Spoštovane kolegice in kolegi!

Pričenjam 38. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam, da so danes sejo opravičeno zadržani mag. Meira Hot Poslanska skupina SD. Gospod Ivan Hršak Poslanska skupina Desus ter gospod Nik Prebil Poslanska skupina LMŠ in gospod Zmago Jelinčič Plemeniti Poslanska skupina SNS. Na današnji seji pa s pooblastilom sodelujejo gospa Jerca Korče nadomešča gospoda Marjana Šarca Poslanska skupina LMŠ, iz Poslanske skupine SDS gospod Janez Moškrič nadomešča gospoda Marjana Pojbiča, gospod Jure Ferjan nadomešča gospo Karmen Kozmus Ferjan ter gospod Boris Doblekar nadomešča gospo Evo Irgl.

Preden preidemo na določitev dnevnega reda in obravnavo točke sejo prekinjam za 15 minut sem obveščena, da je še eden amandma v pripravi tako, da nadaljujemo ob 14.20.

Lepo pozdravljeni.

Sejo bomo nadaljevali čez 10 minut še vedno namreč niso vloženi vsi amandmaji tako, da nadaljujemo ob 14.30.

Lepo pozdravljeni. Nadaljujemo s prekinjeno 38. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Prehajamo na določitev dnevnega reda.

S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda in ker nisem prejela predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG DEKLARACIJE O TRENUTNIH RAZMERAH V UKRAJINI.

S sklicem seje ste prejeli tudi gradivo in sicer predlog akta, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora ter mnenje Zakonodajno-pravne službe. Na podlagi drugega odstavka 129. člena Poslovnika Državnega zbora je rok za vlaganje amandmajev do začetka obravnave predloga akta. Do začetka obravnave tega predloga akta smo prejeli naslednje predloge za amandmaje odbora in sicer s strani predsednik Državnega zbora gospoda Igorja Zorčiča, potem smo dobili tudi predlog za amandma odbora koalicijskih Poslanskih skupin SDS, NSi in Konkretno ter tudi predlog za amandma odbora Poslanske skupine Levica. Vse pred kratkim vložene amandmaje ste prejeli tudi na klop. Na sejo so bili povabljeni predstavnik predlagateljev gospod Igor Zorčič, predstavniki Urada predsednika Republike, predstavniki Kabineta predsednika Vlade ter predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Za dopolnilno obrazložitev predloga deklaracije besedo dajem predstavniki predlagatelja gospodu Igorju Zorčiču.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Spoštovane kolegice in kolegi, vsi navzoči!

Pred dobrim tednom 24. februarja smo se zbudili v radikalno drugačen svet. V svet vojn in ozemeljskega osvajanja suverenih držav, za katerega smo bili prepričani, da smo ga že pustili nekje v zgodovini sploh, ko govorimo o Evropi oziroma njeni bližnji okolici. Seveda nismo pozabili vojn na Balkanu pa v gorskem Karabahu pa v Siriji in marsikje druge po svetu, a vendarle je to, kar se dogaja danes v Ukrajini nekaj povsem drugačnega nekaj, za kar smo upali sploh po II. svetovni vojni, da se na evropskih tleh ne bo nikoli več zgodilo. Ta vojna ne izhaja iz nekih notranjih državnih, mednacionalnih konfliktov, čeprav bodo nekateri želeli to vojno predstaviti tudi kot takšno. Ta vojna je izraz in odraz teritorialnih in oblastvenih želja ene države nad drugo državo. Resničnost vojnih grozot, ki jo pravzaprav vsak dan spremljamo po novicah vsak dan nas razočara in preseneti novo grozodejstvo je neizmerno. Danes smo slišali novice o zavzetju ene izmed največjih jedrskih elektrarn na svetu. Vsak dan spremljamo porušene blokovske zgradbe, požgana mesta in več kot očitno se nam v spominu prikazujejo slike, ki smo jih že videli na opustošenih območjih marsikje po svetu tudi na Balkanu in prav gotovo je, da je tudi to eden izmed razlogov, da smo Evropejci pa ne samo Evropejci ves svet stopili skupaj in se poenotili v tem, da je takšno agresijo kot jo izvaja Ruska federacija nad Ukrajino potrebno zatreti v kali z vsemi sprejemljivimi sredstvi. To, kar gledamo danes se je seveda odvijalo že nekaj časa. Če se spomnimo morda še malo pred samo invazijo Ruske federacije najprej smo bili priča priznanju samo klicanih tako imenovanih ljudskih republik / nerazumljivo/, potem pa seveda vojaški napad. Če smo se kaj naučili iz svoje zgodovine iz evropske zgodovine iz zgodovine nenazadnje balkanskih držav je potrebno, da tako kot sedaj počnemo stopimo skupaj, da takšen napad obsodimo, da si prizadevamo za mirno rešitev spora in da hkrati skrbimo, da ne pride do humanitarne katastrofe, čeprav je že več kot očitno, da do te prihaja. Nenazadnje danes smo imeli neformalno video srečanje s predsedniki nacionalnih parlamentov Evropske unije in predsednikom Ukrajinske vrhovne Vlade / nerazumljivo/ Čukom, ki je izpostavil veliko število civilnih žrtev tudi otrok in seveda opozoril sploh glede na današnje dogodke na nevarnost jedrske katastrofe. Dejal je, da si Ukrajina želi in da ceni podporo nacionalnih parlamentov in vse sodelujoče pozval k nadaljnji solidarnosti in podpori. Predsedniki parlamentov pa smo se med drugim zavezali, da bomo suverenost in neodvisnost prijateljske Ukrajine podpirali še naprej in da bomo storili vse, kar je v naši moči, da spor oziroma agresijo pripeljemo k mirnemu koncu. Tudi Slovenija je že izkusila vojne dogodke, ampak vendarle to, kar vidimo danes morda ni nekaj, kar bo omejeno na eno državo nenazadnje gospodarske in druge posledice se poznajo po širom svetu, zato je prav, da se tudi Slovenski parlament naš Državni zbor pridruži obsodbam tega, kar vsak dan spremljamo v Ukrajini. Nekateri evropski parlamenti so se že odzvali s sprejemanjem določenih resolucij, deklaracij, v kateri so obsodili dogajanje v Ukrajini, s katerimi obsojajo nenazadnje tudi pomagača Ruske federacije Belorusijo, zaradi njenih aktivnosti in pomoči pri izvajanju agresije torej tudi evropski parlamenti v svojih resolucijah pozivajo k pomoči pri reševanju humanitarne krize in pri vzpostavitvi miru. Naj povem še to, da Slovenski Državni zbor konec tega meseca organizira konferenco predsednikov parlamentov članic Evropske unije in da sem na to konferenco povabil upam, da se bo vsaj lahko udeležil preko avdio konference tudi predsednika ukrajinskega parlamenta oziroma vrhovne / nerazumljivo/, s čim bomo dodali še dodatni pomen vsem prizadevanjem h katerim strmijo parlamenti Evropske unije. Prav v ta namen je predlagana deklaracija, ki jo danes obravnavo torej v namen politične podpore, parlamentarne podpore Ukrajini in podpore evropskemu in svetovnemu miru.

Dovoli mi, da predstavim njeno vsebino. Gre za vsebino, ki v prvi vrsti sledi naši zunanji politiki predvsem pa politiki miru. Namreč ta deklaracija v svoji prvi točki obsoja vojaško agresijo, ki jo je Ruska federacija začela in jo še vedno izvaja nad Ukrajino in ki pomeni najhujšo kršitev mednarodnega prava vključno z ustanovno listino Organizacije Združenih narodov, Helsinško sklepno listino, memorandumu iz Budimpešte ter Pariško listino. V nadaljevanju deklaracija oboja pomoč Belorusije pri nudenju pomoči Ruski federacije za izvajanje agresijo nad Ukrajino. Kot vam je znano del vojaških enot ne prihaja iz Rusije v Ukrajino, ampak iz Belorusije, zato je potrebno tudi tovrstno asistiranje pri vsem, kar se dogaja v Ukrajini odločno obsoditi. Deklaracija obsoja priznanje tako imenovane oziroma samo klicane Ljudske Republike Doneck in Ljudske Republike Logansk, ki je bilo pravzaprav sam uvod v vojaško agresijo in nenazadnje kaže tudi na to, da gre pri vsem skupaj za kršitev suverene demokratične države in nenazadnje v zemeljske težnje Ruske federacije nasproti Ukrajini. Deklaracija izraža solidarnost z ukrajinskim narodom, ki ima edini pravico, da izbere svoj ustavni, druženi in politični okvir, svojo zunanjo politično usmeritev in odločitve glede članstva v mednarodnih organizacijah hkrati pa se izraža globoko sožalje do vseh nedolžnih žrtev te agresije. Namreč ta solidarnost pomeni, da naj bodo Ukrajinci tisti, ki si bodo izbirali svojo prihodnost ne pa to, da bodo v njihovi prihodnosti odločali drugi iz neke druge države, kar je mogoče slišati tudi v ambicijah agresorja Ruske federacije to je, da zamenja demokratično izvoljeno oblast v Ukrajini. Deklaracija nadalje poziva Rusko federacijo k takojšnjemu brezpogojnemu spoštovanju mednarodnega prava, oboroženih spopadov in k omogočanju neoviranega dostopa humanitarne pomoči vsem, ki jo potrebujejo. Vsako jutro vidimo nove in nove posnetke razrušenih stanovanjskih delov mest in uresničuje se bojazen vseh, da bodo številne žrtve prav civilne to pa zato, ker agresor očitno ne izbira svojih tarč.

Nadalje deklaracija poziva vse vpletene s strani. Naj si prizadevajo za mirno reševanje konflikta preko diplomatskih poti, saj politični dialog tisti, ki temelji na spoštovanju temeljnih demokratičnih vrednot in je pravzaprav edino sredstvo za doseganje trajnega miru. Deklaracija nadalje izraža podporo vsem do sedaj sprejetim mednarodnim sankcijam zoper Rusko federacijo in Belorusijo. Očitno je, da sankcije že dosegajo svoj namen, da so doletele številne oligarhe, ki pomagajo vzdrževati agresorski režim v Moskvi. Dejstvo pa je, da bomo posledice teh sankcij občutili vsepovsod po svetu, ampak verjetno je to najmanjša cena pa, če bi bilo potrebno bi morali plačati tudi večjo vse za to, da na koncu dosežemo mir v Ukrajini in mir v svetu.

Deklaracija nadalje izraža podporo evropski perspektivi Ukrajine. Ukrajina, čeprav je del tako imenovanega vzhodnega partnerstva ali pa nekateri pravijo, da je celo na pragu Evrope Ukrajina je del Evrope. Prepričan sem, da je tudi njena prihodnost v Evropi, Evropski uniji vsekakor pa že pozitivni signali in to je tudi izkušnja iz Balkana torej signal evropske perspektive pomeni spodbudo za tisto, kar si prizadevajo Ukrajinci tudi brez vsega tega, kar jih je doletelo to je za reforme, za podporo demokratičnim institucijam, svobodnim medijem in podporo poti v članstvo EU torej med države, ki so najbolj razvite in najbolj napredne sploh v tem delu sveta.

Deklaracija nadalje pozdravlja in podpira odločitev tožilstva mednarodnega kazenskega sodišča, da prične s preiskavo razmer v Ukrajini v najkrajšem možnem času. Moram reči, da v tem delu je predviden tudi amandma pač nekatere zadeve so se od samega oblikovanja deklaracije nekoliko spremenile, ampak vendarle gre za zadeve, ki jih prilagajamo času in trenutku in bom rekel spremenjenim okoliščinam.

Deklaracija nadalje poziva Vlado Republike Slovenije, da nadaljuje z aktivnostmi za nudenje humanitarne pomoči Ukrajini. Vlada se je že odzvala na dogajanje v Ukrajini s humanitarno tudi vojaško pomoči in prepričan sem, da potrebuje pri tem tudi spodbudo parlamenta, čeprav ne glede na to, da smo tako rekoč pred volitvami tudi naslednja Vlada naj se ravna v skladu s to deklaracijo in spodbudo, ki jo danes prejemamo skozi predlagano deklaracijo.

Nadalje. Deklaracija pooblašča mene kot predsednika Državnega zbora, da obvestim pristojne institucije, Vlado Republike Slovenije, predsednico Evropskega parlamenta, predsednika Evropskega sveta in predsednico Evropske komisije namreč podobne pobudo so bile že sprejete po nekod v Evropi v nekaterih državah: Poljska, Slovaška, Ciper, Hrvaška in gre tako rekoč za vso evropsko akcijo parlamentov, zato upam, da bo tudi ta deklaracija danes dobila vso ustrezno podporo. Naj povem še to, da se zahvaljujem vsem poslanskim skupinam, ki ste podali podpise tej deklaraciji to so pravzaprav vse parlamentarne poslanske skupine razen Poslanske skupine SNS, ki ima verjetno za to svoje kdo bi jih razumel razloge. Nadejam se pa tudi konstruktivne debate. Po mojih informacijah bo na našo mizo oziroma je že prišlo nekaj predlogov za amandmaje odbora predlagam, da jih konstruktivno obravnavamo in se, potem tudi odločimo katerega podpreti ali ne.

Moram reči, da imam tudi sam dva predloga za amandma odbora pravzaprav k trem točkam (8., 11. in za novo 13., 14., 15 točko). Ti predlogi so pravzaprav usklajeni oziroma so podani nekako na pomisleke Zakonodajno-pravne službe in kot sem omenil malo prej glede na nekatere spremenjene okoliščine do katerih je prišlo po tem, ko je bil predlog deklaracije pripravljen.

Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo sedaj dajem, če želite predstavnici Zakonodajno-pravne službe? Gospa Nataša Voršič, izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica.

Lep pozdrav vsem.

Zakonodajno-pravna služba je v mnenju opozorila na naravo deklaracije. Deklaracija po svoji naravi ni pravni akt in ne ustvarja pravnih učinkov lahko pa ustvarja pomembne politične učinke. Z vidika skladnosti z Ustavo je Zakonodajno-pravna služba ocenila, da je predlog deklaracije skladen s tretjim odstavkom 124. člena Ustave, ki določa, da izhaja država pri zagotavljanju varnosti predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja. Ocenila pa je tudi, da je predlog resolucije skladen s splošnimi vrednotami in cilji, ki jih vsebuje deklaracija o zunanji politiki Republike Slovenije.

Z vidika političnih učinkov je Zakonodajno-pravna služba ugotovila, da je resolucijo, ki se nanaša na invazijo Ukrajine že sprejela Organizacija Združenih narodov predlog tovrstne resolucije pa je tudi v postopku pred Evropskim parlamentom. Glede predlaganega besedila predloga resolucije je Zakonodajno-pravna služba opozorila na 3. točko besedila, ki se nanaša na Ljudsko Republiko Doneck in Ljudsko Republiko Lugansk, ker ne gre za mednarodno pravne priznane subjekte je treba 3. točko spremeniti.

Na koncu je ZPS navedla, da bo preverila pravilnost naslovov mednarodnih aktov in jih dopolnila s podatkom o letu sprejema in organizaciji, ki je sprejela posamezen akt.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Vlade, dr. Stanislavu Raščanu državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje zadeve.

Izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica.

Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!

Slovenija je enotna in združena s partnerjev v Evropski uniji in zaveznicami v Nato v obsodbi agresije ruske vojske kot smo slišali tudi s pomočjo Belorusije na Ukrajino ter prizadevanje, da se Ukrajini zagotovi vsa potrebna pomoč. Ukrajina je suverena država z mednarodno priznanimi mejami, svobodna pri izbiri varnostne ureditve in sklepanju zavezniških povezovanj. Vlada Republike Slovenije pozdravlja pobudo Državnega zbora in namen deklaracije, s katero se ji pridružuje, poziva mednarodne skupnosti, podporo suverenosti, ozemeljski celovitosti in nedotakljivosti mednarodno priznanih meja Ukrajine in obsodbi ruske agresije in beloruske pomoči pri tem ter izrazu podpore ukrajinskemu narodu. Vlada Republike Slovenije proučuje besedilo predloga deklaracije o trenutnih razmerah v Ukrajini in bo podala svoje mnenje na osnutek deklaracije v najkrajšem možnem času. Morebiti bo predlagala Državnemu zboru, da upošteva nekatere sugestije za spremembo besedila, ki jih bo podala v svojem pisnem mnenju, vendar kolikor razumem in kolikor sem videl predloge teh predlogov gredo v smer pravnih pojasnjevanj. Slovenija se aktivno angažira in podpira celoten spekter diplomatskih aktivnosti, ki bi pripomogle k izvajanju dodatnega pritiska na Rusko federacijo, da preneha z vojaško agresijo in po drugi strani nudi Ukrajini vso podporo in materialno pomoč. Slovenija že zagotavlja pomoč in zatočišča za ukrajinske begunce, ki so dosegli Slovenijo, vzpostavila je klicni center za informacijo o pomoči beguncem iz Ukrajine poleg že poslane materialne humanitarne pomoči Ukrajini je namenila finančni prispevek v višini 1,1 milijona evrov, kar je do sedaj največji prispevek ob taki katastrofi.

Kot je že znano je bila sprejeta že cela vrsta ukrepov proti Ruski federaciji na ravni Evropske unije, sankcije, diplomatske izolacije, resolucija Varnostnega sveta in tukaj bi se res rad zahvalil Odboru za zunanjo politiko, Odboru za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije pred enim tednom smo sedeli skupaj in je bil predlog tudi s strani poslancev za sklic Generalne skupščine Organizacije Združenih narodov se vam vsem poslancem, ki ste tam sodelovali, bili aktivi zahvaljujem. Slišali, videli smo kako velika podpora je bila najprej sklicu te Generalne skupščine, potem pa tudi glasovanju v njej. Izključitev iz mednarodnih organizacij Ruske federacije je tudi z aktivno podporo Slovenije in vas drage poslanke in poslanci. Da bi Ukrajina še naprej zadržala pritisk ruskega obleganja je treba nujno nadaljevati s koordiniranim in usklajenim pristopom partnerjev glede nadaljnjih omejevalnih ukrepov ter pomoči tako humanitarne, vojaške kot tudi moralne pa tudi glede proaktivnega odzivanja na dogajanje na terenu. Slovenija je, zaradi uničenja slovenskega konzulata v središču mesta Harkov s strani ruske rakete napadel na civiliste in na administrativna in stanovanjska poslopja, ki niso vojaški cilji, ker vse pomeni jasno kršitev mednarodnega prava zahtevala tudi neodvisno preiskavo s strani tožilstva mednarodnega kazenskega sodišča.

Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Sedaj odpiram razpravo poslank in poslancev. Prvi dobi besedo mag. Branislav Rajić, za njim bo na vrsti gospod Matjaž Nemec.

Izvolite.

Hvala, gospa predsednica.

Dober dan vsem!

Deklaracija je prišla hitro, ampak drugače se verjetno ne da in veseli me, da odraža manj ali več enotno mnenje celotnega Državnega zbora. So določene razlike so neka nihanja v odtenkih, ampak vendarle vsi smo se postavili na dokaj enotno pozicijo in to je dobro pa vendarle nekaj je za pripomniti.

Ta ukrajinska tragedija je tik pred tem, da postane pred izborna folklora. Bojim se, da temu ni mesta, ampak priče smo, da se to dogaja in bi bilo dobro, da se vsi eden korak nazaj potegnejo, da tisti, ki so ubrali te korake in da na neki način premislijo kako je dostojno in kakšne odzive je treba dati na tako dramatične razmere kot so nastale in grožnja pravzaprav celotnemu svetu. Torej ni vprašanje ali držimo skupaj, mi držimo skupaj, ampak ne mižimo, da se eni hočejo okoriščati s tem na druge način. Rad bi spomnil, da je svet v situaciji, da zapravljamo milijarde za to, da poslušamo odkriti, če je življenje na drugem delu vesolja, ampak zapravljamo tudi trilijone za to, da uničimo življenje na našem planetu in pravzaprav morali bi začeti misliti od tega dela, da se postavimo na neki način na pozicije, ki bi poslušale ustvariti pogoje, da vendarle gremo pomagati temu ljudstvu Ukrajine predvsem, ker reke oklepnikov se prepočasi verjetno namerno prepočasi valijo proti Kijevu. Jaz upam, da je tu še neko zrno pričakovanja, da se vendarle zgodijo neki pogovori in dogovori, ki bi poskušali ustaviti to vojno. Znana mi je zgodovina in Ukrajine in Rusije tudi skupnega obdobja in ta Kijev je simbol, ki ga / nerazumljivo/ samo Ukrajinci mesto Kijev je tudi simbol za Ruse in verjetno, da je zelo težko tudi za rusko kolektivno zavez sprejeti eden tragični izid rušitve celotnega mesta, kar pač grozi. To nenazadnje mislim, da tudi Putinu ne bi šlo v prid, ker veliko Rusov bi obsojalo ravno to. Ko pa gre za Slovenijo mislim, da v celi skupini držav EU, da nam, slovenski vladi predvsem, da ni treba igrati stratega te velike vojne nikakor pa ne hujskaša ene strani. Mislim, da gre v enem momentu za dokaj nepotrebno napihovanje. Mi kot dvo milijonska država ne rabimo biti v ospredju te konfrontacije Evropske unije z Rusijo. Mi smo del Evropske unije, ampak da bi bili ravno v ospredju mislim, da ni pametno, ko gre za spremembe / nerazumljivo/ pa je dobro omeniti eno drugo plat cele te zgodbe. Mi smo videli na ukrajinsko poljski meji, da se dogajajo drame, ki praktično dokazujejo, da je še veliko človeškega v ljudeh in da je to dobro. Mi smo tudi pripravljeni sprejeti begunce bi pa rad žal mi je, da ni predstavnikov notranjega ministrstva, da dobimo na tej seji tudi zagotovilo, da bodo sprejeti vsi ti begunci, ki pridejo pač ta kvota, ki je za Slovenijo sprejeti. Kot vam je znano v Ukrajini živi veliko ljudi, ki niso ravno bele barve poti in tudi, ki niso vsi krščani in ne bi rad, da se zgodi, da se ugotavlja, da na koncu imamo neko selekcijo na slovenskih mejah, da bi za ene bila odprta ta vrata za druge pa ne. Mislim, da bi to tudi morali kot parlamentarno telo zahtevati od Ministrstva za notranje zadeve in od Vlade, da se na to temo nekaj spregovori, ker se nič ni spregovorilo. Če pa spremljate poročila pa so bili določeni primeri na Poljskem maltretiranja, šikaniranja in tudi skoraj tretmaja nekaterih beguncev samo, zato, ker se niso uklapali v to šemo modela, ki je pričakovala.

Naslednje, kar me skrbi je ta predlog ministra Tonina za prepoved uvoza nafte in plina. Namreč to bo za nas imelo velike posledice. Jaz razumem, da je to eden vzgib pač postavitve znotraj podpore sankcijam, ampak mi moramo tudi misliti od kod bomo dobili, ker bolnišnice, industrija, gospodinjstva vsi rabijo energente in mi ne smemo, zato ker nimamo lastnih virov in nimamo dovolj sonca in pač načinov, da zajamemo to energijo mi moramo dobiti zagotovilo, da bomo imeli te energente iz drugih virov vsaj za naslednje leto, leto in pol ali dve. Zakaj to pravim? Zato, ker mislim, da cena te slovenske klofute Putinu ne sme biti previsoka za Slovence in nikakor ne sme biti velja od cene, ki smo jo pripravljeni plačati za neko normalno življenje. Seveda obstaja domneva, da obstaja scenarij, da ruski plin kupujemo preko Madžarske seveda za prijateljsko dvignjeno ceno tega plina to je tudi treba pretehtati in pravilno vprašati že sedaj ali morda ne gre za to, ker se verjetno ne bomo strinjali na tak način, da si zagotavljamo energetsko neodvisnost za totalno odvisnostjo od prijatelja. Na koncu rad bi poudaril, da slovenska vlada ima možnosti, da pomaga tudi na druge načine ne samo s pošiljanjem orožja. Orožje je zadnja rešitev in mislim, da ni najboljši način veliko drugih bodo pomagali na tak način. Mi lahko ponudimo tudi z štipendiranjem vseh tistih, ki pridejo študentov, dijakov, da se pač pri nas šolajo in da na tak način damo eden prispevek. Enako se mi zdi, da se je zadnje dva dni se dogaja ena velika stigmatizacija Rusov. Mi nismo tukaj proti ljudem to mislim, da se vsi strinjamo, ampak so pač novice in primeri bili, da se ljudi šikanira na delovnem mestu, na srečanjih. Mislim, da bi tudi moral priti eden signal od Vlade, zunanjega, notranjega ministrstva tudi od parlamenta, da se tu jasna ločnica naredi proti komu smo mi in kaj mi obsojamo ne pa, kar vsepovprek in tako kot so v nekaterih šolskih programih že izločili Čehova pa Dostojevskega to je pa res absurd ali ko so v enem teatru k sreči ne pri nas prepovedali Labodje jezero, da se predvaja oziroma da se izvaja pa kaj smo prišli? Mi na podlagi takih primerov, vendarle moramo biti toliko razsodni, da tukaj postavimo mejo.

Ko gre za amandmaje. Amandmaji kolega Zorčiča se mi zdi, da so v redu. Ta geografska determinacija teh pokrajin Donecki, Lugansk namesto, da se jih imenuje kot republika v 10. točki amandma mi ni najbolj jasno sklicuje se na Mednarodno kazensko sodišče. Če pa mi spreminjamo to v sami deklaraciji jaz mislim, da to sodišče, ko je že začelo postopek, vendarle ve kako se ta vodi tako, da pri tem amandmaju verjetno bo kolega še pojasnil, ampak jaz a priori recimo mi je čudno in ne bi to se na to odzival.

Ko gre za amandmaje kolegov iz koalicije v 9. točki se širi to pojasnilo zakaj gre podporo perspektivi EU. Meni se zdi, da je sama definicija podpora perspektivi dovolj dobra. To dodatno zlasti, ko piše, da se jih z ciljem sprejetja jasnega načrta z jamstvom članstva pazite z jamstvom članstva do 2030 ob izpolnitvi potrebnih pogojev. To je malo sprenevedavo. To je samo zagotovilo, da zagotovila ni in zato se mi zdi, da nima smisla, da se ga opisuje na tak način, ker če dajemo jamstvo in potem pač damo pogoj, ki jasno definira, da praktično se nič ne da garantirati, potem je boljše, da tako obupanemu narodu ne dajemo niti tega. Jaz te korekcije 9. točke ne bi sprejel.

Pri kolegih iz Levice nisem siguren, da ko gre za sankcije proti sam oligarhom in da se to razširi na, da se izvzame ljudstvo vsi mi bomo trpeli te sankcije in mislim, da to ni mogoče, zato je težko rečem, da bi to doseglo svoj cilj.

Se opravičujem, če sem bil predolg, ampak seveda podporo deklaraciji v SAB dajemo imamo pa nekaj pripomb. Sam postopek je bil dokaj hiter, verjetno bi se našel čas še nekaj ur ali še eden dan, da se vsi o tem pomenijo to bi bilo daleč bolj operativno in verjetno povzročilo manj amandmajev in še večje ali višje soglasje, ampak sedaj tu smo, kjer smo in dajmo podpreti.

Hvala.