20. redna seja

Odbor za obrambo

2. 3. 2022

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Začenjam 20. sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Pozdravljam vse prisotne, posebej državnega sekretarja Ministrstva za obrambo mag. Janeza Žaklja, državnega sekretarja Kabineta predsednika Vlade mag. Bojana Pograjca, generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darka Buta, direktorja Uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino Roka Janeza Šteblaja, državnega sveta Rajka Fajta in ostale vabljene!

Obveščam vas, da sta zadržana in se seje ne moreta udeležiti član odbora Franc Jurša in načelnik Generalštaba Slovenske vojske, generalmajor Robert Glavaš. Imamo tudi nekaj pooblastil: namesto Monike Gregorčič bo na seji sodeloval mag. Dušan Verbič, namesto Marjana Šarca bo na seji sodeloval Robert Pavšič in namesto Nika Prebila bo na seji sodeloval Jože Lenart.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli naslednji predlog dnevnega reda:

1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o posebnih pravicah žrtev vojne za Slovenijo 1991,

2. Predlog zakona o spremembi Zakona o varstvu pred požarom, 3. Predlog zakona o upravičenosti poklicnih gasilcev v poklicnih jedrih prostovoljnih gasilskih enot do dodatka za delo v rizičnih razmerah v času epidemije,

4. vprašanja in pobude članic in članov odbora.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POSEBNIH PRAVICAH ŽRTEV V VOJNI ZA SLOVENIJO 1991, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, ste prejeli: mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 16. februarja 2022 in mnenje Državnega sveta z dne 16. februarja 2022.

K tej točki so bili vabljeni: mag. Matej Tonin, minister za obrambo, mag. Janez Žakelj, državni sekretar Ministrstva za obrambo, Rok Janez Šteblaj, direktor Uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino, generalmajor Robert Glavaš, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, Državni svet, Zakonodajno-pravna služba, Urad predsednika republike in Kabinet predsednika Vlade.

Rok za vlaganje amandmajev se je iztekel v četrtek, 24. februarja 2022. V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih združi, v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora, po opravljeni razpravi pa bi glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Ali želi predstavnik predlagatelja zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Gospod državni sekretar mag. Janez Žakelj, izvolite.

mag. Janez Žakelj

Hvala, spoštovani predsednik za besedo. Spoštovane članice, člani odbora!

Zakon o posebnih pravicah v vojni za Slovenijo 1991 določa posebne pravice, ki jih zagotavlja Republika Slovenija osebam, ki so v vojni za Slovenijo 1991 kot pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije ali organov za notranje zadeve postali invalidi ter jim je na tej podlagi priznan status vojaškega vojnega invalida in njihovim družinskim članom. Družinski člani pripadnikov Teritorialne obrambe Republike Slovenije oziroma organov za notranje zadeve, ki so v osamosvojitveni vojni izgubili življenje, že imajo določene pravice v obstoječem zakonu, predlagani noveli pa se doda nova kategorija in sicer družinske člane civilnih žrtev vojne za Slovenije. Kategoriji sta primerljivi, saj je do civilnih žrtev prišlo zaradi aktivnega uporaba prebivalcev proti agresiji JLA in organov za notranje zadeve dotedanje SFRJ oziroma zaradi prisotnosti na območju vojnih položajev Teritorialne obrambe Republike Slovenije oziroma organov za notranje zadeve, zato je treba tudi civilne žrtve šteti v širši kontekst boja proti agresorju. Predlog zakona tako na enak način omogoča zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem, otrok in staršem civilnih oseb, ki so umrle, bile ubite ali pogrešane zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov JLA ali organov za notranje zadeve dotedanje SFRJ v času od 24. maja do 18. oktobra 1991 in so imele v tem času stalno prebivališče na območju današnje Republike Slovenije, da uveljavijo pravico do pavšalne odškodnine. Po razpoložljivih podatkih je bilo v času vojne za Slovenijo leta 1991 7 civilnih žrtev, ki so imele v tistem času stalno prebivališče na območju današnje Republike Slovenije. Predlog zakona upošteva tudi dejstvo, da je zardi časovne oddaljenosti tedanjih dogodkov nekaj družinskih članov že umrlo, zato daje pravico do nove pavšalne odškodnine po tem zakonu tudi njihovem dedičem prvega dednega reda v skladu s predpisi, ki urejajo dedovanje. S predlagano dopolnitvijo se družinskim članom civilnih žrtev prizna pavšalna odškodnina v enaki višini in pod enakimi pogoji kot družinskim članom padlih in sicer za starše civilnih žrtev ter zakon civilnih žrtev oziroma zunajzakonske partnerje civilnih žrtev, ki niso sklenili nove zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti v višin 50 tisoč evrov, za otroke civilnih žrtev pa v višini 100 tisoč evrov. Pavšalna odškodnina se zmanjša za morebitno že prejeto odškodnino prejeto na podlagi drugega zakona oziroma iz naslova izvensodne poravnave. Predlog zakona določa tudi rok za uveljavitev pravice, ki je identičen roku določenem za ostale upravičence, do pavšalne odškodnine, torej 6 mesecev od uveljavitve novele zakona.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam, gospod Žakelj.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.) Izvolite, gospa Lenča Arko Fabjan.

Lenča Arko Fabjan

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je kot ustaljeno podala pisno mnenje in bi le na kratko rada povzela dve vsebinski pripombi, ki sta bili tu podani. In sicer prva se nanaša na to pavšalno odškodnino dedičem prvega dednega reda, gre pa za to, da se v bistvu razlikuje, ko gre za dediče tistega upravičenca, ki je umrl potem, ko je bil zahtevek za pavšalno odškodnino že vložen in med dediči tistega upravičenca, ki je umrl še pred vložitvijo zahtevka. Gre za to, da lahko v prvem primeru vsi dediči prvega dednega reda delijo eno pavšalno odškodnino, v drugem primeru pa lahko vsak dedič prvega dednega reda vloži svoj zahtevek za pavšalno odškodnino in navedeno razlikovanje bi lahko pomenilo neenako obravnavo dedičev. Prav tako pa je bila podana pripomba glede novega četrtega odstavka 3.a člena. In sicer ni jasno, za katero drugo odškodnino se zmanjša ta pavšalna odškodnina in sicer ali za splošno odškodnino po pravilih obligacijskega prava ali pa za odškodnino po Zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. In sicer ta slednja odškodnina je posebna javnopravna pravica, ki jo lahko zahtevajo le določeni upravičenci.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta Republike Slovenije? (Da.)

Izvolite, državni svetnik Rajko Fajt. Imate besedo.

Rajko Fajt

Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik.

Spoštovane gospe, gospodje poslanci, ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Torej predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo leta 1991 je obravnavala tako Komisija Državnega sveta za državno ureditev kakor tudi Državni svet. In oba sta tudi predlog zakona podprla, saj ocenjujejo, da je korektno in pošteno torej, da se torej dopolnijo, torej v dopolnjenem predlogu zakona priznajo enake pravice družinskim članom civilnih žrtev kakor tudi žrtev v vojni za Slovenijo. Prav tako smo bili tudi se znanjeni z višino pavšalne odškodnine, ki se zdi seveda korektno postavljena glede na odškodnine, ki so že bile izplačane v preteklosti. Kot sem pa že povedal torej, predlog zakona je tako komisija kakor tudi Državni svet podprl.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Sprašujem, če želi besedo predstavnik Kabineta predsednika Vlade.?

Gospod _________

Ne, ker je državni sekretar iz Ministrstva za obrambo že vse korektno pojasnil.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o vseh členih predloga zakona. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati?

Ja, izvolite, mag. Verbič. Beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo, podpredsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Vse to, kar je bilo uvodoma že povedano, mislim, da je prav, da vseeno še kakšen stavek tudi z moje strani. Dejstvo je in to, kar je sila pomembno, da ta predlog zakona naslavlja in, če smo konkretni, omogoča zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem, otrokom in staršem civilnih oseb, ki so umrle, bile ubite ali pogrešane zaradi nasilnih dejanj, se pravi ali prisilnih ukrepov nekdanje Jugoslovanske ljudske armade, se pravi v tem času maja 1991 do oktobra istega leta. Dejstvo je, da je sila pomembno, da je naslovljeno na te osebe, ki so takrat imele stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in da uveljavijo pravico do te pavšalne odškodnine. Absolutno podpiramo zelo, da se ta krog razširi.

Si bi pa vseeno dovolil nekaj besed, kar se tiče / nerazumljivo/ opozorile s strani Zakonodajno-pravne službe. Sam menim, da v nobenem primeru, čeprav je lahko nek dvom, ne bo prišlo do kakršnihkoli zlorab iz strani teh upravičencev. Nasprotno, resnično potrebno poskrbeti je tudi za te posamezne skupine ali posameznike. Zato tudi podpiramo vse, kar je predlagano.

Hvala lepa.