Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.

Pričenjam 64. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Nada Brinovšek, dr. Simona Kustec Lipicer od 16. ure dalje, gospa Vojak Šergan do 14. ure, dr. Jasna Murgel, mag. Alenka Bratušek, gospa Ljudmila Novak od 12. ure dalje, mag. Julijana Bizjak Mlakar do 15.30, gospod Jan Škoberne, Matjaž Hanžek, gospod Jože Tanko, dr. Bojan Dobovšek, gospod Danilo Anton Ranc, gospod Marijan Dolinšek od 13. ure dalje, gospod Igor Zorčič, gospod Franc Laj, mag. Matej Tonin, gospod Roberto Battelli, gospod Tomaž Gantar od 14. ure dalje, gospod Primož Hainz od 18. ure dalje, gospod Peter Vilfan od 14. ure dalje, gospod Uroš Prikl, dr. Matej Tašner Vatovec, dr. Franc Trček, Miha Kordiš, Luka Mesec, dr. Vinko Gorenak do 17. ure, mag. Aleksander Kavčič od 14. ure dalje in gospod Saša Tabaković od 12. do 14. ure.

Na sejo sem vabil predstavnike Vlade.

Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 64. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 18. maja 2018 s sklicem seje.

O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na glasovanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. / oglašanje iz dvorane/ Ne dela, prekinjam. Preverite še enkrat, prosim. Deluje. Glasujemo. Navzočih je 59 poslank in poslancev, vsi so soglasno potrdili dnevni red.

(Za je glasovalo 59.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 64. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI Z IZREDNIMI RAZMERAMI NA PODROČJU ZDRAVLJENJA OTROK S PRIROJENIMI SRČNIMI NAPAKAMI V SLOVENIJI.

Predlog priporočila je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 24 poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Jožetom Tankom. V zvezi s tem predlogom priporočila je skupina 19 poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Jožetom Tankom zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem najprej besedo predstavnici predlagateljev, gospe Jelki Godec.

Spoštovani navzoči, vsi, ki spremljate sejo!

V Slovenski demokratski stranki in Novi Sloveniji smo glede na stanje v zdravstvu že večkrat predlagali izredne seje Odbora za zdravstvo ali Državnega zbora. Namreč, stanje v slovenskem zdravstvu se je v zadnjih štirih letih spremenilo do te mere oziroma poslabšalo do te mere, da iz dneva v dan eskalirajo različni problemi, in v zadnjih dnevih je eskaliralo dokončno oziroma so se dokončno razkrile izredne razmere na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Tako je danes pred vami predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z izrednimi razmerami na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami.

Ministrica Milojka Kolar Celarc je vsa štiri leta zatrjevala, da zdravstvo pelje po poti, ki bo izboljšala predvsem javno zdravstvo, ki bo izboljšala zdravstvo za vse bolnike, za vse državljane. Predsednik Vlade Cerar jo je podpiral, ker naj bi izvedla dve tretjini zdravstvene reforme. SDS in Desus so jo podpirali zato, ker so spoštovali koalicijsko pogodbo, v kateri naj bi bilo zapisano, da med seboj ne bodo rušili ministrstev oziroma Vlade, torej ne zato, ker bi podpirali bolnike. Ampak v koalicijski pogodbi piše tudi, da bodo uredili po njihovih besedah zelo opevano javno zdravstvo tako, da bo dobro za bolnike, da ne bo čakalnih dob, da bodo urejene razmere na delovnih mestih za zdravnike, medicinske sestre in ostalo strokovno osebje. Na zadnji interpelaciji je ministrica Milojka Kolar Celarc dejala: »Delam dobro, delam najbolje do sedaj od vseh ministrov, ker mi je za bolnike, ja, mi je.« Vse to in ignoranca ministrstva, predsednika Vlade, koalicijskih strank pa je privedlo do popolnega kolapsa zdravstvene oskrbe naših najmlajših bolnikov, otrok s prirojenimi srčnimi napakami. To področje zajema več oddelkov ali klinik na UKC Ljubljana danes, in sicer otroka najprej pregleda srčni kardiolog, potem, če je potrebno, sledi operacija pri kirurgih, nato oskrba na intenzivi, pediatrija in tako naprej. Vsega tega danes v Sloveniji ni več. Zakaj ne? Zato, ker so odšli najprej otroški kirurgi, februarja 2018, nedavno tega pa še slovenski kardiologi. Torej, tako kot je bilo rečeno že na Odboru za zdravstvo, pa kot poslušamo danes tudi s strani strokovne javnosti, Zdravniške zbornice, zdravnikov, gre za nacionalni problem. Zakaj, še enkrat, za nacionalni problem? Zato ker v Sloveniji nimamo več oziroma imamo jih, vendar ne delajo v UKC Ljubljana oziroma tam ne želijo več delati, otroških kardiologov, otroških kirurgov in intenzive. Če je to nacionalni problem, potem smo pričakovali, tako javnost kot tudi poslanci Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije, da bo koalicija pri tem kaj povedala, da bo Vlada reagirala, da se bo javnosti jasno povedalo, kako naprej, da ne bomo ponovno poslušali obljub, ki so nam bile dane že leta 2015, ko smo prvič obravnavali to področje na Odboru za zdravstvo, in sicer skozi mednarodno poročilo o otroški srčni kirurgiji. Že takrat je bilo povedano oziroma je bilo opozorjeno, da vladajo neurejene razmere na tem področju, da lahko pride do tega, da se program v Sloveniji ponovno ukine, vendar pa nam je bilo takrat zagotovljeno, tako s strani ministrstva kot UKC Ljubljana, da razmere obvladujejo, da bolniki niso v nevarnosti in da je program dober in da teče naprej, in sicer program od leta 2013, ko naj bi bil v UKC ustanovljen nov program oziroma začel delovati nov program. 2016, 2017 smo bili spet soočeni z neljubimi dogodki na tem področju, sklicali smo ponovno sejo in ponovno smo slišali s strani ministrstva: »Program deluje, ni strahu za to, da bi odšli novi zdravniki, ni strahu za to, da pacienti ne bi bili oskrbljeni.« Nekaj dni nazaj pa je prišel dokončen šok oziroma zanikanje vseh besed, ki smo jih slišali s strani Vlade, s strani ministrstva in UKC Ljubljana. Odšli so torej še otroški srčni kardiologi, vendar pa je pri tem treba opozoriti, da ne gre samo za operativni del, da gre tukaj tudi za nekirurški del, da gre tudi za ultrazvočno diagnostiko, kjer naj bi se po besedah staršev čakalo tudi do dva meseca, kjer naj bi, po besedah znotraj UKC Ljubljana, tudi iz tega področja odhajali strokovnjaki. Torej, kdo bo reševal nujna stanja? Kdo bo izvajal ambulantne preglede? Kdo bo izvajal tiste nujne primere motnje srčnega ritma, srčnega popuščanja? In nenazadnje – kdo pa bo prenašal znanja iz tega področja na mlade strokovnjake?

Obljubljali ste torej rešitve, tako v koaliciji kot na ministrstvu in Vladi, obljubljali ste nov nacionalni inštitut, ki naj bi začel delovati s 1. majem, pa ni bilo 1. maja, pa ne 1. junija in zdaj naj bi bil zadnji datum 1. julij. Inštitut naj bi imel že direktorico, naj bi že imel svet zavoda, prostori naj bi bili zagotovljeni, finančna sredstva iz proračuna naj bi bila zagotovljena, nikjer pa ne zasledimo in veliko vprašanje je, kje so kadri, kdo bo deloval na Nacionalnem inštitutu za zdravljenje otrok s srčnimi napakami. Na to nismo dobili odgovora zadnjič na odboru. Ko smo želeli to vprašanje razčistiti, pa so bili vabljeni, torej predstavniki UKC Ljubljana, enostavno poslani domov, češ da jih ne potrebujemo več in da naj odidejo. Vsi zdravniki, torej kardiologi, ki so zdaj dali odpoved, imajo 60-dnevni odpovedni rok, v tem času naj bi delali normalno, potem pa naj bi začel delovati inštitut in ponovno vprašanje, s katerimi kadri, katerimi kirurgi, s katerimi kardiologi in kdo bo delal na intenzivi, kdo bo delal ambulanto, kdo bo delal nujne primere. Danes imajo na izvidih otroci napisano, da srce najprej stabilizirajo v najbližjem urgentnem centru, potem se pošlje v Ljubljano določenemu zdravniku, recimo gospodu Veselu, dr. Podnarju, in tako naprej. Danes teh zdravnikov oziroma čez 60 dni jih ne bo več. Starši sprašujejo komu potem. Prišli naj bi tuji zdravniki, iz Hrvaške dva kardiologa, ki naj bi že sedaj obvladovala celotno Hrvaško in sedaj še celotno Slovenijo. Koliko časa bosta v Ljubljani? Že do sedaj sta bila dva kirurga tujca, ki sta operirala – mesečno sta bila, recimo, dva do tri dni v Ljubljani, naredila več operacij dnevno in potem odšla. Kako bodo zadeve potekale sedaj. Podobno, torej dva zdravnika s Hrvaške, nekaj iz Češke in odgovorov na to nimamo. Zato nacionalni inštitut je pod velikim vprašanjem njegovo delovanje, financiranje pa očitno ne, tako kot do sedaj v zdravstvu v tej Vladi nikoli ni bilo, vendar pa rešitev takšnih vsebinskih ni. Torej več stvari, na več stvari več vprašanj želimo tudi danes odgovore. Vprašanje je torej, kako bo otroška srčna kirurgija, kardio kirurgija delovala naprej, kdo in kje se bodo izobraževali mladi ljudje in kdaj in na kakšen način je Vlada predvidela ustrezne ukrepe, da bodo ti mladi zdravniki ostali v Ljubljani oziroma v Sloveniji, da otroška srčna kirurgija, da ta program ne bo zaprt oziroma, da ga v UKC Ljubljana ne bodo popolnoma zaprli. Torej kje se bodo zdravili naši najmlajši zdravniki? Odgovore ste imeli sicer cel mandat samo na papirju, v obljubah, da ljudje naj ne skrbijo, vendar pa je zdravstvo danes v takšnem krču, da je seveda eskaliralo tako kot sem dejala, na več področjih in najbolj žalostno je, da so zadeve eskalirale najbolj ravno na področju zdravljenja najmlajših bolnikov. Torej zdravstvo je tisto na katerem je padla ta Vlada, ne glede na to, da niste podprli obeh dveh interpelacij, ki jih je predlagala Slovenska demokratska stranka in zdravstvo je tisto na katerih v bistvu bo morala Vlada narediti veliko. Jaz pa verjamem, da v tej Vladi ne bo več teh koalicijskih strank, ki so to zdravstvo pripeljale do popolnega uničenja.

Hvala.

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo še predstavnici predlagatelja, gospe Ivi Dimic.

spoštovani prisotni!

Nova Slovenija - krščanski demokrati smo sopodpisatelji izredne seje o izrednih razmerah na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami v Sloveniji. Krščanski demokrati smo na to perečo problematiko opozorili že pred skoraj šestimi leti kjer smo se seznanili s katastrofalnimi razmerami na oddelku srčne kirurgije. Presenečeni smo bili predvsem nad ravnijo medsebojnih odnosov med zdravniki. Sicer pa je problem star že več kot desetletje. Ko je bilo leta 2012 ugotovljeno, da program v UKC Ljubljana pod vodstvom tujega kirurga ni obrodil pričakovanj in rezultatov, je bil čas za korenite spremembe, ki pa se niso zgodile. Deset pediatrov je leta 2014 podpisalo ugovor vesti, čemur je pritrdila komisija za medicinsko etiko, saj vodstvo UKC ni bilo sposobno rešiti nemogočih razmer. To je bil povod, da je Ministrstvo za zdravje naročilo Zdravniški zbornici, da program otroške srčne kirurgije oceni neodvisna strokovna komisija. Zdravniška zbornica je 9. julija 2015 objavila poročilo o presoji za obdobje 2007 do 2014 za dejavnost otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana. To je temeljni dokument, ki naj bi služil za ureditev razmer na otroški srčni kirurgiji. V poročilu so izpostavljene pomanjkljivosti v poklicni kulturi oziroma medsebojnih odnosov. UKC je za mediacijo med zaposlenimi v zadnjih dveh letih porabil več kot 30 tisoč evrov. Kot navaja predsednica zdravniške zbornice v svojem včerajšnjem sporočilu za javnost, je mednarodna komisija priporočila zaključila s točko stabilnost služb otroške srčne kirurgije, citiram: »Izredno pomembno je, da se pred sprejemom določenega predloga za kakršnokoli večjo spremembo v organiziranosti otroške srčne kirurgije, izvede presoja vpliva in tveganja in se preuči v prihodnje stabilnost službe.«

Vendar otroška srčna kirurgija v UKC Ljubljana je in ostaja nacionalen problem. zagotovo je le eno, da doslej ni še nihče prevzel odgovornosti. Državna sekretarka, dr. Medved, je na petkovem Odboru za zdravstvo pri obravnavi te točke zatrdila, citiram: »Program za otroke s prirojenimi srčnimi napakami v UKC Ljubljana trenutno poteka varno in kontinuirano.« To je javnosti 10. maja sporočila stroka. Kako je mogoče, da je ista stroka, Zdravniška zbornica, le nekaj dni kasneje v sporočilu za javnost navaja, da so zaskrbljeni tudi zaradi delovanja pediatrične klinike v celoti, pediatrične klinike v celoti. Zdravniki so dali odpoved seveda in bodo seveda v času odpovednega roka še skrbeli za paciente. Vmes naj bi vodstvo UKC iskalo rešitev. Seveda na odboru ni bilo sprejeto nobeno izmed priporočil nas predlagateljev. Ministrica Kolarjeva, ki je ena redkih, ki ji je ob podpori predsednika Vlade uspelo dočakati konec mandata, lahko kot svoj edini uspeh navede le to, da je ohranila ta položaj, medtem ko so se čakalne vrste v zdravstvu skoraj potrojile. Upamo, da se bodo razmere uredile in da ne bo že prva izredna seja novega sklica namenjena ravno otroški srčni kirurgiji.

Predlog priporočila je 18. 5. 2018 obravnaval Odbor za zdravstvo. Ker po končani razpravi odbor ni sprejel predloga priporočila, je predsednik odbora ugotovil, da je obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, gospodu Tomažu Gantarju.

Hvala lepa, predsednik. Dober dan vsem.

Torej Odbor za zdravstvo je na svoji 45. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z izrednimi razmerami na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami v Sloveniji, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom in je bilo objavljeno tudi 14. 5. na spletni strani Državnega zbora. Odbor se je seznanil z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, potem pa je v imenu predlagatelja sklica gospa Jelka Godec predstavila razloge za sklic nujne seje Odbora za zdravstvo. Poudarila je, da je namen seje razjasnitev stanja na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Opozorila je tudi na slabe razmere na področju javnega zdravstva in ukrepanje, ki je bilo pač v preteklosti neustrezno in neučinkovito. Odbor se je seznanil, se pravi, z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, predstavila ga je dr. Katja Triller Vrtovec. Predstavnica Ministrstva za zdravje, državna sekretarka, dr. Ana Medved je poudarila, da poteka program za otroke s prirojenimi srčnimi napakami v UKC Ljubljana varno in kontinuirano. Vsi kardiologi ostajajo na svojih delovnih mestih in imajo dvomesečni odpovedni rok, v katerem so dolžni zagotavljati medicinsko pomoč. Vodstvo UKC Ljubljana, da išče rešitve za nadomestitev odhajajočih zdravnikov, srednje- in dolgoročno pa Vlada skupaj z zunanjimi strokovnjaki postavlja nov javni zdravstveni zavod, Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni, ki bo temeljil na drugačnem načinu delovanja in obravnave otrok. Generalni direktor UKC Ljubljana, gospod Aleš Šabeder, je v svoji razpravi poudaril, da so problemi v programu otroške srčne kirurgije veliki, nacionalni, z njimi pa se vodstvo ukvarja od nastopa mandata. Prihod tujih strokovnjakov, ki pomagajo pri premostitvi trenutnih kadrovskih težav, ki so nastale zaradi odpovedi treh otroških kardiologov, je le začasna, ne pa optimalna rešitev. Dolgoročno bo potrebno celotni oddelek osnovati na novo z lastnimi strokovnjaki. Po njegovem mnenju težave na področju otroške srčne kirurgije izvirajo tudi iz monopolnih položajev določenih zdravnikov, ki z odpovedmi istočasno zahtevajo delo po podjemnih pogodbah za višje zneske. Takšne težave nastajajo tudi na številnih drugih področjih. V nadaljevanju sta svoj pogled na dogajanje na obravnavanem področju podala še prof. dr. Mirta Koželj, vodja službe za kardiologijo, in prof. dr. Matjaž Veselko, strokovni direktor kirurške klinike in vodja kliničnega oddelka za otroško srčno kirurgijo in intenzivno terapijo. V razpravi so bili člani odbora zadovoljni z informacijo s strani predstavnikov UKC Ljubljana, Oddelek otroške srčne kirurgije je potrebno na novo vzpostaviti, premiki bodo sicer težki, so pa nujni, smo bili na odboru nekako enotnega mnenja.

Po mnenju nekaterih članov odbora pa so težave na področju otroške srčne kirurgije povzročili tudi sami zdravniki. Je pa zaradi pomanjkanja strokovnjakov na posameznih področjih potencialnih žarišč v slovenskem zdravstvu relativno veliko.

Odbor je v skladu s 128. in 171. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o predlogu priporočila skupaj in ga ni sprejel.

Na podlagi razlage Komisije za Poslovnik v zvezi z drugim odstavkom 61. člena Poslovnika Državnega zbora je bila sprejeta ugotovitev, da je obravnava predloga priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z izrednimi razmerami na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami v Sloveniji na matičnem delovnem telesu končana.

Hvala.

Za uvodno obrazložitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade državni sekretarki na Ministrstvu za zdravje dr. Anji Medved.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gostje.

Tudi v tem nagovoru bom, tako kot sem bila na petkovi seji Odbora Državnega zbora za zdravstvo kratka.

Zakaj?

Trenutno se namreč nahajamo v obdobju, v katerem je potrebno predvsem delati in čim manj razpravljati. Zato bom ponovno ponovila dejstva.

Program za otroke s prirojenimi srčnimi napakami v UKC Ljubljana poteka varno in kontinuirano. To je javnosti, takoj po napovedanih odhodih zdravnikov 10. maja sporočila stroka.

Namreč, prof. dr. Mirta Koželj, vodja službe za kardiologijo Pediatrične klinike Ljubljana je povedala, da vsi kardiologi ostajajo na svojih deloviščih, v svojem dvomesečnem odpovednem roku. V tem obdobju so dolžni v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti in Zakonom o zdravniški službi zagotavljali neprekinjeno zdravstveno varstvo in nujno oskrbo nujnih stanj. Ambulante tako delajo, operativni posegi potekajo po načrtovanem urniku, otroci so naročeni na preglede. V čakalni vrsti za posege trenutno čaka okoli 10 otrok.

Vodstvo UKC Ljubljana je ves čas obveščalo javnost o svojih prizadevanjih, da poišče rešitve za nadomestitev odhajajočih zdravnikov. Podpisal je pogodbo s petimi otroškimi intenzivisti iz Hrvaške, dva od teh sta tudi interventna kardiologa. Za sodelovanje pa so se dogovorili tudi s češkim interventnim kardiologom za izvajanje urgentnih interventnih posegov. V UKC Ljubljana bodo vsi skupaj začeli delati prihodnji mesec. To je s 1. junijem.

Na področju kirurgije pa trenutno poteka sodelovanje s šestimi zdravniki kirurgi iz Univerzitetne bolnišnice Motol Praga, za kar imajo tudi že vsi podpisane pogodbe. V teh pogodbah je zavedena tudi klavzula o 24-urnem zagotavljanju nujnih posegov.

Poleg tega je Univerzitetni klinični center Ljubljana v dogovorih za sodelovanje še z dvema zdravnikoma iz drugih slovenskih zavodov, na pogovor o sodelovanju pa prihajata še dva kardiologa iz tujine.

V petek je generalni direktor UKC Ljubljana članom Odbora Državnega zbora za zdravstvo pojasnil, da je prihod tujih strokovnjakov, ki bodo pomagali pri premostitvi trenutnih kadrovskih težav, ki so dodatno nastale z nedavno odpovedjo treh slovenskih otroških kardiologov le kratkoročna rešitev in ni optimalna.

Dolgoročno bo potrebno celoten oddelek graditi na novo z lastnimi strokovnjaki.

V UKC Ljubljana imajo tudi stalno odprto komunikacijsko pot s starši, dnevno so v kontaktu s povprečno petimi starši. Prostore Pediatrične klinike pa so si na pobudo vodstva ogledali tudi posamezni poslanci.

S programom zdravljenja otrok s srčnimi boleznimi na oddelku za otroško kirurgijo kirurške klinike in v službi za kardiologijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra se je v četrtek prejšnji teden seznanil tudi Svet pacientov UKC Ljubljana. Člani sveta so v celoti podprli prizadevanja stroke in vodstvo UKC Ljubljana za ureditev razmer na omenjenih oddelkih, ocenili so, da je predstavljeni načrt v skladu s ciliji zagotoviti strokovno in varno obravnavo otrok ter vzpostaviti aktivni dialog med starši in zdravniki. Tukaj sem vam dolžna še dodatno pojasniti, da so že sedaj prevozi z medicinskim letalom urejeni in utečeni. Trenutno je za potrebe nujnih prevozov kritično bolnih bolnikov, torej odraslih in otrok, izvaja za UKC Ljubljana mednarodni prevoznik Global Assistance Prague. Ta služba znotraj 24-ih ur pride po otroka in ga z ekip pripelje do tujega centra. Gre za prevoz z medicinskim letalom, ki je popolnoma opremljeno za prevoze kritično bolnih bolnikov, torej ima ustrezne napeljave plinov, ustrezne transportne postelje in drugo opremo. V njem deluje ustrezna ekipa zdravstvenega osebja, ki nudi med prevozom vse potrebne zdravstvene storitve bolnikov. Vse stroške prevozov do tujih klinik v kolikor je zdravljenje v tujini indicirano, torej tudi stroške z medicinskim letom krije zavod za zdravstveno zavarovanje. Povprečen strošek takšnega prevoza pa se giblje med 8000 in 10.000 evrov. Torej, še enkrat, vsebinsko se v obravnavi otrok trenutno v UKC Ljubljana ni nič spremenilo.

Sedaj gremo pa na točko 2. Vlada je konec decembra lansko leto točno 21.12.2017 ustanovila nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni. Zakaj? Ker smo skupaj s stroko, predstavniki staršev in vodstvom UKC Ljubljana bili enotni, da se težave s programom otrok s prirojenimi srčnimi napakami vlečejo že več kot desetletje in jih ni uspelo rešiti nobeno vodstvo UKC Ljubljana. Ni jih rešila niti prej omenjena neuspešna mediacija med zaposlenimi, ki je trajala dve leti. Njene ugotovitve so bile naslednje. Medčloveški odnosi so bili slabi, potekal ni niti prenos nujnih strokovnih informacij o pacientih med zdravniki, kar je za varno in kakovostno zdravljenje pacientov nujno potrebno. Zaupanje staršev je bilo porušeno. Zato so iz oddelka odhajali tako zdravniki kot medicinske sestre in ostalo osebje. Torej potrebno je pričeti zidati hišo na novih temeljih. Zato smo aktivnosti za vzpostavitev novega centra po strokovni plati zaupali izkušenemu prof. dr. Igorju Gregoriču, ki ima že izkušnje z ustanavljanjem novih centrov. Pri ustanovitvi nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni pristojni tako stalno sodelujemo z vodstvom UKC Ljubljana, saj gre za tesno prepletanje dejavnosti. V nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni bodo stalno zaposlene vse strokovne skupine v različnih deležih, ki so potrebne za kvaliteto in varno izvajanje diagnostike in zdravljenja otrok in odrasli s prirojenimi srčnimi napakami kakor tudi otrok s preostalimi srčnimi boleznimi. Zagotovljena bo stalna dostopnost prvo tujega kardiologa in kardio kirurga, po potrebi tudi konzultanta s področja intenzivne terapije, kar pomeni poleg nujnega zagotavljanja varnosti izvajanja storitev tudi večja razpoložljivost prostih kapacitet ključnih človeških virov. Pomembna naloga tujih strokovnjakov pa bo tudi stalno učenje domačih zdravnikov in ostalih strokovnih skupin.

Kakšna je kronologija in kakšne so predvidene aktivnosti nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni? Kot je bilo rečeno je Vlada Republike Slovenije ta inštitut s sklepom ustanovila 21. decembra lani. Skladno z aktom o ustanoviti je bil NJOSB(?) vpisan v sodni register 5. marca 2018. Javni zdravstveni zavod NJOSB bo začel delovati najkasneje do 1. Julija 2018. Vlada Republike Slovenije je 10. Maja imenovala tudi svoje predstavnike v svetu nacionalnega inštituta, to so prof. dr. Igor Gregorič, ki vodi priprave za ustanovitev nacionalnega inštituta, izredni profesor Andrej Robida, ki prav tako aktivno sodeluje pri pripravah na ustanovitev, in Tina Jamšek, vodja sektorja za dostopnost zdravstvenega varstva na Ministrstvu za zdravje. Torej izbrani so prostori v okviru UKC Ljubljana, pripravljeni so prostorski načrti z ocenami investicij za ureditev prostora in inštalacij, določena je potrebna oprema, potekajo aktivnosti nadgradnje in prilagoditve informacijskega sistema tako za izvajanje temeljne zdravstvene dejavnosti kot za izvajanje podpornih procesov. Pripravljen je tudi delovni program, na podlagi katerega potekajo dogovori z zdravstveno zavarovalnico za pogodbeno razmerje in financiranje dejavnosti. Pripravljen je tudi osnutek finančnega načrta za leto 2018 in rezervirana proračunska sredstva, ki so seveda dodatno potrebna za plačilo prisotnostih tujih strokovnjakov in omogočanje stalnega izobraževanja slovenskih zdravstvenih delavcev.

Za Nacionalni inštitut so pripravljeni naslednji dokumenti: status, akt o sistemizaciji delovnih mest in pravilnih o organizaciji, pristojnosti, pooblastilih in odgovornostih v nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni, ki bodo predvidoma sprejeti in potrjeni na konstitutivni seji sveta zavoda jutri. Po imenovanju članov sveta zavoda na / nerazumljivo/ je v pripravi formiranje organa upravljanja s sklicem ustanovitvene seje.

Sočasno potekajo intenzivni pogovori in dogovori na dnevni bazi z domačimi in tujimi zdravstvenimi delavci, ki bodo delali v nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni in tudi dogovori s tujimi referenčnimi centri o zagotavljanju strokovne podpore.

Torej, naj povzamem. Vodstvo UKC Ljubljana zagotavlja varno obravnavo otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Vlada ob pomoči prej imenovanih vzpostavlja nov center. Naj poudarim, da vsi med seboj dobro sodelujemo. Vseeno pa bi se morali vsi skupaj zavedati, da z razpihovanjem neresničnih informacij posamezniki delajo škodo v prvi vrsti staršem, pri katerih zbujajo nepotreben strah in nezaupanje. Zdravstvenim delavcem in ne nazadnje vodstvu UKV Ljubljana, ki se mora ukvarjati z nepotrebnim medijskim razpihovanjem strasti pa povzročajo s tem silne težave pri izvajanju prepotrebnih hitrih akcij za uravnoteženje stanja. Torej, pozivam vse poslance, da odgovornim za program za otroke s prirojenimi srčnimi napakami dovolijo, da opravijo svoje delo strokovno, vestno, odgovorno, predvsem v miru. Sodijo naj jih po rezultatih dela, ne po medijskem in političnem linču. In tukaj, moram priznati, da se strinjam z vsemi, ki pozivajo politiko, naj se ne vmešava v strokovne zadeve, sploh pa ne v predvolilnem času.

Nazadnje pa bi rada poudarila še nekaj. V kolikor bi prišlo v skrajni fazi, bi prišlo do ukinitve dejavnosti v Republiki Sloveniji bodo skladno z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju vsi otroci, ki bodo napoteni na zdravljenje v tujino, tako kot do sedaj, dobili…/ nemir v dvorani/

Malo miru v dvorani, lepo prosim!

…dobili svoje storitve, zakon pa določa sto odstotno kritje teh stroškov.

Najlepša hvala.