Dober dan, dobro jutro, lepo pozdravljeni na 7. seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide!

Vse članice in člane odbora, vabljene in ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam torej 7. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da smo za današnjo sejo prejeli eno obvestilo o zadržanosti, in sicer Anja Bah Žibert bo žal na današnji seji odsotna kot poslanka, odbornica, na seji pa kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo, in sicer poslanec Zoran Mojškerc nadomešča poslanko Evo Irgl in poslanka Andreja Kert nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, 1. točka: Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 2. točka: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in 3. točka: Razno.

Kot ste bili obveščeni, vam je bil po sklicu seje nekoliko naknadno poslan še predlog v zvezi z dnevnim redom, in sicer, da se dnevni red današnje seje razširi s točko 1A. Predlog zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva.

Prehajamo torej na odločanje o predlogu za širitev s točko 1A. Želijo svoja stališča o predlogu za razširitev predstaviti predstavnik Vlade in predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Ne vidim kakšnega interesa, zato prehajamo na odločanje o predlogu za širitve.

Glasujemo. Navzočih je ? poslank in poslancev, za je glasovalo 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je razširitev dnevnega reda sprejeta.

Ker je k zadevnemu zakonu in točki dnevnega reda potrebno predložiti amandmaje, ti amandmaji so pa še v pripravi, predlagam, da namesto na položaju 1A., to točko obravnavamo kot točko 3 na današnji seji. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ne vidim nobenega nasprotovanja. Najlepša hvala. Potem bomo to obravnavali pod točko 3.

Sedaj pa prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, k točki pa so bili vabljeni: predlagatelj, to je Državni svet, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije.

Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena Poslovnika Državnega zbora, zato pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v katerem bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

S tem besedo predajam predstavniku predlagatelja predloga zakona za dopolnilno obrazložitev v imenu Državnega sveta, državni svetnik Danijel Kastelic.

Izvolite, vaša beseda.

Dober dan, dobro jutro, lepo pozdravljeni na 7. seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide!

Vse članice in člane odbora, vabljene in ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam torej 7. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da smo za današnjo sejo prejeli eno obvestilo o zadržanosti, in sicer Anja Bah Žibert bo žal na današnji seji odsotna kot poslanka, odbornica, na seji pa kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo, in sicer poslanec Zoran Mojškerc nadomešča poslanko Evo Irgl in poslanka Andreja Kert nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, 1. točka: Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 2. točka: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in 3. točka: Razno.

Kot ste bili obveščeni, vam je bil po sklicu seje nekoliko naknadno poslan še predlog v zvezi z dnevnim redom, in sicer, da se dnevni red današnje seje razširi s točko 1A. Predlog zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva.

Prehajamo torej na odločanje o predlogu za širitev s točko 1A. Želijo svoja stališča o predlogu za razširitev predstaviti predstavnik Vlade in predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Ne vidim kakšnega interesa, zato prehajamo na odločanje o predlogu za širitve.

Glasujemo. Navzočih je ? poslank in poslancev, za je glasovalo 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je razširitev dnevnega reda sprejeta.

Ker je k zadevnemu zakonu in točki dnevnega reda potrebno predložiti amandmaje, ti amandmaji so pa še v pripravi, predlagam, da namesto na položaju 1A., to točko obravnavamo kot točko 3 na današnji seji. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ne vidim nobenega nasprotovanja. Najlepša hvala. Potem bomo to obravnavali pod točko 3.

Sedaj pa prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, k točki pa so bili vabljeni: predlagatelj, to je Državni svet, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije.

Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena Poslovnika Državnega zbora, zato pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v katerem bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

S tem besedo predajam predstavniku predlagatelja predloga zakona za dopolnilno obrazložitev v imenu Državnega sveta, državni svetnik Danijel Kastelic.

Izvolite, vaša beseda.

Hvala lepa, gospod predsednik za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci, državni sekretar, predstavniki ministrstva, generalni direktor ZPIZ in ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Državni svet v okviru predložene zakonodajne iniciative, o kateri boste odločali danes, predlaga, da se spremeni način izračuna pokojninske osnove invalidom, ki delajo ali so delali s krajšim delovnim časom od polnega, ob tem pa so prejemki delnega nadomestila po sedaj veljavnem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali primerljivega prejemka na podlagi prejšnjih predpisov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Namen novele je odprava destimulativne ureditve za invalide, ki delajo. Sprememba jih bo spodbujala k ohranjanju delovne aktivnosti, kar ima pozitivne učinke na različnih življenjskih področjih, saj delovna aktivnost spodbuja socialno vključenost in koristi ohranjanju vitalnosti. Vključevanje invalidov na trg dela in ohranjanje delovne aktivnosti pa ima pozitivne učinke tudi za družbo kot celoto. Invalidi, ki zaradi invalidnosti ne morejo več delati s polnim delovnim časom, vendar lahko delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, sedaj prejemajo plačo sorazmerno svojemu delu, za preostanek do polnega delovnega časa pa so upravičeni do delnega nadomestila na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Delno nadomestilo se odmeri na enak način kot invalidska pokojnina, to pomeni, da se najprej na podlagi preteklih dohodkov izračuna osnova, za tem se ta osnova zniža na določen odstotek, ki je odvisen od trajanja zavarovanja in razloga za invalidnost, od tega zneska se izračuna delno nadomestilo, ki upošteva skrajšanje polnega delovnega časa. Delno nadomestilo je zato nižje kot bi znašala plača za isto število ur. Ob upokojitvi se pokojninsko osnovo izračuna na novo, pri tem se kot dohodek upošteva delno nadomestilo, ki pa je že obdelano, zato je pokojninska osnova nižja, kot bi bila, če bi invalid delal s polnim delovnim časom. Nižja pa je tudi od pokojninske osnove, ki bi jo imel v primeru, če ob delu s skrajšanim delovnim časom delnega nadomestila sploh ne bi prejemal, saj bi se v tem primeru njegovi dohodki preračunali na polni delovni čas. Po predlogu, ki je pred vami, bi se pri izračunu pokojninske osnove namesto delnega nadomestila upošteval znesek, ki je enak razliki med plačo, ki jo invalid prejema za delo s skrajšanim delovnim časom od polnega, in plačo, ki bi jo prejemal, če bi isto delo lahko opravljal s polnim delovnim časom. Torej se bo ob izračunu pokojninske osnove upoštevalo dohodke, kot bi jih invalid imel, če bi delal s polnim delovnim časom. To bo spodbudilo invalide, da dlje časa vztrajajo na trgu dela oziroma da ga ne zapuščajo, saj kot delovna aktivnost ne bo več negativno vplivala na višino njihove pokojnine kot sedaj. Če ponazorim s primerom, ko upravičenec do delnega nadomestila plače zaradi invalidnosti dela s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno, za kar prejema plačo v višini 100 evrov in nadomestilo v višini 200 evrov. Če malo poenostavimo izračun pokojnine, bi se mu po uveljavitvi ureditvi pokojnine odmerila od osnove 1200 evrov, po predlagani spremembi pa od 1333 evrov, kolikor bi bilo tudi v primeru, če bi invalid lahko delal s polnim delovnim časom. 1333 evrov pa bi pokojninska osnova znašala tudi v primeru, če invalid ni prejemnik nadomestila, saj se mu v tem primeru dohodki preračunajo na polni delovni čas. Zaradi zagotovitve enakega položaja invalidov, ki so zaradi invalidnosti delali s krajšim delovnim časom od polnega tisti, ki so že upokojeni, in tisti, ki se bodo še upokojevali, je predlagano, da se nova ureditev uporabi v vseh postopkih, v katerih še ni bilo določeno o pravici do pokojnine. Tisti, ki so že upokojeni, pa bodo lahko zahtevali ponovno odmero, ki se bo opravila skladno z novo ureditvijo. Iz praktičnih razlogov je predlagano, da zakon začne veljati prvi dan naslednjega meseca po objavi.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na načelni ravni ni nasprotoval našemu predlogu, podporo predlagani rešitvi pa sta izrazila tudi Svet za invalide Republike Slovenije kakor tudi Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije, ki sta opozorila, da na pomen delovne aktivnosti za invalide tako z ekonomskega vidika kot z vidika njihove socializacije. Spremembe trenutne ureditve po opozorilu Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije priporoča tudi OECD, ki je na navedenem področju izvedel posebno raziskavo. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je v svojem mnenju izpostavila parcialnost predlagane spremembe, zavedamo se, da je predlagana sprememba parcialni poseg v občutljivi sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, žal se brez parcialnih posegov v sistem v slednjem zadnja leta ne spremeni kaj dosti, k reševanju predstavljene problematike pa je treba pristopiti takoj.

V zvezi z ostalimi pripombami Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora smo pripravili predlog amandmaja, kjer Državni svet skladno s Poslovnikom Državnega zbora ne more vložiti amandmaja k predlogu zakona, zato vas prosim, da ga sprejmete kot amandma odbora.

Spoštovane poslanke in poslanci, naprošam vas za podporo tako predloženemu amandmaju kot predlogu zakona v celoti in se vam zahvaljujem za vašo pozornost. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod predsednik za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci, državni sekretar, predstavniki ministrstva, generalni direktor ZPIZ in ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Državni svet v okviru predložene zakonodajne iniciative, o kateri boste odločali danes, predlaga, da se spremeni način izračuna pokojninske osnove invalidom, ki delajo ali so delali s krajšim delovnim časom od polnega, ob tem pa so prejemki delnega nadomestila po sedaj veljavnem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali primerljivega prejemka na podlagi prejšnjih predpisov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Namen novele je odprava destimulativne ureditve za invalide, ki delajo. Sprememba jih bo spodbujala k ohranjanju delovne aktivnosti, kar ima pozitivne učinke na različnih življenjskih področjih, saj delovna aktivnost spodbuja socialno vključenost in koristi ohranjanju vitalnosti. Vključevanje invalidov na trg dela in ohranjanje delovne aktivnosti pa ima pozitivne učinke tudi za družbo kot celoto. Invalidi, ki zaradi invalidnosti ne morejo več delati s polnim delovnim časom, vendar lahko delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, sedaj prejemajo plačo sorazmerno svojemu delu, za preostanek do polnega delovnega časa pa so upravičeni do delnega nadomestila na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Delno nadomestilo se odmeri na enak način kot invalidska pokojnina, to pomeni, da se najprej na podlagi preteklih dohodkov izračuna osnova, za tem se ta osnova zniža na določen odstotek, ki je odvisen od trajanja zavarovanja in razloga za invalidnost, od tega zneska se izračuna delno nadomestilo, ki upošteva skrajšanje polnega delovnega časa. Delno nadomestilo je zato nižje kot bi znašala plača za isto število ur. Ob upokojitvi se pokojninsko osnovo izračuna na novo, pri tem se kot dohodek upošteva delno nadomestilo, ki pa je že obdelano, zato je pokojninska osnova nižja, kot bi bila, če bi invalid delal s polnim delovnim časom. Nižja pa je tudi od pokojninske osnove, ki bi jo imel v primeru, če ob delu s skrajšanim delovnim časom delnega nadomestila sploh ne bi prejemal, saj bi se v tem primeru njegovi dohodki preračunali na polni delovni čas. Po predlogu, ki je pred vami, bi se pri izračunu pokojninske osnove namesto delnega nadomestila upošteval znesek, ki je enak razliki med plačo, ki jo invalid prejema za delo s skrajšanim delovnim časom od polnega, in plačo, ki bi jo prejemal, če bi isto delo lahko opravljal s polnim delovnim časom. Torej se bo ob izračunu pokojninske osnove upoštevalo dohodke, kot bi jih invalid imel, če bi delal s polnim delovnim časom. To bo spodbudilo invalide, da dlje časa vztrajajo na trgu dela oziroma da ga ne zapuščajo, saj kot delovna aktivnost ne bo več negativno vplivala na višino njihove pokojnine kot sedaj. Če ponazorim s primerom, ko upravičenec do delnega nadomestila plače zaradi invalidnosti dela s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno, za kar prejema plačo v višini 100 evrov in nadomestilo v višini 200 evrov. Če malo poenostavimo izračun pokojnine, bi se mu po uveljavitvi ureditvi pokojnine odmerila od osnove 1200 evrov, po predlagani spremembi pa od 1333 evrov, kolikor bi bilo tudi v primeru, če bi invalid lahko delal s polnim delovnim časom. 1333 evrov pa bi pokojninska osnova znašala tudi v primeru, če invalid ni prejemnik nadomestila, saj se mu v tem primeru dohodki preračunajo na polni delovni čas. Zaradi zagotovitve enakega položaja invalidov, ki so zaradi invalidnosti delali s krajšim delovnim časom od polnega tisti, ki so že upokojeni, in tisti, ki se bodo še upokojevali, je predlagano, da se nova ureditev uporabi v vseh postopkih, v katerih še ni bilo določeno o pravici do pokojnine. Tisti, ki so že upokojeni, pa bodo lahko zahtevali ponovno odmero, ki se bo opravila skladno z novo ureditvijo. Iz praktičnih razlogov je predlagano, da zakon začne veljati prvi dan naslednjega meseca po objavi.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na načelni ravni ni nasprotoval našemu predlogu, podporo predlagani rešitvi pa sta izrazila tudi Svet za invalide Republike Slovenije kakor tudi Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije, ki sta opozorila, da na pomen delovne aktivnosti za invalide tako z ekonomskega vidika kot z vidika njihove socializacije. Spremembe trenutne ureditve po opozorilu Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije priporoča tudi OECD, ki je na navedenem področju izvedel posebno raziskavo. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je v svojem mnenju izpostavila parcialnost predlagane spremembe, zavedamo se, da je predlagana sprememba parcialni poseg v občutljivi sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, žal se brez parcialnih posegov v sistem v slednjem zadnja leta ne spremeni kaj dosti, k reševanju predstavljene problematike pa je treba pristopiti takoj.

V zvezi z ostalimi pripombami Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora smo pripravili predlog amandmaja, kjer Državni svet skladno s Poslovnikom Državnega zbora ne more vložiti amandmaja k predlogu zakona, zato vas prosim, da ga sprejmete kot amandma odbora.

Spoštovane poslanke in poslanci, naprošam vas za podporo tako predloženemu amandmaju kot predlogu zakona v celoti in se vam zahvaljujem za vašo pozornost. Hvala lepa.

Hvala za predstavljeno stališče. Preden nadaljujemo vas obveščam še, da poslanko Alenko Helbl nadomešča poslanec Andrej Hoivik. Naslednji je na vrsto predstavnik Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Bi želeli besedo? Bi želeli. Državni sekretar Dan Juvan, izvolite.

Hvala za predstavljeno stališče. Preden nadaljujemo vas obveščam še, da poslanko Alenko Helbl nadomešča poslanec Andrej Hoivik. Naslednji je na vrsto predstavnik Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Bi želeli besedo? Bi želeli. Državni sekretar Dan Juvan, izvolite.

Lep pozdrav. Hvala za besedo.

Uvodoma povem, da je Vlada Republike Slovenije preučila navedbe in utemeljitve predlagateljev zakona in se strinjam, da so v sedanji ureditvi invalidi, ki delajo krajši delovni čas pri odmeri pokojnin prikrajšani. Pred nami je predlog zakona, ki bi delovnim invalidom, ki ostanejo vključeni v zavarovanje za krajši delovni čas pri upokojitvi spremenil način določanja pokojninske osnove. Invalidi, ki ostanejo vključeni v zavarovanje za krajši delovni čas, prejemajo plačo ter invalidsko nadomestilo, saj iz zdravstvenih razlogov dela niso sposobni opravljati s polnim delovnim časom. Pri upokojitvi se jim v pokojninsko osnovo upošteva plača za krajši delovni čas in nadomestilo, ki je bilo že odmerjeno od pokojninske osnove. Da ne bi bili zavarovanci, ki delajo krajši delovni čas, pri upokojitvi oškodovani, se s tem predlogom spreminja izračun pokojninske osnove, s čimer se zavarovancem s priznano invalidnostjo znesek preteklih plač ne bi več zniževal dvakrat. Skladno s predlogom se bi prejemnikom nadomestil, ki delajo krajši delovni čas, pri odmeri pokojninske osnove za čas prejemanja nadomestila upošteval znesek v višini razlike med plačo oziroma osnovo, ki so jo prejemali za delo s krajšim delovnim časom od polnega, in plača oziroma osnovo, ki bi jo prejemali, če bi isto delo opravljali s polnim delovnim časom.

Ker Vlada Republike Slovenije spodbuja, da delovni invalidi kljub njihovim omejitvam čim dlje ostanejo na trgu delovne sile, se jim v primerih, kadar delajo krajši delovni čas, izplačuje invalidsko nadomestilo v skladu z ZPIZ.

Vlada se strinja s predlagateljem, da so takšni delovni invalidi pri upokojitvi v slabšem položaju kot ostali zavarovanci, ki izpolnijo pogoje za starostno ali invalidsko upokojitev, saj se jim v pokojninsko osnovo upoštevajo nadomestila, ki so jim bila že enkrat odmerjena od pokojninske osnove za invalidsko pokojnino, kar pomeni, da je njihova pokojninska osnova pri upokojitvi dvakrat zmanjšana. Da ne bi več prihajalo do prikrajšanja že tako ranljive skupine zavarovancev, kot so delovni invalidi, je potrebno sprejeti zakonske spremembe, na podlagi katerih se pri upokojitvi ne bodo več upoštevala nadomestila za krajši delovni čas, temveč se bodo plače oziroma osnove preračunale na polni delovni čas. Navkljub temu Vlada dr. Roberta Goloba meni, da se morajo posegi v pokojninsko zakonodajo izvajati v okviru sprememb pokojninske zakonodaje oziroma pokojninske reforme, ki mora biti v Državnem zboru sprejeta do konca leta 2024. Ministrstvo za delo je v skladu s tem že pristopilo k izvedbi projekcij in pripravi izhodišč za celovito spremembo pokojninskega sistema. Ker pa Ministrstvo za delo ocenjuje, da gre pri današnji problematiki za akutno problematiko, je direktorat že pristopil k pripravi celovite rešitve, v kateri se pretresa ne le višina invalidske pokojnine, ampak tudi dohodek invalidov, ki so vključeni v delovni proces. Ministrstvo bo zato predlagalo, da se zadeva uredi še pred sprejetjem pokojninske reforme. Hvala.

Lep pozdrav. Hvala za besedo.

Uvodoma povem, da je Vlada Republike Slovenije preučila navedbe in utemeljitve predlagateljev zakona in se strinjam, da so v sedanji ureditvi invalidi, ki delajo krajši delovni čas pri odmeri pokojnin prikrajšani. Pred nami je predlog zakona, ki bi delovnim invalidom, ki ostanejo vključeni v zavarovanje za krajši delovni čas pri upokojitvi spremenil način določanja pokojninske osnove. Invalidi, ki ostanejo vključeni v zavarovanje za krajši delovni čas, prejemajo plačo ter invalidsko nadomestilo, saj iz zdravstvenih razlogov dela niso sposobni opravljati s polnim delovnim časom. Pri upokojitvi se jim v pokojninsko osnovo upošteva plača za krajši delovni čas in nadomestilo, ki je bilo že odmerjeno od pokojninske osnove. Da ne bi bili zavarovanci, ki delajo krajši delovni čas, pri upokojitvi oškodovani, se s tem predlogom spreminja izračun pokojninske osnove, s čimer se zavarovancem s priznano invalidnostjo znesek preteklih plač ne bi več zniževal dvakrat. Skladno s predlogom se bi prejemnikom nadomestil, ki delajo krajši delovni čas, pri odmeri pokojninske osnove za čas prejemanja nadomestila upošteval znesek v višini razlike med plačo oziroma osnovo, ki so jo prejemali za delo s krajšim delovnim časom od polnega, in plača oziroma osnovo, ki bi jo prejemali, če bi isto delo opravljali s polnim delovnim časom.

Ker Vlada Republike Slovenije spodbuja, da delovni invalidi kljub njihovim omejitvam čim dlje ostanejo na trgu delovne sile, se jim v primerih, kadar delajo krajši delovni čas, izplačuje invalidsko nadomestilo v skladu z ZPIZ.

Vlada se strinja s predlagateljem, da so takšni delovni invalidi pri upokojitvi v slabšem položaju kot ostali zavarovanci, ki izpolnijo pogoje za starostno ali invalidsko upokojitev, saj se jim v pokojninsko osnovo upoštevajo nadomestila, ki so jim bila že enkrat odmerjena od pokojninske osnove za invalidsko pokojnino, kar pomeni, da je njihova pokojninska osnova pri upokojitvi dvakrat zmanjšana. Da ne bi več prihajalo do prikrajšanja že tako ranljive skupine zavarovancev, kot so delovni invalidi, je potrebno sprejeti zakonske spremembe, na podlagi katerih se pri upokojitvi ne bodo več upoštevala nadomestila za krajši delovni čas, temveč se bodo plače oziroma osnove preračunale na polni delovni čas. Navkljub temu Vlada dr. Roberta Goloba meni, da se morajo posegi v pokojninsko zakonodajo izvajati v okviru sprememb pokojninske zakonodaje oziroma pokojninske reforme, ki mora biti v Državnem zboru sprejeta do konca leta 2024. Ministrstvo za delo je v skladu s tem že pristopilo k izvedbi projekcij in pripravi izhodišč za celovito spremembo pokojninskega sistema. Ker pa Ministrstvo za delo ocenjuje, da gre pri današnji problematiki za akutno problematiko, je direktorat že pristopil k pripravi celovite rešitve, v kateri se pretresa ne le višina invalidske pokojnine, ampak tudi dohodek invalidov, ki so vključeni v delovni proces. Ministrstvo bo zato predlagalo, da se zadeva uredi še pred sprejetjem pokojninske reforme. Hvala.

Hvala za predstavljeno stališče. Besedo dalje predajam vabljenim. Predstavnik Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, torej direktor mag. Marjan Papež, bi želeli besedo? Bi, ampak smo v resnici pozabili vmes še na predstavnico Zakonodajno-pravne pravne službe, se opravičujem, moja napaka. Torej mag. Andreja Kurent, izvolite, vaša beseda, se opravičujem.

Hvala za predstavljeno stališče. Besedo dalje predajam vabljenim. Predstavnik Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, torej direktor mag. Marjan Papež, bi želeli besedo? Bi, ampak smo v resnici pozabili vmes še na predstavnico Zakonodajno-pravne pravne službe, se opravičujem, moja napaka. Torej mag. Andreja Kurent, izvolite, vaša beseda, se opravičujem.