Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 98. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Igor Zorčič od 15. do 18. ure, Aleksander Reberšek od 17. do 21. ure, mag. Meira Hot do 12. ure, Samo Bevk do 14. ure, Franc Jurša, Mihael Prevc od 10. do 14. ure, Marjan Šarec do 13. ure, Janja Sluga do 18. ure.

Na sejo so bili vabljeni predstavniki Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 98. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 4. marca 2022, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 66, proti nihče.

(Za je glasovalo 66.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 98. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA ZA UREJANJE POLOŽAJA ŠTUDENTOV, REDNI POSTOPEK.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 38 poslank in poslancev s prvopodpisanim Igorjem Zorčičem. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagateljev Igorju Zorčiču. Izvolite.

Podpredsednik, hvala za besedo.

Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani državni sekretar!

Prihodnost mladih se začne in konča pri kakovostnem in dostopnem izobraževalnem sistemu, od primarne do terciarne ravni. Visoko izobražen kader pa je ključen za uspešno gospodarstvo in blaginjo Slovenije. Toda, odkar je bil leta 2017 sprejet veljavni Zakon o urejanju položaja študentov, je doštudirala že cela generacija študentov, njihov položaj pa se v tem petletnem obdobju ni izboljšal oziroma se je poslabšal. Kljub dejstvu in opozorilom, da so ravno študentje ena izmed najbolj ranljivih družbenih skupin, ki jih je epidemija koronavirusa še posebej prizadela, so ti ostali na stranskem tiru. Študentska populacija je bila v protikoronskih zakonih namreč deležna zgolj parcialnih in nezadostnih ukrepov in pomoči. Hkrati so študentje oziroma njihove družine finančno oškodovane zaradi prihodkov iz študentskega dela, višina vpisnin se nebrzdano viša, višina subvencije za študentsko prehrano pa je z ZUJF zamrznjena že celo desetletje, če uvodoma izpostavim le najbolj občutljive in očitne pomanjkljivosti obstoječe ureditve. Zato je jasno, da potrebujemo danes predlagani zakon, ki ustrezno naslavlja najbolj pereče težave študentske populacije. O nujnosti tega so me v številnih pogovorih prepričali mladi oziroma predstavniki Študentske organizacije Slovenije, ki so tudi glavni pobudniki in soavtorji danes obravnavanega Predlog Zakona o urejanju položaja študentov. Ta je bil v parlamentarno proceduro sicer vložen že julija lani s podporo kolegov iz Poslanskih skupin Nepovezanih poslancev, LMŠ, SD, SAB in SNS. Veseli me, da so relevantnost in nujnost reševanja obravnavane problematike do slej prepoznali tako člani Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport kot tudi člani matičnega delovnega telesa to je Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Če se sedaj dotaknem vsebine zakona. Kot ključno rešitev ta zakon predvideva povečanje državnih štipendij za 20 odstotkov s predhodnim obdobjem do leta 2024. Predvideva se izvem dohodkov iz študentskega dela in kadrovskih štipendij do višine minimalne plače iz računov opravičenosti do socialnih transferjev. S tem študenti oziroma njihove družine ne bodo več finančno kaznovane, zaradi opravljanja študentskega dela. Predviden je dvig višine subvencije za obrok študentske prehrane na 3,5 evra. Varčevalni ukrepi uvedeni že pred več kot desetletjem s tako imenovanim ZUJF namreč še vedno veljajo. Poleg tega se držijo surovine, kar se odraža z vsakoletnim dvigom doplačila za študentski obrok. Podaljšuje se tudi interval dnevnega koriščanja subvencioniranja študentske prehrane od 7 do 22. ure. S tem se omogoča bolj fleksibilno koriščanje te pravice. Dviguje se tudi višina namenskih sredstev za gradnjo študentskih domov s strani države torej tretji razlog zakaj študentska populacija potrebuje nov področni zakon. Uvaja se digitalna študentske izkaznica, omejuje se višina administrativnih stroškov pri vpisu v študij, ki so do sedaj nesorazmerno bremenili prav študente. Celovitejše se naslavlja študente s posebnimi potrebami in nadarjene mlade ter zagotavljanja njihova enaka obravnava prav tako pa je v predlogu zakona odprto vprašanje o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja v študijskem okolju.

Še enkrat poudarjam, da so študentje pomembna družbena skupina, zato je prav, da se kot zakonodajalec odgovorno odzovemo na njihove pozive ter izboljšamo njihov položaj. Verjamem v ugoden razplet predlaganih sprememb in dopolnitev in se že v naprej zahvaljujem vsem, ki boste ta predlog zakona podprli. V kolikor bodo v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov v skladu s prvim odstavkom 138. člena Poslovnika v imenu predlagatelja predlagam, da se tretja obravnava predloga zakona opravi še na tej seji.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici Ivi Dimic.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani podpredsednik.

Spoštovani državni sekretark, kolegice in kolegi.

Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino je obravnaval Predlog Zakona za urejanje položaja študentov, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Igorjem Zorčičem. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji Poslanskih skupin Nepovezanih poslancev, Socialnih demokratov in Liste Marjana Šarca. Predstavnik predlagatelja je predstavil predlog zakona predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pa je predstavil mnenje Vlade. Predstavnik Ministrstva za infrastrukturo je menil, da je bilo vračanje na relacijske vozovnice korak nazaj, ministrstvo je podaljšalo tudi subvencionirane vozovnice za celotno šolsko oziroma študijsko leto. Predstavnik ministrstva za zdravje je povedal, da predlog v 30. členu posega v štiri zakone, ki se nanašajo na zakonodajo s področja zdravstva, čemur niso naklonjeni. Gre za Zakon o pacientovih pravicah, Zakon o zdravniški službi, Zakon o zdravstvenem zavarovanju in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ministrstvo opozarja, da je v Sloveniji tudi premalo zdravnikov na primerni zdravstveni ravni, ki sprejemajo zavarovane osebe, zato si Vlado oziroma pristojno ministrstvo prizadeva za rešitev tega problema. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog zakona proučila skladno s svojimi pristojnostmi njihova predstavnica pa je povedala, da je pripravila kar obsežno pisno mnenje. Že v uvodnem delu so izpostavili, da predlog zakona vsebinsko posega v osem zakonov, pri čemer je uporabljena specifična zakonodajna tehnika noveliranja t.i. omnibus, ki odstopa od običajnega spreminjanja zakonov s samostojnimi zakoni. V pripombah k posameznim členom so izpostavili določene pomisleke ustavnopravne narave z vidika 2., 14., 58. in 21. člena ustave. Podali so pripombe z vidika skladnosti s pravnim sistemom, opozorili na neustrezno ponovno vnašanje določenih vsebin v posamezne zakone, ki so že del veljavnega besedila teh zakonov, ter opozorili še na nekatere druge nomotehnične pomanjkljivosti. Po hitrem pregledu amandmajev je menila, da upoštevajo večino njihovih pripomb, zato je izpostavila le tiste, kjer njihovi pomisleki niso bili upoštevani.

Odbor je prejel tudi mnenje Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Njena predstavnica je povedala, da komisija predlog podpira in med drugim ocenjuje, da se lahko obravnavani predlog zakona razume kot krizni zakon, saj naslavlja kritične probleme, s katerimi se študentska populacija srečuje že dlje časa in zelo neposredno vplivajo na njeno vsakdanje in študijsko življenje.

Predstavnica Študentske organizacije Slovenije je predstavila kronologijo priprave predloga zakona in na kratko povzela bistvene poudarke. Zahvalila se je vsem, ki so pobudo sprejeli in ki predlog zakona podpirajo, in pozvala k podpori tudi tiste poslanske skupine, ki se do njega še niso opredelili.

V razpravi je bilo poudarjeno, da so mladi v tej krizi trpeli. Napoteni so bili izven študentskih domov, onemogočeno jim je bilo delo preko študentskega servisa, študenti pa niso bili vključeni v PKP-jih razen v dveh primerih. Zato so razpravljavci poudarjali, da je treba dati prioriteto mladim in vsaj deloma odpraviti škodo, ki so jo študenti občutili v času epidemije COVID-19. Dejstvo namreč je, da so bili mladi v času epidemije zapostavljeni. Nekateri razpravljavci pa so izpostavili, da bi bilo bolje, da se problematika ne ureja na toliko različnih koncih. Najbolje bi bilo, če bi bilo vse urejeno v Zakonu o visokem šolstvu. Programi bi morali biti povezani med seboj in to že od vrtca naprej. Opozorjeno je bilo, da predlog zakona posega na osem zakonov in da finančne posledice niso takšne kot jih predstavljajo predlagatelji. Na argumente vseh / znak za konec razprave/ tistih, ki predloga zakona ne podpirajo tudi zaradi finančnih posledic, pa so zagovorniki predloga zakona odgovarjali, da so finančne posledice v višini 37 milijonov evrov v kontekstu delovanja te vlade zanemarljive. V nadaljevanju je bilo poudarjeno, da so predlagane rešitve dobronamerne, zato bi morala obravnavana tema poslance združevati ne pa razdruževati. Študentom je treba pomagati z vzpostavitvijo dobrih pogojev za študij, saj bodo / znak za konec razprave/ tako lahko nanj bolj osredotočeni in ga bodo tudi prej končali. Znanje je največja vrednota in nacionalni kapital, zato je treba vlagati v znanje in mlade, s tem pa bo družba še naprej razvijala kot družba znanja, inovacij.

Odbor je sprejel vse vložene amandmaje in glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Pripravljen je dopolnjen predlog.

Hvala lepa.

Za uvodno obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku vlade dr. Mitji Slavincu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci.

Vlada je mnenje k predlaganemu zakonu posredovala septembra lani. Zaradi tega na tem mestu ne bom ponavljal. Naj pa poudarim, da je na matičnem delovnem telesu bilo izpostavljeno, kako zakon posega na osem drugih zakonov in zaradi tega lahko povzroči določeno nepreglednost. Prav tako smo opozorili na nekaj drugih podrobnosti in pa neskladij, morda tudi ne najboljših rešitev. Na nekaj jih je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba. In veseli me, da je sedaj po amandmajih, sprejetih na matičnem delovnem telesu, zakon v takšni obliki, da ga lahko vlada podpre. Vlada tudi načelno podpira vse rešitve, ki so v dobrobit izobraževanju, približevanju znanja vsem tistim, ki so za to zainteresirani in zaradi tega tudi podpiramo kljub temu, da so z zakonom povezane tudi dokaj velike obremenitve za proračun, ampak, če je to za dobrobit približevanja znanja, če to pomeni, da bo povprečna raven znanja v Sloveniji višja, potem je to zagotovo dobro naložen denar. Ministrstvo je preko sveta s študentsko organizacijo že komuniciralo o teh vprašanjih že prej, tudi pripravilo marsikateri predlog rešitve in ker te rešitve sovpadajo z mnogi členi tega zakona lahko toliko bolj podpremo. Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Stališče poslanske skupine Konkretno nam bo predstavila Mojca Žnidarič. Izvolite.

Hvala za besedo, podpredsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim!

V prejšnjem sklicu parlamenta je bil prvič sprejet zakon za urejanje položaja študentov. Že takrat so se pojavili očitki zakaj takšen način sprejemanja zakona, ali ne bi bilo namesto sprejetja takratnega zakona primernejše novelirati posamezne zakone in zakaj so se študentje sploh organizirali na način kot so se, da so predlagali ureditev njihovega položaja v enem zakonu. Danes se torej že drugič zapored srečujemo s podobnimi očitki. V Poslanski skupini Konkretno smo mnenja, da bi se pravnemu urejanju materije, v našem primeru položaja študentov, kot ga predvideva obravnavani zakon morali izogibati. A kot na številnih drugih področjih od sprejeta ZUJF sploh v zadnjih dveh letih zaznamovani z boleznijo covid-19 je poseganje v več zakonov hkrati postala stalna praksa na katero se bomo očitno morali navaditi oziroma z njo sprijazniti vsaj pri interventni zakonodaji. Ob tej priložnosti ponovno poudarjamo, da so rešitve predloga zakona dobre. Nekaj rešitev je bilo izboljšanjih že na delovnem telesu, nekatere pa so se v zadnjih mesecih bodisi uredile že v drugih predpisih in so tako postale brezpredmetne bodisi so se izkazale kot težko izvedljive. V prvem primeru lahko omenimo poskus ureditve subvencioniranega javnega potniškega prometa, ki pa je v vmesnem času rezultiral v uveljaviti enotne vozovnice za dijake in študente že avgusta lani, kar zagotovo znatno pripomore k večji dostopnosti javnega prevoza za to ciljno skupino. V drugem primeru pa lahko omenimo prvotno predvideno zahtevo po dodatnem oziroma drugem osebnem zdravniku, ki bi bil študentom dodatno zagotovljen še v kraju študija. Takšna rešitev se je v danih razmerah, ko nekaj čez 100 tisoč oseb nima osebnega zdravnika, izkazala kot težko izvedljiva in ej bila črtana iz predloga zakona. Problematiko pomanjkanja družinskih zdravnikov smo sicer naslovili lani s sprejetjem Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, s katerim smo uvedli finančno spodbudo v obliki dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine. Zdravniki, ki so opravili strokovni izpit in so se prijavili na specializacijo razpisov v letih 2021 in 2022 so že zdaj upravičeni do dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine v višini 20 % urne postavke osnovne plače specializanta. Verjamemo, da se bo zaradi navedenega v prihodnjih letih našla ugodnejša rešitev tudi za študente. Ob izpostavljanju ključnih rešitev predloga zakona je prav gotovo treba izpostaviti spremembe pri državnih štipendijah, pri čemer ne gre zgolj za dvig le-teh, temveč tudi za dva nova dohodkovna razreda. Želimo si, da bi študenti imeli neposredno delovno izkušnjo le zaradi uvajanja v delovno okolje pri izbranem delodajalcu in ne zaradi materialne prikrajšanosti. Vemo pa, da je realnost drugačna in skozi prizmo tega pozdravljamo tudi dvig državnih štipendij.

Subvencionirana študentska prehrana je bila pred leti nekajkrat predmet razprave v Državnem zboru. Tokrat smo našli konsenz tudi poslanci, tako pri podaljšanju časovnega intervala, v katerem je možno koristiti subvencionirano študentsko prehrano, kot pri zvišanju subvencije za obrok študentske prehrane. Višina subvencije naj bi se po novem zvišala iz sedanjih 2,35 evra na 3,50 evra. Časovni interval, v katerem bi bilo možno koristiti subvencionirano študentsko prehrano, pa bi bil po novem od 7. do 22. ure / znak za konec razprave/ in ne več od 8. do 21. ure. O nekaterih popravkih oziroma dopolnitvah predloga zakona pa bomo odločali tudi danes.

V Poslanski skupini Konkretno bomo Predlog zakona za urejanje položaja študentov podprli. Hvala.

Hvala tudi vam.

Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Dušan Šiško.

Izvolite.

Spoštovani!

Na mladih svet stoji. Radi se tudi hvalimo, kako dobre študente imamo in kako je večino našega rednega izobraževanja po celotni vertikali brezplačno. Kolikor je resnice v tej brezplačnosti, je sicer debata za kdaj drugič, se pa moramo vsi strinjati, da se je v zadnjih letih ogromno naredilo za študente in se s tem omogočilo študij skoraj vsakemu izmed njih. Verjamem, da me gledate čudno. Dobrih 20 let nazaj ni bilo subvencioniranega prevoza, štipendije, je znašala ravno toliko, da je imel študent ali za mesečno karto od doma do fakultete ali pa za najcenejši dom in najcenejše bone za prehrano, pa še to samo za 20 dni. Obojega ni mogel imeti, zato je večino, kot mnogi zdaj bili so prisiljeni delati ali pa so bili odvisni od staršev. Urna postavka je res mogoče bila višja, a njihovo delo se ni štelo nikamor, pa tudi prispevke zanje niso plačevali. Dejansko so študentje brez zadržkov pristali na tako imenovanem črnem delu in ne, bilo bi to v bivšem sistemu, ampak, kot sem omenil, dobrih 20 let nazaj. Lagal bi, če bi rekel, da študentje takrat niso »žurirali«, so, a življenje je bilo drugačno. Marsikdo bi celo rekel, da boljše, sproščujoče in bistveno pestrejše. Življenje gre dalje, stvari se spreminjajo in prav je, da tudi študentom gremo naproti in uskladimo določena področja z današnjim časom.

V Slovenski nacionalni stranki smo z veseljem prispevali podpise k predlogu, ki ureja položaj študentov, zvišuje subvencije štipendije za 20 %, do leta 2024, usklajuje višine subvencije za študentsko prehrano, povečuje sredstva za gradnjo študentskih domov, ureja digitalno študentsko izkaznico, področje študentskega dela ter višje in visoko šolstvo. Prepričani smo, da se bo s predlogom mogoče vsaj deloma odpravila škoda, ki so jo študentje občutili v času epidemije Covid-19. Res so študentje v tem covidnem času dobili nekaj vladnih bombončkov, ki so bili le sami sebi namen, nikakor pa se ni saniralo težave, ki jih dejansko so imeli. Študentom je treba pomagati z vzpostavitvijo dobrih pogojev za študij. Tako bi se lahko bolj osredotočilo na študij in ga veliko prej tudi končali. Mogoče bomo v prihodnje naredili še korak naprej in naredili reformo, ki bo bodočim študentom omogočilo realnejšo izbiro študijskega programa. Vsi, ki smo študirali, smo bili soočeni s prepričanjem, da vsaka fakulteta o sebi meni, da je najboljša in da so njihovi diplomanti zaposljivi. Resnica je bistveno drugačna. In zaradi tega smo država, ki ima skoraj največ nezaposlenih diplomantov oziroma so se ti zaposlili izven svojega foha. Zato vas v kakšnem lokalu s kavo postreže tudi diplomirani ekonomist. Torej, če smo poskrbeli za to, da bodo finančno študentje lažje študirali, bomo počasi morali poskrbeti tudi za to, da bodo študirali za dejansko zaposljive poklice.

Ob vsem tem ne morem mimo vsesplošnega prepričanja, da so mariborski študentje manj vredni kot ljubljanski. Študenti so tako mariborski, kot ljubljanski, le da marsikdo gre študirat raje v Maribor, ker so tam nižji stroški bivanja. Dostikrat pa se zgodi, da imajo ravno mariborski študentje več znanja in znajo naučeno boljše unovčiti.