Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Pričenjam 63. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospod Roberto Battelli, gospa Iva Dimic, gospod Jan Škoberne, gospod Ivan Hršak od 17. ure dalje, gospa Jelka Godec do 13. ure, gospa Nada Brinovšek do 13. ure, dr. Vinko Gorenak do 13. ure, ampak je sedaj tukaj, gospod Ljubo Žnidar do 13. ure - je tudi tukaj, gospa Suzana Lep Šimenko, dr. Franc Trček, mag. Dušan Verbič, gospod Danilo Anton Ranc, dr. Simona Kustec Lipicer, gospa Anita Koleša, gospa Urška Ban, mag. Bojana Muršič, gospod Matjaž Nemec do 14. ure, gospod Franc Laj, Violeta Tomić, Miha Kordiš, gospa Ksenija Korenjak Kramar, gospod Saša Tabaković, mag. Branislav Rajić in Matjaž Hanžek.

Na sejo sem vabil predstavnike Vlade.

Vse prisotne lep pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 63. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v četrtek, 26. aprila 2018, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločili v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 59 poslank in poslancev, za je glasovalo 57, proti eden.

(Za je glasovalo 57.) (Proti eden.)

Ugotavljam, da je dnevni red 63. izredne seje zbora določen.

/ Poročilo o delu Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v letu 2017, EPA 2774-VII - del točke je potekal brez navzočnosti javnosti./

(Odprti del seje se je nadaljeval ob 13.33.)

Spoštovani kolegici poslanki in kolegi poslanci!

Nadaljujemo s prekinjeno 63. izredno sejo Državnega zbora in s prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Poročila o delu Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v letu 2017 pod oznako TAJNO.

Prehajamo na razpravo o ocenah, ugotovitvah in stališčih komisije ter o predlogu sklepa, ki ga je zboru predložila Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, in sicer v okviru preostanka časa posameznih poslanskih skupin in nepovezanih poslancev, Vlade in predlagatelja.

Obveščam vas, da amandmaji k predlogu sklepa niso bili vloženi.

Besedo ima najprej predstavnik predlagatelja, mag. Branko Grims.

Vsem prav lep pozdrav!

Varnost je ena sama, nedeljiva in varnost je tista vrednota katere pomen postane jasen vsakomur, žal, šele takrat, ko to izgubi. Podobno je kot z zdravjem. Takrat, ko to izgubimo nam postane žal. Zato je seveda bistveno, da ko gre za varnost ravnamo pravočasno, ravnamo razumno in ravnamo odgovorno. Odgovorno do vseh tistih, ki so nam zaupali na volitvah svoj glas, da v njihovem imenu odločamo, da v njihovem imenu nadzorujemo, in da v njihovem imenu sprejemamo odločitve, ki so v dobro vseh. Če je bil kaj presenečenje zaprtega dela seje je bil to, da je največja vladna stranka napovedala, da sicer soglasno potrjenega predloga zaključkov in sklepov, ki so javni, Komisija za nadzor varnostnih obveščevalnih služb ne bo podprla. Če je s tem SMC hotela dati v javnost tik pred volitvami zelo jasen signal, da je zaupati novim obrazom skrajno neodgovorno, kajti ti ne razumejo kaj pomeni odgovornost niti ne razumejo kaj pomeni varnost svojih državljank in državljanov, potem jim je to s tem seveda uspelo. Če je bilo kaj drugega, jim izrekam samo sožalje.

Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb je temi migrantov, ilegalnih migracij ali pa, če želite, invazij radikalnega islama na Evropo, posvetila zagotovo največ časa od vseh tem, ki jih je obravnavala v celotnem mandatu, pa tudi v minulem letu. Samo ena tema je, gospe in gospodje, ki oblikuje na novo Evropo, ki oblikuje politiko posameznih držav povsem drugače kot je bila doslej, ki preoblikuje politično areno posameznih držav, kar so dokazale volitve v sosednji Avstriji, na Madžarskem, Češkem, itn., tudi v Italiji, če želite. To je tema ilegalnih migracij ali invazija radikalnega islama na Evropo. In varnosti. Varnosti, ki je s tem neizpodbojno povezana, varnosti, ki jo ogrožajo ne samo teroristični napadi, ampak tudi vsakodnevno nasilništvo in nasilje nad otroki, nad šolarji, nad ženskami, nad vsemi pripadniki šibkejših skupin, ki jih ilegalni migranti ali pa tisti, ki sodelujejo v mreži radikalnega islama v Evropi dnevno izvajajo. To je nekaj kar bi nas moralo skrbeti vse in v komisiji nas tudi je skrbelo. Gospe in gospodje, to ni nekaj kar bi bilo izven pristojnosti te komisije, kot zmotno ali pa lažno, saj niso neumni, govori SMC. To je temeljna pristojnost te komisije. Vprašanje varnosti. Vprašanje ilegalnih migracij in njihovega udora na ozemlje Evropske unije je še kako tudi igra tajnih služb. Točno se ve, da je tiste prve skupine in njihove voditelje pač usmerjala, da ne rečem, trenirala tudi turška tajna služba. Ali vi veste, da turška tajna služba ima samo na ozemlju Evropske unije, tudi Nemčije, če želite, več članov kot jih ima vsa nemška varnostna služba za nadzor ustavne ureditve. O tem sem že govoril na tiskovnih konferencah po sejah Komisije za nadzor varnostnih obveščevalnih služb. To ni noben silen tajni podatek, da ne bo kakšne zmotne domneve. Ali se zavedate, da ima tudi Iran prisotne tajne službe v Evropi, ki imajo svoje interese, ki imajo svoje cilje, in ki seveda tudi delujejo na vso to množico in jo usmerjajo. Ti ljudje, ki prihajajo, ne prihajajo zaradi vojn, ker to je pač tista stara laž, ki smo jo poslušali pred nekaj leti. Nikoli nisem verjel, jaz sem rekel, ni nobenih beguncev, samo migranti so. Danes poganja migrante politični interes, poganjajo jih tajne službe, igre tajnih služb, poganja jih denar finančnih špekulantov, ti pa Soros, poganjajo jih arabski šejki in pa njihov denar. Vse to skupaj predstavlja varnostni izziv za Evropo s kakršnim se še ni soočila in na katerega žal do današnjega dne še vedno ni poiskala pravega odgovora. To je tisti varnostni izziv za Slovenijo, znotraj katerega je Slovenija morala delovati zadnjih nekaj let in pri katerem je žal obstoječa Vlada padla na celi črti, ker je spustila pol milijona ilegalnih migrantov nepreverjenih preko Slovenije in s tem ogrozila ne samo Slovenijo, ampak celotno Evropsko unijo, zaradi tega imamo danes spet mejo, kontrolo proti Avstriji, zaradi tega oni tudi vztrajajo, ker se zavedajo trenutka v katerem se nahajamo in ta trenutek je iz varnostnega vidika izredno slab, ni pa presenečenje, če bo kdo spet to govoril, kajti na to so tudi službe in tudi jaz na tiskovnih konferencah večkrat opozarjal, seštevata se dva elementa, ki sta izredno slaba in sta alarmantna za Slovenijo in bistveno odstopata od tistega časa pred dvema letoma, zato so vse primerjave iz tega vidika zelo nesmiselne in tudi neumni. Razliki sta dve, danes migranti, ki prihajajo pač ne potujejo več iz Grčije navzgor proti Srbiji pa potem proti Madžarski ali Bolgariji, ko je enkrat Orban postavil ograjo, danes se je ves ta tok začel preusmerjati in se v glavnem usmerja proti Bosni in preko Bosne torej proti Sloveniji po najkrajši poti preko Hrvaške, premika se v tem trenutku samo na Balkanu več kot 50 tisoč ilegalnih migrantov, to ni moja ugotovitev, to je uradna izjava državnega sekretarja Boštjana Šefica na srečanju pač tistih, ki so nosilci izvršilne veje oblasti na področju notranje varnosti v Beogradu, večkratno ponovljena, potrdila jo je tudi ministrica za notranje zadeve. Balkanski tok ali pa, če želite balkanska pot, torej ne samo, da ni mrtva, ne samo, da je bila neskončna utvara, ki sem jo poslušal od vseh strani, da vprašanje migrantov je rešeno, to ni več tema, Evropa je varna, kje pa, še začelo se ni, za Slovenijo še žal še niti pošteno začelo ni. Proti Sloveniji v temle trenutku prihaja 50 tisoč ilegalnih migrantov, samo iz tega naslova, kapljajo preko meje, dnevni pritok je zdajle 20, 30, kakšen dan tudi več ljudi, ali veste, da je to preračunano na letni ravni, 10 tisoč ilegalnih migrantov, kar zmnožite, pa tok se seveda še hitro povečuje. Ampak to ni najhujše, najhujše gospe in gospodje je tisto kar bi moralo pa zadoneti kot največji možen alarm, Slovenija postaja ciljna dežela ilegalnih migrantov, danes po uradnih podatkih, več kot 85 % vseh ilegalnih migrantov, ki vstopi v Slovenijo, v Sloveniji tudi zaprosi za azil, to je čisto nekaj drugega kot so bile tiste, kot smo temu popularno rekli, Cerar ekspres migracije pred dvema, tremi leti, ko so samo čakali, da so šli naprej, ko so jim rekli, glejte Slovenija je lepa, bodite tukaj, ne, ne so rekli, uf je rdeča zvezda, socializem, adijo, mi gremo naprej ne, v bolj bogate države. Danes se na to ne gre več zanašati, danes so se stvari spremenile in to je ta drugi element o katerem govorim, povsod okoli nas so nastale ali pa nastajajo desne vlade, izvoljene so bile desne politične sile in kar je ključno za nas, za naš problem, da napovedujejo, da bodo ilegalni migrantne izgnale v izjemno velikem številu, Avstrija napoveduje 50 tisoč, Italija govori celo o 600 tisoč ilegalnih migrantih, ki naj bi jih izgnalo v naslednjih nekaj mesecih, ne misliti, da bodo ti ljudje čakali, ampak bodo pač poskušali verjetno, vsaj en del njih iti tja, kjer meje niso ustrezno zaščitene. In žal, če pogledamo samo sosedo Italijo, v Franciji Macron zaostruje zakonodajo, v tem trenutku, to bi morala narediti tudi Slovenija, vsaj izenačiti, če ne še bolj zaostriti kot to dela Francija. Švica ima tanke na meji, tam ne more nihče čez, Avstrija z vojsko dvakrat že pokazala, da »brenner« zapre v nekaj urah, nepredušno, neprebojno, ostane samo še Slovenija, tam se pa prosto sprehajajo gor in dol, ravno v petek sem bil na obisku pri zamejskih Slovencih na njihovo prošnjo in na prošnjo predstavnikov italijanske policije in njihovih sindikatov sem tudi njih sprejel na pogovor. Bilo je izjemno poučno, povedali so, da jim manjka 18 tisoč policistov, da enostavno ne obvladujejo več stvari, da tudi ne vedo koliko je v resnici legalnih migrantov, sploh na tistem območju. Nekatere imajo zabeležene, te številke so še v razumnih mejah, recimo, ampak potem obstajajo pa še druge, ki jih je še več, in jih sami imenujejo duhovi, ker sploh ne vedo kje so, kdo so, kaj so. To je izjemno varnostno tveganje povezano s kriminalom, tudi švercem orožja, ki je spet v pristojnosti Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb v tistem delu, ko gre za sledenje za uporabo posebnih metod in sredstev. Tudi s tem smo se soočali, in smo ugotavljali v preteklosti, da tok iz Balkana predvsem potuje proti severu, proti Švedski, tam je recimo, kolikor vem, od novega leta bilo že 37 napadov z ročnimi bombami. Praktično vse iz območja nekdanjega Balkana in kjer, po nekaterih podatkih, tudi slovenska skladišča niso povesem izvzeta. To je zanimiv podatek, a ne.

No, pa še nekaj drugega je. Še hujšega. V zadnjem času se je pokazalo, da so, konkretno recimo ob italijanski Gorici ustavili avtomobile, nabite z orožjem, vojaškim orožje, ne s pištolami, kot bi bilo namenjeno verjetno kakšnim gangsterskim obračunavanjem, za klasični kriminal, ampak nabitih z avtomatskim vojaškim orožjem, s kalašnikovkami, z naboji, posebnimi naboji, z eksplozivnimi sredstvi, z vsem, kar si najslabšega lahko samo zamislite. To je očitno namenjeno terorizmu. Po nekaterih podatkih naj bi bilo to namenjeno v Španijo, po drugih v Francijo, po tretjih kar tam v Italijo takoj za slovensko mejo. Vsekakor gre to za proces, ki ga ne gre ne podcenjevati ne kakorkoli se iz tega delati norca. Daleč od tega. Gospe in gospodje, danes se sooča Slovenija z varnostnimi izzivi, ki so neprimerljivo večji, kot so bili kadarkoli od osamosvojitve naprej. Danes so varnostni izzivi zaradi ilegalnih migrantov ali pa če želite invazije radikalnega islama na Evropo, kajti to je ena in ista stvar, med seboj prepletena, pa naj jo loči kdor jo more, ti varnostni izzivi so mnogo večji, kot so bili pred dvema letoma. Pa naj se sliši še tako drugače, samo takrat so ljudje videli tisto maso, ampak tista masa je hotela naprej, tiste pol milijona so samo čakali, da bodo šli naprej. Danes, ti, ki prihajajo, nameravajo tukaj tudi ostati. Tukaj dajo vlogo za azil, ker je Slovenija tukaj zaspala, ker Slovenija ni zaostrila dovolj zakonodaje, ker Slovenija ni dovolj postavila ograje, ker Slovenija ni dovolj zaostrila politike do ilegalnih migracij, tako kot bi morala. Razlogov za to je veliko, seveda, temeljni in osnovni je odsotnost politične volje. Ampak, v Komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb smo na to opozarjali, opozarjali smo pravočasno, opozarjali smo kaj je treba narediti in ravno včeraj sem zasledil stavek od aktualnega predsednika vlade, ki je izredno pomemben: Potrebno se je pravočasno pripraviti. Samo ploskal bi. Ampak, gospe in gospodje, ta stavek smo v Komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb izrekli sredi leta 2015, pred tremi leti. Ne samo izrekli, tudi sprejeli smo ga kot sklep, kot predlog za obravnavo na seji Državnega zbora, ki je potem ta moj predlog, ki ga je potrdila soglasno, poudarjam, komisija, tudi praktično povsem soglasno podprli, brez glasu proti. Da je treba spremeniti politike, da je potrebno bistveno več sredstev zagotoviti za varnost. Se je nekaj premaknilo, na področju policije je danes situacija boljša, bila so zagotovljena dodatne sredstva, tam je ta naloga v veliki meri bila opravljena, potrebno bo še zagotoviti določene kadrovske okrepitve. Mnogo slabša je situacija pri vseh ostalih delih. To sem povedal že na zaprtem delu seje. Na odprtem ne bom vsega ponovno razlagal, iz mnogih razlogov, predvsem zato, ker želim Sloveniji samo dobro, ampak naj opozorim samo na eno stvar. Vsi tisti, ki vpijejo: pridite begunci, odprimo mejo, odstranimo žico, kar mimogrede še v teh dneh zahtevajo iz SD, Marjan Šarec, Levica pa morda še kdo, vsi tisti se morajo zavedati kakšen napor predstavlja sedanje stanje za varnostne in obveščevalne službe. Če pride nepreverjen posameznik na ozemlje Republike Slovenije, tu da vlogo za azil, ne samo da živi do konca postopka, tudi če se ga potem odslovi, na stroške Republike Slovenije, ki so ogromni, po uradnih ugotovitvah Računskega sodišča gre za 1.963 evrov na mesec, ampak kar je še huje, potrebno ga je nadzorovati. Za nadzorovanje ene same sumljive osebe, vemo pa, da sedajle po balkanski poti, prav preko vahabitskih centrov v Bosni, prihajajo med drugim tudi vojaki ISIS, klavci, teroristi, navajeni ubijanja, ki so dol uprizorili svojo smrt, svoje izginotje in se pod lažnimi podatki poskušajo vrniti v Evropo. Se pravi, previdnost je ne samo na mestu, ampak nujna, brezpogojna. Za nadzor enega takega posameznika potrebujete 5 ljudi 24 ur dnevno, najmanj 4, v principu pa 5. To se pravi, če se jih samo tisoč spusti na ozemlje Republike Slovenije, pa jih je tisoč v tem trenutku že tu, bi potrebovali v teh službah 5 tisoč ljudi za njihov stalni nadzor. Koliko jih imamo? Verjetno veste iz zaprtega dela, če ste prebrali gradivo. To se pravi, smo na tisti točki, kjer je bila Francija in Španija pred približno dvema letoma, ko so njihove službe rekle, poglejte, število tistih, ki jih moramo nadzorovati postaja preveliko, je neobvladljivo. In potem se je tam tudi začelo dogajati marsikaj, tudi hudo tragičnega. Zaradi tega je treba stvari premisliti in pripraviti naprej. In danes bi Slovenija morala najmanj kar je narediti štiri stvari. Takoj odstopiti od sistema kvot in se pridružiti s tem tisti skupini okoli višegrajske grupacije, ki v tem trenutku šteje že okoli 10 držav. Morala bi sprejeti tisti amandma, ki ga je vaša ministrica predlagala enkrat že v tem državnem zboru, pa ste ga potem sami črtali ven iz zakona, da tisti, ki pride v Slovenijo preko varne države enostavno nima v Sloveniji pravice do azila, da se mu pač vloga avtomatično zavrne. To bi bilo izjemno pomembno. Okoli nas ni nobene vojne. V Sloveniji smo vedno bili pripravljeni pomagati vsakomur, ki je bil realen begunec, katerega življenje je bilo v sosednji državi ogroženo ali potencialno ogroženo ali je bila ogrožena njegova osebna integriteta. Sedaj pa ne gre za to. Ljudje prihajajo v Slovenijo preko cele vrste varnih držav. Sedaj tukaj pa prosijo za azil, ker so se seveda politike drugje zaostrile, ker so prišle desne vlade, ki ne samo, da so sprejele bistveno ostrejše ukrepe, ampak napovedujejo celo izgon tisti, ki so že tam. In Slovenija bi morala temu, najmanj ker je, slediti. Bi morala biti v bistvu proaktivna, bi morala biti celo bolj odločna kot sosedi, ker se nahaja na zelo občutljivem geografskem področju in obenem je zelo majhna, je zato zelo ranljiva. Nima vseh tistih kapacitet, ne financ, ne vsega, kar imajo nekatere druge države. In to bi moral biti tretji ukrep, zaostritev vse zakonodaje, povezane z migracijami, s pravicami, ki iz tega izhajajo, z vsem, na najmanj tak nivo kot je najostrejši nivo sedaj v sosednjih državah, kjer dobesedno dnevno zaostrujejo te zakone in sprejemajo nove in nove. In potem je še nekaj, prehod meje bi bilo potrebno ustrezno sankcionirati. Sedaj je prekršen. Tudi v Franciji je bil do nedavnega. Sedaj je Marcon predlagal, da postane to kaznivo dejanje, ker za seboj potegne številne druge pravne posledice. Tudi to bi morali v Sloveniji uveljaviti takoj, ker imamo skupno sosedo, Italijo, da se prepreči to, da bi postala Slovenija odlagališče za vse, ki bi pač bežali od drugod, ne zato, ker bi bili tam ogroženi, ampak zato, ker so tam kršili zakon. Tam obstajajo cela omrežja, ki so jih žal napolnile prav nevladne organizacije. To je posebna zgodba zase. O tem obstajajo številna pričevanja tajnih služb. Cele organizacije ljudi, ki niso nikjer prijavljeni, ki so jih nevladne organizacije, kao človekoljubne, da ne bom tegale komentiral, bi zelo grdo govoril, prešvercale v Italijo, tudi v Trst, mimo vstopnih točk Italije, in ti predstavljajo zdaj tako imenovane duhove o katerih sem prej govoril, in predstavljajo izjemno nevarno. So pa sestavni del organiziranega kriminala danes. To je največji prostor za organiziran kriminal, ki ga imamo, tukaj v bližini. Treba se je zavedati kakšne so posledice tega. Zato je tukaj angažiranje tajnih služb, varnostnih služb, vseh aparatov tako nujen in tudi upravičen. Tukaj ne gre samo za temeljno varnost, pa z vso odgovornostjo trdim, da imajo Slovenke in Slovenci pravico živeti mirno in v varni državi in v varni državi blaginje vzgajati svoje otroke in nobenega pravica nobenega tujca ne more biti na to pravica. Ampak poleg tega se je treba zavedati tudi razvojne komponente, ki jo ti varnostni izzivi nosijo s seboj. Poglejte, ko sem bil na obisku zdajle v Italiji, dve stvari moram priznati, da sta mi bili, pa to področje res dobro poznam, vendarle novi. Prvo, kako je zadeva tudi v Italiji prišla že do popolne blaznosti. Leve Vlade tam, verjeli ali ne, deželne in potem njihovi pač župani, si jemljejo pravico na osnovi nekega ustavnega člena po nujni pomoči ob izjemnih dogodkih višje usode, za vulkanske izbruhe, za velike potrese, povodni in podobno, ampak en tak člen imajo v Ustavi, da na osnovi tega člena, če ti recimo imaš v hiši dve stanovanji, v eni živiš ti, eno imaš pripravljeno za otroke, ti kar z dekreto mi tisti drugo stanovanje, ker je prazno, vselijo recimo petnajst ilegalnih migrantov, ki ti potem vse razbijejo, uničijo in podobno. Ali pa, če imaš dva objekta, pa sploh. Tukaj je seveda vprašanje kam je zdaj izginila pravica do zasebne lastnine, itn., stvari ki predstavljajo sam temelj Evropske unije, ampak to se dogaja, gospe in gospodje, tukaj zraven. Ampak veste kaj je še bolj pomembno, tudi za Slovenijo, jasno je, da kjer se naselijo migranti, je vrednost nepremičnin nula. Tistih nepremičnin nihče več ne vzame, tudi če so zastonj. To je dobesedno razlaščevanje, če želite, tudi naših zamejskih Slovencev, če se njim to dogaja, ker je še posebno vprašanje, kaj je tukaj počela slovenska Vlada do zdaj. No, ampak tisto kar je pa presenetljivo pa je, da tudi na zunanjih mejah teh področij, še kilometre stran, recimo primer je Monfalcone, pojdite vprašati gospo županjo, ki mi je to osebno povedala, pade cena nepremičnin tudi za 40 % ali več in pade cena podjetij tudi za 40 % ali več. Ali si predstavljate, da eno samo nekorektno, trdim, da celo protizakonito potezo, domnevam, da glede na ustavne norme Evrope, tudi protiustavno potezo, si ena Vlada lahko dovoli, da dejansko uniči nekomu 40 % čez noč njegovega premoženja. Zato ves čas opozarjam, da je vprašanje ilegalnih migracij tudi razvojno vprašanje in ker seveda tudi tukaj sodelujejo tajne službe pa varnostne službe, vsi v okviru svojih pristojnosti, je tudi zato to še kako v pristojnosti Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Ravno tako kot ocena tistega temeljnega varnostnega ravnanja, ki izhaja iz pač sklepov, ki so javni in so pred vami. Naj povem samo zadnjega, komisija ugotavlja, da je bila postavitev mejnih ovir, žice po domače, vzdolž Schengenske meje pravilna odločitev. Žal nam je samo, da ni bila realizirana v celoti in povsod. Uraden podatek s katerim smo bili na seji seznanjeni je, da 85, 95, v nekaterih primerih pa 100 % ilegalnih migrantov gre čez samo tam kjer žice ni, čez žico gre res izjemoma, izjemoma komaj še kdo, to se pravi še kako preventivno deluje, pa se kljub temu najdejo neodgovorni posamezniki, prej sem jih naštel, SD, Levica, Marjan Šarec, levičarji, ki zahtevajo naj se to kar čez noč odstrani, naj se meje odprejo in naj Slovenija nosi posledice, gospe in gospodje, Slovenija, Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani imajo vso pravico živeti varno in imajo pravico do blaginje, ne, da jim nekdo njihov denar, ne, da nekdo denar, ki ga ustvarja slovensko podjetništvo daje za ilegalne migrante in zato komisija kot nadzorno telo Državnega zbora izrecno izraža s temi sklepi tudi podporo policiji in slovenski vojski pri varovanju slovenske meje, ker je to v interesu varnost in v interesu nadaljnjega razvoja države Slovenije in njihovo skupno sodelovanje je izjemno pomembno, ker daje večje učinke kot bi bil kakršenkoli ločen nastop, pa kljub temu je prej predstavnica SMC na zaprti seji rekla, da bodo glasovali proti, naj razume kdor more. Še enkrat povem, če je sporočilo tega, da se ne sme pod nobenim pogojem dati zaupanja na volitvah novim obrazom, ker so popolnoma neodgovorni, potem jim bo s tem načinom dela zagotovo uspelo. Komisija je seveda se v svojem delu dotikala še številnih drugih vprašanj, opozarjam samo na nekatere, ki imajo tudi lahko velike posledice, pa čeprav so neprimerljivo nižjega ranga od teh o katerih sem govoril, samo ena tema preoblikuje politične scene, političen prostor države, Evropsko unijo, vpliva na identiteto, na vprašanje ohranitve evropske civilizacije in nacionalnih držav, tu je vprašanje ilegalnih migracij in radikalne islamizacije, ampak poleg te teme je pa tukaj treba še opozoriti, da v Sloveniji žal še vedno obstajajo nekateri tajni akti, ki na komisiji niso bili dani na vpogled, kljub utemeljenim razlogom, kar ni dobro, to je nekaj kar bo potrebno ali na zakonodajni ravni, če je nujno ali pa sicer odpraviti enkrat za vselej, če ni učinkovitega nadzora, to dejansko pomeni, da nadzora ni, to se pravi tukaj izjem ne sme biti in tega, mislim te odgovornosti bi se res morali vsi zavedati. Poleg tega opozarjamo na varovanje tajnih podatkov, zdaj je situacija taka, da je ustavno sodišče razveljavilo nekatere člene zakona, ki je to urejal, nove rešitve niso bile sprejete. V komisiji smo večkrat na to opozarjali, pisali Vladi, dobivali zagotovila tudi predstavnikov tam ministrstev, da se bo to uredilo, žal se ni, to ima lahko velike posledice, lahko padejo tudi najtežji postopki za najhujša kazniva dejanja na slovenskih sodiščih in lahko se samo vprašate ali je res to komu cilj. Komisija opozarja tudi na odtekanje iz posameznih teh služb, varnostnih in obveščevalnih, tudi žal iz policije v javnost, odtekajo zaupni podatki, kar potem vpliva bistveno na učinkovitost dela teh služb. Opozarjamo na upoštevanje stališč služb, ko gre za sprejemanje ključnih odločitev, ne more si nekdo, ki je izvoljen na eno funkcijo privoščiti, da reče, da enega pomembnega poročila sploh ni pogledal oziroma se nanj požvižga, to je neodgovorno, to je nesprejemljivo, to se v demokratični državi ne sme dogajati. In potem je tukaj vprašanje sankcij, vprašanje tega kaj na osnovi naših ugotovitev storijo pristojni organi in institucije, opozarjamo, da ne v primeru utemeljenega suma pranja denarja v Novi Ljubljanski banki, ne v primeru pač vprašanja preiskave, ko gre za varnost, ne za kaznivo dejanje, ampak za varnost državljank in državljanov / izklop mikrofona/…

Hvala lepa.

Besedo ima gospa Ljudmila Novak, pripravita naj se gospod Benedikt Kopmajer in gospod Žan Mahnič.

Izvolite, gospa Novak.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni.

Zaupanje je pomembno, da zaupamo v svoje varnostne in obveščevalne službe, hkrati pa je tudi prav, da so primerno nadzorovane in temu je tudi namenjena komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, da se to zaupanje ne bi zlorabilo.

Slovenija za enkrat še velja za zelo varno državo, čeprav vedno znova ugotavljamo, da se torej grožnja nevarnosti povečuje v svetu, Evropi, verjetno pa tudi v Sloveniji.

In zato je še kako pomembno, da so naše varnostne in obveščevalne službe dobro usposobljene, dobro opremljene, organizirane, primerno plačane in seveda, da se ne zlorabljajo, da jih kdorkoli ne zlorablja v notranje politične namene, niti v zunanje politične namene. Slovenija je članica Evropske unije, članica Nata, zato jaz v prvi vrsti pričakujem, da prav s temi državami, temi službami intenzivno sodelujemo, seveda z vsemi za varnost in da se te službe ne zlorabljajo. In po navadi je tako, da je več ljudi, tudi več zaposlenih delavcev, po mojem mnenju, dobrih, kot slabih. Žal pa slabi lahko naredijo veliko več škode, zato je potreben tudi nadzor nad katerokoli institucijo.

In ko berem poročila in potem ugotavljamo, da pa na ugotovitve varnostnih in obveščevalnih služb pristojni organi niso primerno odreagirali, to pa ni dopustno. Torej, če imamo te službe, če dobro opravljajo svoje delo, potem jih imamo za to, da smo bolj varni. In potem je treba njihova poročila, njihove izsledke seveda tudi upoštevati in primerno ukrepati.

Kot sem že dejala, te službe morajo biti neodvisne in tako kot v parlamentu nobena komisija ne sme zlorabljati svoje funkcije v politične namene, pač pa za to, da vsi skupaj, da naša država bolje funkcionira, in da tudi vse te službe delajo zakonito, da ne zlorabljajo zaupanja in da delajo predvsem za varnost državljanov in za dobrobit državljanov.

In če so te službe tudi pridobile, in kot beremo, različne podatke tudi na področju gospodarstva, pa naše pristojne institucije niso ustrezno ukrepale, potem je res vprašanje smiselnosti dela teh služb oziroma nedostojno, neprimerno ravnanje odgovornih, če na njihova opozorila niso primerno ukrepale.

Da ponovim. Poročilo podpiram, ker se mi zdi, da je prav, da se tudi te službe kontrolirajo, da se zaupanje na zlorablja, seveda pa da bomo se čutili bolj varne in da bomo bolj varni, pa je potrebno, da so te službe dobro opremljene, organizirane, učinkovite in posledično, da njihove izsledke, tudi pristojne institucije uporabijo za našo zaščito.

Hvala lepa.

Besedo ima gospod Žan Mahnič, pripravita naj se gospod Jožef Horvat in gospod Tomaž Gantar.

Hvala za besedo, podpredsednik. Kolegice in kolegi.

Zdaj, v tem mandatu je bila rdeča nit zagotovo varnost, ravno zaradi dogodkov, ki so se odvijali v naši bližnji in tudi širši soseščini. Zagotovo migracije, eden od takšnih pojavov, potem tudi ruska dejavnost na področju hibridnega vojskovanja, kibernetski napadi na Slovenijo in tudi druge države, kršenje mednarodnega prava z aneksacijo Krima, potem tudi z vojno na vzhodu Ukrajine, zagotovo tudi spremenjena tako geopolitična, kot tudi geostrateška situacija v svetu, narekujeta tudi Sloveniji nek tok sprememb, katerim moramo slediti. In glede na situacijo v kateri živimo, glede na svet v kakršnem živimo več varnosti lahko zagotavljamo samo ob pogoju, da za to varnost zagotovimo tudi več finančnih sredstev. Žal se vedno vse začne in tudi konča pri denarju. In komisija, ki je zgledno in vestno opravljala svoje delo skozi celoten mandat je tudi na problem, tudi na ta segment večkrat opozorila, ne nazadnje tudi z izglasovanim sklepom, da je potrebno za organe, ki v Sloveniji našim državljankam in državljanom zagotavljajo varnost, ki je ena temeljnih dobrin, če ne tista že najbolj bistvena, poleg seveda tudi svobode, namenijo več finančnih sredstev. Proti koncu mandata se je to nekako začelo za slovensko vojsko, žal še zdaleč nismo tam, kjer smo bili preden se je pričelo nekritično, nerazumsko jemati sredstva od leta 2010 in potem naprej. Lahko rečemo, da se je nekako izboljšala situacija v policiji, kar se tiče plač, kar se tiče tudi opreme. Sedaj kakšno je samo stanje znotraj policije, o tem kdaj drugič, če bo drugič. In pa seveda, ko govorimo o obveščevalnih in varnostnih službah ugotavljamo še vedno finančno in pa posledica finančne je tudi kadrovska podhranjenost. Veliko smo o tem govorili. In če ne bomo mi pomladili teh služb, potem ni neke perspektive, nima smisla se pogovarjati o kakršnikoli reorganizaciji, če imajo IT-jevci, če imajo recimo strokovnjaki na področju računalništva, ko pridejo s fakultete ponudbo za delo v Sovi za tisoč evrov, v gospodarstvu pa od dva tisoč evrov naprej. Tukaj če ne bo prišlo do enih resnih sprememb, do resne organizacije tudi obveščevalne službe, žal, zaradi tega, ker so tudi v tem enotnem plačnem sistemu javnega sektorja ne bodo mogle konkurirati. In lahko sprejemamo še takšne ukrepe, če ne bomo naredili tistega osnovnega, to se pravi izboljšali plač za delovna mesta, od katerih je država odvisna, obveščevalne službe so v vitalnem interesu države, potem žal ne bo nekega napredka in bomo nazadovali.

Kljub temu pa so stvari, ki se dajo opraviti brez nekih dodatnih finančnih sredstev oziroma vsaj v preteklosti bi se jih dalo, pa jih te službe, katere Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb nadzoruje, žal, niso opravili. In ker je komisija sprejela poročilo kakršnega je in ker smo napisali v to poročilo katere zgodbe so tiste, ki so še vedno odprte, zgodbe na katere komisija ni dobila odgovora, ni dobila ustreznih pojasnil ali pa je dobila neke pavšalne, necelovite, vse to se seveda predlaga na naslednji sestav Državnega zbora.

V povezavi s temi zgodbami smo imeli tudi dve odprti seji oziroma smo dva izmed teh problemov javno problematizirali in oba nakazujeta na to, da slovenska policija, govorim za njeno vodstvo, govorim za vrh, govorim pa predvsem za kriminalistično policijo, nekako še vedno ni presekala z vezmi preteklosti, ki jo vežejo še na bivšo državo. Govorim o tajnih predpisih. Slovenska policija, slovenska kriminalistična policija deluje na podlagi tajnih predpisov. Na podlagi teh tajnih predpisov izvaja prikrite preiskovalne ukrepe, uporablja določene metode in sredstva proti državljankam in državljanom Republike Slovenije. In ko je komisija od policije zahtevala, da jim pokaže ta navodila, te postopke za delovanje, je bil odgovor negativen. Ko smo ta navodila dobili pa je bil znaten del teh počrnjen. To se pravi, potemnjen, besedilo je bilo zakrito. Skratka, gospod Špenga zanima me, kaj skrivate v teh navodilih, da niti člani Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki smo to komisijo kot edini organ, edino delovno telo tega parlamenta imenovani z glasovi 46 ali več poslank in poslancev, ne smemo videti. Zakaj delujete na podlagi tajnih predpisov? Kako je to skladno oziroma bolje rečeno, to ni skladno z Ustavo, itn. Skratka, zakaj državljanke in državljani ne morejo vedeti katere so tiste metode, ki jih slovenska policija proti njim uporablja. In javno piše in tudi jasno piše, da v Sloveniji noben predpis niti ne more niti ne sme biti tajen. Tukaj pa gre za tajne predpise na podlagi katerih vi sledite in pa izvajate prikrite preiskovalne ukrepe nad državljankami in državljani Republike Slovenije.

Druga zadeva, ki tudi nakazuje, katero smo tudi obravnavali na javnih sejah, so ubojna sredstva bivše Službe državne varnosti. To vprašanje se je zopet odprlo ob uporabi strupa, ki je bil uporabljen proti dvojnemu vohunu in njegovi hčerki, primer Skripal v Veliki Britaniji, od kod je prišel ta strup. V Sloveniji imamo v arhivu, ki je bil predan, jasno zapisane dokumente, oštevilčeno z uradnimi žigi, s podpisi, koliko teh bojnih strupov, neubojnih sredstev, itn., je v preteklosti Služba državne varnosti kupila. In na drugi strani nimamo nobenih zapisnikov o primopredaji in pa kasnejšemu uničenju teh ubojnih sredstev. Skratka, imamo dokaze, da je to bilo kupljeno, da to obstaja, in pa imamo dokaze, da ni dokazov o uničenju oziroma kje se to nahaja. In ker smo videli kjer se to nahaja v tistih dokumentih, ki so v arhivu, in ko smo policijo vprašali kakšne so aktivnosti na tem področju, se slovenski policiji očitno ne zdi smotrno, smiselno, razumsko iti tja in preveriti ali te stvari dejansko v teh depojih so. Gre za varnost državljank in državljanov. Naj nekdo uporabi kaj od tega, naj se kaj od tega samo sproži. Vemo, da so takšni depoji bili tudi ob gozdnih jasah, v gozdu, itn., kar je nevarno seveda, in obstajajo zapisi kje to je in zanima me, gospod Špenga, zakaj policija v tem mandatu ni naredila nič tudi na podlagi dokumentov, ki so prišli v javnost, da bi preverila ali ta sredstva tam res so in če jih ni, kje so. Imate sezname kaj vse je bilo kupljeno in nimamo seznamov kaj vse je bilo uničeno. Skratka, te stvari nekje še vedno so in v tem mandatu se policiji očitno ni zdelo smiselno, da bi se s tem ukvarjali, je pa po drugi strani to kaotično, zanimivo, glede na to, da se pa slovenska policija oziroma Ministrstvo za notranje zadeve še kako močno prizadeva omejiti trg, omejiti posest orožja pri tistih, ki orožje legalno imajo. Ukvarjate se s tistimi in bi komplicirali in naredili zakonodajo še bolj restriktivno pri državljankah in državljankah in državljanih, ki orožje doma legalno posestvujejo, obenem pa na drugi strani vam je čisto vseeno, da tam nekje v nekih vaseh, gozdovih, jasah, bunkerjih, obstajajo ubojna sredstva, ki tam pač čakajo, da bodo, ne vem kaj, uporabljena ali kako. Skratka, govorite o nekem dark netu in dark net je tisti, kjer poteka tudi legalna trgovina z orožjem. S tem se začnite ukvarjati. Pustite ljudi, ki imajo pri sebi orožje na legalen način. Pustite in nasprotujte neumnostim, ki jih pripravlja Evropska komisija, raznorazne uredbe, direktive, itn. V Sloveniji imamo zakonodajo, ki je dovolj striktna in pa sistem, ki je zgledno urejen kar se tiče pravice do nošenja, prenašanja in pa tudi posesti orožja. In pričakoval bi, da se bo policija enkrat začela ukvarjati tudi z tem, tiste, ki pa orožje imajo oziroma imamo doma legalno, pa glede na to, da sledimo vsem zakonskim predpisom in normam, pustite pri miru. Zgodba, ki je bila odprta in, ki je Sloveniji povzročila škodo zaradi katere imamo danes zaplete kar se tiče arbitraže, je zagotovo tista, ki je mislim, da prišla julija 2015 in sicer, ko sta bila naša agentka in pa naš arbiter ujeta v prisluhih. Skratka zgodba, ki nima epiloga, ne vemo kaj je z gospodom Sekoljcem, ne vemo kako postopki tečejo, zdaj ne vem ali ste ga že dobili ali ga še niste, v glavnem tukaj je bilo veliko vprašanj na katere odgovora nismo dobili, kaj je bilo v ozadju, kdo je to naredil in tako naprej. Predvsem pa kar je najbolj problematično, glede na to, da je Sova takrat imela »briefing« oziroma jasno povedala kako se, predvsem pa kako se ne komunicira, da kljub tem opozorilom, ki smo jih bajno plačevali tega niso upoštevali, zaradi koga, zaradi česa, kakšna je bila tukaj korist? Ne vemo, mogoče veste vi, ampak nam tega niste povedali. Zdaj zagotovo pa afera, ki ji ni para, milijarda evrov oprana v največji slovenski državni banki, Novi Ljubljanski banki, je do potankosti razkrila, razgalila in pa na svojevrsten način tudi ovrednotila globoko državo, ki v bistvu to Slovenijo dejansko preko marionetnih levih Vlad tudi vodi. Milijarda evrov oprana za namen proliferacije, za namen financiranja terorizma, za namen izgradnje atomske bombe s strani islamske Republike Iran je madež na Republiki Sloveniji, ki ne bo nikoli izbrisan. In, ko govorimo o našem odnosu z Združenimi državami Amerike, z našimi zahodnimi zavezniki, verjemite mi, da tudi ta stvar ni spregledana. Na podlagi tega kar je ugotovila komisija, ki jo vodi oziroma jo je vodil dr. Anže Logar in na podlagi tega kar je ugotovila Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, so v primeru milijardnega pranja denarja v NLB zatajili čisto vsi nadzorni mehanizmi. Po mojem osebnem prepričanju ne naključno. Direktor Sove, takratni, Andrej Rupnik je bil zamenjan z novim direktorjem Sebastijanom Selanom le nekaj dni preden je Sova dobila informacijo kaj se dogaja v Novi Ljubljanski banki in, ko je zaključil svojo kariero na sedežu Sove, je odšel kam? Za direktorja Term Čatež, družbe v lasti Bojana Petana, mislim, da je bil nekaj časa tudi direktor Marine Portorož. Skratka, to je bil eden od pomembnih faktorjev, slišali smo tudi pričanja oziroma zaslišanja gospoda Plausteinerja, drugi odgovoren, da se je dogajalo kar se je dogajalo. Minister za finance, takratni, dr. France Križanič, predsednik Vlade, Borut Pahor, mi smo na zaprti seji KNOVS dobili poročilo Sove, ki ga je oziroma mislim, da je bil, ne vem, ali, da je bilo poročilo Urada za preprečevanje pranja denarja, ki ga je naslovilo na predsednika Vlade, kjer je bilo nekaj odstavkov in tam je pisalo, toliko in toliko, tisoč, 10 tisoč evrov je bilo nakazanih s strani dveh zakoncev na ta račun, toliko in toliko tisoč evrov je bilo nakazanih s strani tega pa tega, tam pa tam, in potem notri en odstavek, nekaj 100 milijonov evrov je bilo prenakazanih skozi Novo Ljubljansko banko, približno tako se glasi tisti odstavek. In, ko je takratni predsednik Vlade, Borut Pahor, to dobil na mizo, je zadevo pogledal in preprosto jo dal v predal ali kam drugam. In ko se ga danes vpraša, pa reče, pač ni se mi zdelo pomembno oziroma sem mislil, da se pristojne službe s tem že ukvarjajo. In je isto ravnal tukaj in je isto ravnal v primeru TEŠ 6 in je na isti način, kot predsednik vlade, verjamem, da ravnal še kje drugje. In če se predsednik vlade tako neodgovorno obnaša oziroma ima tako neodgovoren odnos do uradov obveščevalnih služb in tako naprej, se lahko resnično vprašam, kako pa svojo funkcijo opravlja, kot predsednik države in vrhovni poveljnik obrambnih sil, kako je recimo z letnim poročilom, ki ga dobi od Generalštaba Slovenske vojske, po oceni / nerazumljivo/ in tako naprej. Ampak, zopet dvomim, oziroma verjamem, da to ni bilo naključno.

Tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki jo je takrat vodil današnji minister za pravosodje mag. Goran Klemenčič, je informacijo, ki jo je dobila, podala sicer naprej, ampak bistveno drugače, kot bi jo morala. Gospod iz policije, ki je pričal oziroma ki je prišel na povabilo KNOVS povedati svoje, ki nam je odgovarjal na vprašanja, je jasno povedal, in to je zapisano tudi v magnetogramu, če bi policija dobila uraden dokument z glavo Banke Slovenije in vse tako je KPK takrat dobila potem bi mi ravnali drugače, tako pa smo to jemali samo še kot eno od informacij, ki jih dnevno, tedensko dobivamo na policijo. In eno poročilo je bilo v zvezi s tem že sprejeto, drugo poročilo s strani KNOVS tudi, kaj se je dogajalo. Glejte, vprašanje je kaj bodo zdaj naredili odgovorni, konkretno recimo SDT, gospod Harij Furlan, ki je tudi povezan v takšnih in drugačnih zgodbah, da bodo krivci za to, da je Slovenija omogočila eno milijardo evrov pranja za namene proliferacije in terorizma, tudi odgovarjali pred zakonom. Ali pa se bo zgodilo to, kar se v Sloveniji itak vedno zgodi, da nihče ni za nič odgovoren. Škoda Sloveniji je bila narejena, mednarodna skupnost to ve, to spremlja, kakor vem, se Izrael ukvarja s tem, ukvarja se s tem tudi Nemčija, tja je šlo 100 milijonov evrov, in verjamem, da je zagata huda, sploh pa bo huda zagata, ko se bo ugotovilo kdo je dejansko za tem stal. Namerno, nenamerno, to bodo ugotavljali organi pregona, ampak žal, jaz približno vem oziroma si lahko samo mislim kaj bodo na koncu ugotovili.

Tako, da je to je zgodba, ki verjetno še ni zaključena, zagotovo pa stvar, ki so jo, pa lahko rečemo, obveščevalno-varnostne službe, tukaj mislim samo Sovo, deloma tudi OVS, kolikor je s tem povezan, zaradi svoje prisotnosti na Balkanu, na misiji v Bosni in Kosovu, to pa so zagotovo migracije. In tukaj je tudi naša država padla na celi črti v smislu varovanja schengenske meje. In kot je že prej dejal kolega Grims, migrantski tok se bo okrepil, zdaj vseh podatkov, ki smo jih dobili na zadnji seji KNOVS vam pač žal ne smem izdati, ampak razlog za skrb je. In da razlog za skrb je, je tudi lep dokaz, obisk gospoda Šefica, mislim, da je obiskal dve ali tri balkanske države. Zdaj, glede na to, da bo ta tok težko ustaviti, verjamem, da jih je šel prositi samo, zadržujte jih do 3. junija. Zadržujte jih do volitev. Ker če jih bomo imeli teden ali dva tedna pred volitvami tisoč, 2 tisoč na meji, potem je to za slovensko levico katastrofa 3. junija na parlamentarnih volitvah. In verjamem, da je bilo to glavno sporočilo gospoda Šefica, pač organom, ki jih je obiskoval v državah, kjer zoper balkanska migrantska pot postaja še kako aktualna. Veliko opozoril je bilo, veliko priporočil je bilo s strani Slovenske demokratske stranke. Če bi se Slovenija začela dovolj zgodaj pripravljati, če bi nič drugega kot enake ukrepe kot jih je sprejela Madžarska, sprejemala tudi Slovenija, skratka zavarovati mejo s fizičnimi ovirami in za temi fizičnimi ovirami postaviti tudi fizično silo, ki te fizične ovire brani, nikogar ne spustiti notri, spremeniti azilno zakonodajo tako, kot smo predlagali v Slovenski demokratski stranki, da z zakonodajo Slovenijo naredimo izrazito neprivlačno in nezainteresirano za prosilce za azil. In pa tisto, ker je predlagala ministrica za notranje zadeve in žal koalicija, ki je bolj na strani Sorosevih fundacij kot slovenskih državljank in državljanov, njihove varnosti, da nihče, ki pride iz varne države, ne more v Sloveniji zaprositi za azil. In v kolikor bo dano Slovenski demokratski stranki, da bo oblikovala vlado bomo mi po 3. juniju naredili. Slovenija ne more biti ciljna država, ne sme biti ciljna država, ne sme postati eksotična destinacija za vse tiste, ki jih ostale evropske države sedaj pa že pospešeno zavračajo. In če ne bomo sledili ukrepom, ki jih sprejemajo drugi, potem bo v tej državi kaos.

Kar sem pa povedal prej, se pa ne bom ponavljal, ne glede ilegalnih migrantov, ampak tudi znatnega problema tistih, ki prihajajo sem legalno, ker se krši zakonodaja po dolgem in počez.

Skratka, jaz bom to poročilo podprl. S tem, ko bo poročilo ne glede na to ali bo sprejeto ali ne bo sprejeto, vsi ti problemi ostajajo, veliko vprašanj, nekatere sem izpostavil, ostaja odprtih. In to je pač slaba popotnica za vlado, ki se bo v naslednjem mandatu morala z vsem tem ukvarjati zaradi tega, ker se pač ta vlada ni.

Hvala lepa.

Besedo ima gospod Franc Breznik, pripravi naj se gospod Ivan Hršak.

Izvolite, gospod Breznik.

Najlepša hvala.

Sam se bom osredotočil morda na nekaj točk iz tega poročila. Pred seboj imam nekaj dokumentov, torej od prve točke, ki jo je začela ta komisija na začetku tega mandata. Gre za specialna sredstva nekdanje službe državne varnosti, ki nikoli niso bila predana ali to, kar je rekel kolega Mahnič, ali uničena, ali imamo kakršnekoli sezname o uničenju.

Sam imam pred seboj več kot 250 strani arhivskih dokumentov, na podlagi katerih lahko ugotovimo katera sredstva je služba državne varnosti imela v svoji posesti ali jih je naročevala, celo cene, po katerih cenah jih je naročevala. Zato da bo slovenska javnost videla kaj ni bilo predano, kar je še danes po vsej verjetnosti nekje na tajnih skladiščih ali pa pri bivših pripadnikih službe državne varnosti bom sedaj naštel nekaj teh sredstev, za katere menim, da v demokratičnih državah bi nas moralo skrbeti. Tu imam celo cene, recimo, specialno sredstvo, torej dežnik kot puška je stalo takrat 20 tisoč dinarjev. Tukaj imam specialno sredstvo palica, torej neka pohodna palica katera isto deluje kot puška. Potem tisto, kar je zaskrbljujoče, potem gre za komplete za nevtralizacijo, seveda v teh spiskih so normalno avtomatske puške, dušilci, avtomatske pištole, za ta sredstva, pač, menim, da gre za neka normalna sredstva, ki jih tu danes uporabljajo policijske, vojaške enote ali pa tudi, torej so neka sredstva enot za specialno delovanje. Tisto, kar pa seveda, poglejte kolegi in kolegice, odstopa pa so tako imenovana specialna orožja in sredstva za fino diverzijo, za likvidacije ljudi, za nevtralizacije. Tukaj je celo opis zaradi česa želijo to uporabiti. Tisto, kar je še posebej zaskrbljujoč je, da nekatera ta sredstva nabava datira v leto 76, ker bi rekel, da je odmik velik, da je vseeno minilo veliko časa, da mogoče določeni strupi v tem času ne morejo delovati. Imamo pa celo naročila v letu 88. Torej, pred propadom tega režima, ki je prav, da je sestopil z oblastmi, imamo naročila, da boste videli kaj so naročali. Torej, predvsem rabijo sredstva, poslušajte dobro zakaj jih potrebujejo, za ugrabitve začasne nevtralizacijo določenih oseb ali živali s farmakoliškimi sredstvi, torej namen je tiha likvidacija pomembnih sovražnikov eksponentov, torej sovražnih eksponentov so bili vsi, ki so kakorkoli v bistvu nasprotovali temu režimu. Govorijo, kot sovražniki štejejo politično konkurenco, torej izdajalci kolaboranti, to kar tudi danes nekatere uporabljajo to frazologijo, pripadniki specialnih enot, žive sile z namenom vnašanja negotovosti in strahu v vrstah sovražnika. Torej, da zastrašujejo sovražnika. To je tukaj nabavljajo sredstva za tiho likvidacijo, neposredno delovanje igle, bodala, noži, udarna orožja, posredno delovanje, lanserji za igle, puščice in projektile, namen je torej nevtralizacija, dobro ste slišali, likvidacija, psihoefekti. Način uporabe v sredstvih za tiho likvidacijo z intermuskularnim injiciranjem, torej intermuskularno moniciranje vseh teh tako imenovanih sovražnikov režima, razne aplikacije, potem gre za vrste strupov, anorganskih, organskih, alkaloidnih, narkotikov, drog in vsega ostalega. Potrem gre za sredstva za tako imenovano fino diverzijo, ki jih je UDBA izvajala, poznamo skoraj vseh devetnajst dokazanih Udbovskih napadov na avstrijskem-koroškem v 70. letih, en se je zaključil s tako imenovanim protiudarom kjer se je leta 1979, bila je / nerazumljivo/, pa ravno obratno, ker je Udbovski agitant, dva Udbovska agitanta sta bila težko poškodovana, itn. Torej imamo celo vrsto sredstev, ki so seveda ta naročila se nadaljujejo torej v leto 1986. Tukaj imam naročila za leto 1988, govorijo celo o kemijskih, ročnih bombah, ne govorijo o dimnih bombah ali pa solzilcih, ampak o kemijskih ročnih bombah. Govori, naročila so šla celo v tromblonske kemične izstrelke, torej poznamo tromblonske mine, ki so največkrat bile del tudi puške M70 ali pa tako imenovane polavtomatske puške papovke s posebnim nastavkom. Tukaj so bila naročila tudi za takšna sredstva, nenavadno. Ponovno imamo naročilo iz leta 1981, ponovno imam naročila iz leta 1986, leta 1988, torej ne poznamo pa ali pa vsaj nismo zasledili na nobeni seji, da bi imeli kakršenkoli dokument, da so bila ta sredstva predana novim demokratičnim predstavnikom nove demokratične oblasti, tako na Ministrstvu za notranje zadeve kot na Ministrstvu za obrambo. Seveda je teh sredstev, lahko rečemo, zelo dosti. Tukaj imamo zadnjo tako naročilo iz leta 1988, govori približno o 263 komadih posebnih dežnikov, spet teh palic, posebnih celo pip za izstreljevanje kemičnih nabojev, itn. Torej mene kot poslanca predvsem pa tudi kot predstavnika ljudstva zanima, zaradi česa organi tega niso preiskovali, zaradi česa niso zasliševali številnih bivših pripadnikov Službe državne varnosti, ko vemo, da se je v tem mandatu zgodila velika tragedija v Izoli, ker je nekdanji pripadnik Službe državne varnosti ubil zdravnika, ubil je enega policista, težko ranil drugega, doma v najetem stanovanju so mu v tej preiskavi kasneje, policija sploh ni hotela preiskovati, kasneje so pa preiskali to stanovanje in našli še celo vrsto avtomatskega orožja, naboja, itn. Ponovno se je zgodilo v Mariboru, kjer je upokojen pripadnik službe državne varnosti v glavo ustrelil svojo ženo. Ponovno so bile določene preiskave v zadnjih letih narejene pri številnih pripadnikih kjer so jim prav tako našli večje število avtomatskega orožja, nabojev in tudi ostalih sredstev. Zaradi česa so ti ljudje nedotakljivi, ko normalni občan tudi sam, ko mi je umrl oče, ki je bil lovec, sem moral orožja vsa, ki jih je imel doma, v določenem času takoj predati na upravno enoto v Lenart v hrambo dokler ni bila zapuščinska razprava rešena, ker se mi zdi seveda logično, pa kljub temu, da sem bil takrat v tistem času vojaška oseba, ki je imela, bila varnostno preverjena, je imela tudi osebno orožje, torej, ki sem ga takrat doživel. Torej to je ena izmed zadev, ki je, lahko rečemo, zastrašujoča, vpliva, lahko rečemo, državljane, daje neko lahko rečemo tudi neko negotovost, torej o tem nekega dejanskega zaključka v tem mandatu, do tega zaključka nismo prišli. Naslednja zadeva, to kar je kolega Grims povedal, jaz bi samo v dveh stavkih zaključil, migrantska politika, tudi tu smo vedno v Slovenski demokratski stranki lahko rečemo, ne samo, da smo obveščali, da smo dajali rešitve, da smo opozarjali, glejte, tudi takrat, ko je Vlada bila že rečemo relativno ad hoc, vedno je ad hoc delovala, ko smo imeli na tisoče ljudi pred našimi mejami, takrat smo komaj začeli delovati in vedno takrat smo imeli nujne seje, kot veste smo sprejeli tudi, lahko rečemo ustavni zakon ali pa spremembe, ko smo dajali določena policijska pooblastila tudi vojski, tudi takrat smo bili takoj, lahko rečemo državotvorni partner, na žalost smo pa vedno bili korak za tem. Tisto kar pa sedaj prihaja, ker nismo naredili ničesar, pa je, na kar opozarjamo in bom tudi sam opozoril pa je, da po vseh zaščitnih ukrepih, ki jih je sprejela tako Avstrija, Nemčija, Madžarska, Hrvaška, prihaja, bo Slovenija postala kot članica ali prva članica iz tega balkanskega dela, članica Schengena, lahko rečemo končna destinacija teh migracij. In tukaj, glejte spoštovani kolegi, tu je eno ponovno odprto vprašanje, kjer bi morali že zdaj v teh zadnjih sejah ali pa teh izrednih zadnjih sejah narediti neke korake naprej, dati ponovno neka določena pooblastila vojski in policiji, popolnoma zapreti nepredušno mejo in narediti določene ukrepe. Na žalost tudi tukaj mislim, da imamo problem, opozarjali smo na premalo sofinanciranja, tako vojske kot policije na tem področju, predvsem pa mislim, da je zelo pomembno, da dodatno krepimo Sovo, dodatno krepimo tudi, ne samo finančno, ampak tudi materialno, popolniti jo moramo tudi s pravilnimi kadri, ne gre toliko za ideološko neko zasnovo, naj bi bila nevtralna, naj bi delovala, njeni pripadniki v prid Sloveniji, ampak gre tudi predvsem za določeno kibernetsko ogroženost Slovenije, teh strokovnjakov je premalo in zelo težko jih že dobijo slovenska podjetja, ki jih dobro plačujejo, kjerkoli bi še takšne strokovnjake lahko dobili, v Sovo, tudi v slovensko vojsko in policijo. Tega ogrožanja je več, ta ogrožanja so nove narave, z novimi sredstvi in moram priznati, da ena izmed teh točk tega poročila, ki bi bilo predolgo, je tudi, da smo Slovenci ali pa Slovenija ena izmed tudi držav, kjer smo del cilja tudi ruske hibridne politike, torej njihovega hibridnega vojskovanja, Putinov režim predvsem deluje na zelo krhke demokracije, ena izmed dveh takih držav je Slovenija, druga je Makedonija v tem trenutku in tudi tukaj bomo morali narediti en korak naprej. Mislim, da je tudi ta zadeva slovenski javnosti lahko znana, tudi del politike, če lahko rečemo servilno deluje v tej ruski hibridni politiki, lahko rečemo ali tega ne vidijo ali tega ne prepoznajo ali pa to delajo z roko v roki. Slovenci smo se popolnoma odmaknili, lahko rečemo v zadnjih letih od zahodno civilizacijskega kroga, od zveze nato, od naših prvotnih ciljev za katere imamo lahko rečemo, plebiscitno večino ali pa tudi referendumske zmage na tem področju, imamo veliko voljo ljudi, da želijo v tem krogu ostati, na žalost pa se aktualna politika iz tega stalno bolj omikala in odšla v neke, lahko rečemo popolnoma neke druge kroge, kjer ne delujejo demokratična načela. Seveda še v tem poročilu celo vrsto zadev, ki jih bodo morda odprli še moji kolegi, sam bi bil predolg, sam sem se na te tri točke nekako osredotočil, sam bom to poročilo kolega Grimsa in ekipe potrdil, zahvaljujem se tako opoziciji kot koaliciji, ki so to poročilo potrdili na sami seji, upam pa tudi danes spoštovani kolegici in kolegi, da bodo temu sledili in, da bomo to poročilo o nadzoru varnostnoobveščevalnih služb v tem mandatu potrdili.

Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Besedo ima mag. Branko Grims, pripravi naj se gospod Uroš Prikl.