ga sprašujem tudi sam:

Zakaj ste, predsednik Vlade, gluhi za klic pomoči ljudi ob hrvaško-slovenski schengenski meji?

Zakaj jim ne želite pomagati, Marjan Šarec, predsednik Vlade?

Zakaj vaša vlada ne sprejme ukrepov za učinkovito zavarovanje meje med Hrvaško in Slovenijo, ki bi fizično preprečili množične nezakonite prehode in zavarovali ljudi ter premoženje?

Hvala, gospod poslanec.

Gospod predsednik Vlade, beseda je vaša.

Hvala, gospod Zvonko Černač, poslanec!

Odgovarjam vam na tole vaše vprašanje, ki sem ga seveda pričakoval, glede na to, da vaš strankarski shod zadnjič v Črnomlju ni ravno preveč uspel. Da je bil to strankarski shod, sem danes dobil tudi potrdilo od gospe Ljudmile Novak, ki je dala intervju za določeno revijo, in še ena druga gospa je imela intervju, ki ravno tako to potrjuje. Tako da ta vaš strankarski shod ni uspel, bil je naslovljen tako kot vsa vaša vprašanja v zvezi z migracijami in je to skoncentrirano precej na predvolilni čas.

To, da se nezakonite migracije dogajajo, je dejstvo. Tukaj ne moremo trditi, da je za to kriva Slovenija. Gre za mednarodne okoliščine. Vendar pa to, kar govorite vi, od vas nisem slišal še nobene konkretne zadeve razen tiste lovske o lovcih na meji in pa veliko je bilo prejšnji teden natolcevanja o dogajanju okoli moje domače ograje, ki je bila, mimogrede, tam že 30 let, ampak ker je bila dotrajana, sem jo pač zamenjal. Če se boste peljali skozi našo vas, boste videli, da nisem edini, ki imam to. Vi ste natolcevali, da je to zaradi ne vem česa. Potem je vaš predsednik prejšnji teden dal na Twitter na profilno sliko bojno uniformo in sem že pričakoval, da bo kdo od vas prilezel čez mojo ograjo. Skratka, ne vtikajte se v moje zasebne zadeve, ker se tudi jaz v vaše ne. Razni vaši mediji pošiljajo vprašanja naslovljena, tako imenovani mediji seveda, na to, kdo bo to plačal pa zakaj je to pa če se res počutimo ogrožene od migrantov pa ne vem kaj. Ves teden smo bili deležnih takšnih in drugačnih neresnosti in se z vami o tem vprašanju tudi na neki racionalni osnovi težko pogovarjamo.

Kar me pa sprašujete, pa ne drži, da ta vlada ni storila ničesar. Ne nazadnje smo dali policiji dodatek za povečan obseg dela ravno za varovanje schengenske meje, poslane so bile dodatne enote vojske, poslane so bile tudi enote pomožne policije. Mislim, da je bilo že 419 pomožnih policistov aktivnih pri varovanju meje. Aktivirana je bila posebna policijska enota za izravnalne ukrepe. Sodelovanje s Hrvaško, kar se tiče vračanja nazaj ljudi na Hrvaško, poteka dobro. Je pa možnost v primeru, da se situacija drastično poslabša, to ste pravilno ugotovili, da gre za tihotapske združbe, je možno tudi aktivirati 37.a člen, ki da vojski dodatna pooblastila. Ampak verjamem, da sedaj situacija ni takšna, da bi bilo to potrebno. Smo pa že predlagali na mednarodni ravni, da bi Frontex, ne tako kot ste vi na strankarskem shodu vpili, da bi moral Frontex priti na našo mejo, zunanja meja Evrope je meja s Hrvaško, Srbijo in Hrvaško, Bosno in Hercegovino, tja bi bilo treba napotiti Frontex in tam mejo bolje nadzorovati. Še bolje pa bi bilo, če bi se to zgodilo na makedonsko-grški meji. Makedonija je v preteklosti že opravila veliko delo, kar se tega tiče, zato tudi mi pozivamo Evropsko komisijo, da se začnejo pogajanja s Severno Makedonijo za vstop v Evropsko unijo. Mi vemo, da ta država še ne izpolnjuje vseh kriterijev, ampak proces je treba začeti, ker tudi od tam prihajajo nezakoniti prebežniki.

Kot rečeno, tukaj so na delu tihotapske združbe in lahko zatrdim, da naša policija delo opravlja dobro. Mnenje vodilnega sindikalista pa ni mnenje Policije. To lahko vprašate tudi vodstvo slovenske policije. Tudi to ste prejšnji teden natolcevali, pa še marsikaj drugega. Ta vlada izvaja ukrepe in jih bo tudi v bodoče.

Hvala, gospod predsednik.

Gospod poslanec, imate zahtevo za dopolnitev odgovora? Izvolite.

Nisem dobil odgovorov. Pa tudi po tej logiki, kot jo tukaj razlaga premier, je bil 27. aprila letos v Jelšanah strankarski shod Socialnih demokratov. Ljudje so vaš pogrešali prejšnjo soboto v Črnomlju, premier, kajti bili ste povabljeni. Tam je bilo povedano s strani organizatorjev, Civilne iniciative Bela krajina, da so bili povabljeni predstavniki vseh političnih strank, zastopanih v parlamentu, posebej pa še predsednik Vlade, predsednik države in tako naprej. Ni vas bilo. Ljudje so vas pogrešali. Iz vaših ust so želeli slišati, kaj boste storili za zagotovitev njihove varnosti. Tudi niste poslali nobenega od številnih visokih državnih funkcionarjev, ki so dobro plačani, zato da bi opravljali delo, ki govori o zaščiti slovensko-hrvaške oziroma hrvaško-slovenske schengenske meje.

Tudi vas nisem spraševal o vaši ograji. Mi je pa ena gospa prejšnjo soboto tam rekla, da se premier Marjan Šarec gotovo počuti varnega z več kot dva in pol metra zidano visoko ograjo, da pa ne razume, zakaj ga danes, torej takrat v soboto, ni tukaj med njimi in zakaj ne pove, kako bo zaščitil tudi njih. Pogrešali so vas, spoštovani premier. Ne razumem, zakaj se bojite ljudi. Ko ste bili v neki drugi vlogi, ko ste igrali Serpetinška, se ljudi niste bali. Zakaj se jih bojite sedaj? Ljudje upravičeno pričakujejo od vas, da boste ravnali v skladu z zakonom in z ustavo in da jih boste zaščitili.

Ti ukrepi, ki ste jih omenili, ne rešujejo situacije. 35 vojakov brez pooblastil na hrvaško-slovensko meji ne more rešiti situacije. Frontex tudi ne, ki se bo aktiviral mogoče čez leto ali dve. Situacijo je treba rešiti danes, ta trenutek. Če kdo lahko o tem, ali je varnostna situacija ustrezna na slovensko-hrvaški schengenski meji ali ne, da verodostojno oceno, so to gotovo slovenski policisti. Policist Kristjan Mlekuž oziroma predsednik sindikata pravi: »Varovanja zelene meje ni.« To je njegova izjava. Situacija na tej meji govori o tem, da ima še kako prav.

Zaradi tega vas sprašujem:

Kaj boste storili, da bo meja … / izklop mikrofona/

Hvala, gospod poslanec.

Gospod predsednik Vlade, izvolite.

Gospod Černač, kako ste predvidljivi! Samo čakal sem, da boste prišli na Serpentinška, pa na te zadeve, saj to je vendarle vse, kar očitno znate. Poglejte, jaz nisem kriv, če vi niste sestavili vlade. Vem, da si želite, da bi bil vaš predsednik tukaj na mojem mestu. Ampak že same te izjave v takšnem kontekstu vam odgovorijo na to, zakaj ste sami tukaj. Saj ne more drugače biti. Kdo bo pa delal z vami na tak način? Na tak način, da boste o ograji govorili, mimogrede, ni visoka dva in pol metra, tudi o tem se niste pozanimali, in na tak način in s tem Serpentinškom. Ja, sem ga igral, sem. Saj vaš predsednik je tudi osamosvojil Slovenijo, danes pa pri raznoraznih zunanjepolitičnih vprašanjih celo sodeluje s tujimi državami proti slovenski vladi. Pa vaši evropski poslanci tožijo v Bruslju. Pa kaj naj? Mi smo tega že navajeni, gospod Černač. To ne prime več. Poglejte, čas je minil. Mogoče boste kdaj sestavili vlado, ampak ko boste mogoče malo bolj kulturni, malo drugače se obnašali do nas tukaj vseh v tej dvorani in nehali že s tem, kaj je kdo prej igral. Pa kaj! Ja, sem igral. Nikoli se nisem ljudi bal in tudi v Črnomelj sem velikokrat že prišel, pa še bom prišel. Ampak na vaše strankarske shode, pač mi boste odpustili, ne bom hodil, ker ne bom tega poslušal. Poleg tega tudi gospa Ušaj, ki je bila na shodu, pravi, danes je objavila intervju, da je bil to kot pogrebni shod vaše stranke. Tako da še sami med seboj imate težave na desni in potem boste mene tukaj. Na mojem hrbtu ne boste lomili svojih kopij, gospod Černač. Ta čas je minil. Je minil. Pa mislite si vi, kar hočete. Slovenska policija dela dobro, slovenska policija je zato, da je Slovenija varna. Se je pa tudi v Ljubljani zgodila ugrabitev avtobusa z izvijačem. Tudi to se je zgodilo. Vse se lahko zgodi. Veste, gospod Černač, s takim načinom pa se potem ne spraševati, zakaj vas nihče ne mara in noče z vami sodelovati. Samo pri vas so vedno vse drugi krivi in brez zveze. Hvala lepa.

Hvala, predsednik Vlade.

Gospod poslanec, imate postopkovni predlog.

Glede na to, da predsednik Vlade ni odgovoril na moja vprašanje, predvsem pa ni zagotovil, da bo zaščitil ljudi ob 670 kilometrov dolgi hrvaško-slovenski schengenski meji, da tudi s tega mesta ni bilo danes danega nobenega jasnega zagotovila in predlaganega nobenega konkretnega ukrepa, predlagam, da Državni zbor opravi razpravo glede tega na naslednji seji in če je potrebno tudi usmeritve vladi, kaj bi bilo potrebno na tem področju storiti.

Jaz nisem premierja spraševal ne o njegovi ograji, povedal sem, da mi je glede ograje povedala gospa, ker se počuti ogrožena na tem območju v Beli krajini, tudi ne o ostalih stvareh. Sem ga pa spraševal o tem, zakaj Vlada in on sam osebno ne zagotovi zaščite hrvaško-slovenske meje. Ker očitno te zaščite ne bomo deležni, najavljam, da bomo danes v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke vložili spremembo Zakona o mednarodni zaščiti. Upam, da jo boste podprli, ker gre v dobri smeri, ki bo olajšala delo policistom. Če poenostavim, gre za to, da nihče, ki pride iz varne države, torej tudi iz Republike Hrvaške, nima pravice do azila. Prej sem posredoval številke, ki govorijo o tem, da se ta azilni postopek množično zlorablja, da pri tem žal sodelujejo slovenske nevladne organizacije, ki so financirane iz državnega proračuna, ki vedo, da gre za zlorabe, in da jih vlada, vlada Marjana Šarca kljub temu financira.

Iz tega, kar je bilo do zdaj povedano, pa tudi razumem, da Vlada ne želi voditi politike proti nezakonitim prehodom državne meje, ker vodi promigrantsko politiko celotna koalicija pod dirigentsko palico Levice. Da je temu tako, govori podpora marakeški deklaraciji lani decembra. Torej ni problem v tem, da Vlada Republike Slovenije ne bi imela na razpolago učinkovitih sredstev za zavarovanje hrvaško-slovenske meje in zaščito ljudi in premoženja na tem območju, pač pa tega noče storiti. Mi smo kar nekaj ukrepov na zadnji seji odbora nanizali, ki bi jih bilo treba nemudoma sprejeti. Eden od teh je gotovo boljša fizična zaščita meje, drugi je napotitev več kadrovskih resursov na to mejo, torej aktiviranje vojske v tem smislu, da dobi pooblastila po 37.a členu Zakona o obrambi, kar pomeni, da se ne bodo vojaki samo sprehajali ob meji, tako kot sedaj to počno, 12 njih v izmeni od 35, pač pa da bodo imeli neke vrste policijska pooblastila, da bodo lahko ukrepali. Pomembna se nam zdi sprememba azilne zakonodaje predvsem v tem smislu, kot sem ga omenil prej. V takem primeru tudi niso potrebni nobeni sprejemni registracijski migrantski centri, ker teh nezakonitih prehodov ne sme biti oziroma jih bo mogoče kak odstotek glede na situacijo, ki jo spremljamo danes.

Glede na to da nas Vlada Republike Slovenije, niti njen premier Marjan Šarec ne želita zaščititi, predlagam, da o tem opravimo razpravo na naslednji seji Državnega zbora in sprejmemo ustrezne odločitve.