Spoštovane poslanke in poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 96. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Lidija Divjak Mirnik, Nik Prebil, mag. Dejan Židan, Željko Cigler, Samo Bevk, Franc Jurša, Gregor Židan od 16. ure dalje, Igor Zorčič, Aljaž Kovačič in Monika Gregorčič.

Na sejo so bili vabljeni predstavniki Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 96. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 21. februarja 2022, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da je predlagatelj na podlagi prvega odstavka 118. člena Poslovnika Državnega zbora umaknil Predlog priporočila v zvezi s povečanjem lastniškega deleža države v podjetju Sava, d.d., (EPA 2510-VIII), zato je na podlagi tretjega odstavka 118. člena Poslovnika Državnega zbora postopek obravnave o predlogu priporočila končan. S tem je 1. točka dnevnega reda 96. izredne seje postala brezpredmetna.

Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli.

Prehajamo na odločanje o dnevnem redu seje, na katerem ostane le še 2. točka dnevnega reda. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 66 poslank in poslancev, za je glasovalo 59, proti eden.

(Za je glasovalo 59.) (Proti 1.)

Ugotavljam, da je dnevni red 96. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPODBUJANJU DIGITALNE VKLJUČENOSTI, NUJNI POSTOPEK.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo Marku Borisu Andrijaniču, ministru za digitalno preobrazbo. Izvolite, imate besedo.

Spoštovane poslanke, cenjeni poslanci!

Predlog zakona o spodbujanju digitalne vključenosti predstavlja prvi sistemski zakon, ki celovito ureja področje pridobivanja digitalnih veščin pri nas. Če bo danes v tem cenjenem Državnem zboru sprejet, bomo lahko še letos zagnali največji program e-opismenjevanja v naši zgodovini.

Že ob prevzemu ministrske funkcije sem dejal, da morata digitalna neenakost in izključenost končno postati stvar preteklosti. Prepričan sem, da bo s sprejetjem tega zakona narejen pomemben korak k temu cilju, ki ga danes zasleduje vsa Evropa. Lahko pa rečem, da Slovenija na tem področju, žal, zaostaja za evropskim povprečjem. Skoraj polovica odraslih nima niti osnovnih digitalnih veščin. Prav zato smo pripravili predlog zakona, ki nas bo pomagal popeljati med digitalno najbolj vključujoče evropske družbe. Z njim uvajamo tako sistemske rešitve kot tudi interventne ukrepe za pomoč tistim, ki tekom te krize najbolj trpijo zaradi digitalne izključenosti. Predlog prvič definira različne stopnje digitalnih kompetenc in določa konkretne ukrepe za dvig digitalne vključenosti prav vseh ključnih družbenih skupin, vključno z invalidi. V prvi vrsti omogoča pridobivanje digitalnih veščin s pomočjo tečajev, ki se bodo izvajali in subvencionirali prek javnih razpisov. A ker znanje brez ustrezne računalniške opreme ni zadosti, uvaja tudi možnost finančnih spodbud za nakup tovrstne opreme. Z ukrepi, ji jih predvideva zakon, želimo med drugim tudi navdušiti mlade nad tehničnimi znanji in poklici, ki jih danes tako zelo primanjkuje. Zakon bo prav tako prispeval k digitalizaciji šolskega procesa predvsem pa k odgovorni ter varni rabi najnovejših tehnologij. V kolikor bo ta predlog danes sprejet, bomo lahko že letos izvedli javne razpise za subvencioniranje tečajev digitalnih veščin, namenjenih mladim in pa starejšim nad 55 let. Prav starejšim od 55 let bomo tako omogočili, da s pomočjo brezplačnih tečajev pridobijo osnovne digitalne veščine, mladim pa bomo s temi brezplačnimi tečaji zagotovili dostop do naprednejših digitalnih veščin, pa naj gre za robotiko, programiranje, umetno inteligenco ali pa digitalno podjetništvo. Predlog prav tako omogoča, da država podeljuje finančne spodbude za nakup računalniške opreme. Te spodbude smo, kot veste, poimenovali digitalni bon. Še letos bodo upravičeni do digitalnega bona v vrednosti 150 evrov vsi srednješolci in študenti, dodali pa smo tudi osnovnošolce v zadnji triadi. Tekom pandemije se je namreč pokazalo, da številne slovenske družine nimajo ustrezne računalniške opreme, ta problem je pa še posebej pereč pri družinah z več otroki. Prav tako bodo digitalne bone v vrednosti 150 evrov prejeli starejši od 55 let, ki se bodo udeležili subvencioniranih tečajev. Digitalni bon smo zasnovali po zgledu turističnega bona, upravičenci pa ga bodo lahko unovčili za nakup nove ali pa rabljene računalniške opreme. S pomočjo tega zakona bomo pomagali do moderne računalniške opreme tudi invalidskim in upokojenskim organizacijam, prav tako pa bomo lahko subvencionirali razvoj in široko uporabo rešitev za boljše digitalno vključevanje invalidov. Subvencionirali bomo tudi nakup digitalnih učnih gradiv v šolah, dodatno usposabljanje učiteljev in klicne centre, ki bodo državljanom nudili tehnično podporo. Z zakonom želimo spodbujati varno in odgovorno rabo digitalnih tehnologij tudi z izvajanjem izobraževalnih kampanj, pri čemer bo naša prva kampanja namenjena osveščanju državljanov / znak za konec razprave/ o tem, kako se najbolje zaščititi pred spletnimi napadi in prevarami. Še v letošnjem letu imamo za ta namen na voljo dobrih 31 milijonov evrov, kar je nekajkrat več kot kadarkoli prej.

Vesel sem, da ta predlog podpira več kot 20 izjemno uglednih organizacij, pa naj gre za javne univerze, Zvezo društev upokojencev Slovenije, Zvezo društev gluhih in naglušnih ter ključna gospodarska in obrtniška združenja. / znak za konec razprave/ Toliko zaenkrat. Najlepša hvala. Prepričan sem, da bomo s sprejemom tega zakona, kot rečeno, storili velik korak k večji digitalni vključenosti celotnega slovenskega prebivalstva.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Za predstavitev poročila dajem besedo predsedniku mag. Branku Grimsu.

Izvolite.

Spoštovani, vsem prav lep pozdrav.

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na svoji 65. nujni seji dne 25. februarja letos kot matično delovno telo obravnaval predlog Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti.

V uvodu je predlagatelj, se pravi minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič v imenu vlade predstavil temeljne poudarke zakona in med njimi še posebej spodbude, med njimi digitalni bon in pa seveda vse, kar bo na razpolago izobraževanj in ostalih predlogov, ki so zajeti v tem zakonu. Danes je pač internet dejstvo in digitalna vključenost je izjemno pomembna. Če je če nekaj let nazaj bil velik del prebivalstva, ki se pač z računalnikom niti ni ukvarjal, gre danes za to, da sledimo tudi usmeritvam Evropske unije, pa tudi čisto praktičnemu življenju, saj se je v teh zadnjih dveh letih tudi zaradi pandemije pokazalo, da postaja internet neko orodje, brez katerega moderen način življenja praktično ni več mogoč. Seveda tak sistem skriva tudi pasti. Tudi na te pasti, se pravi, na različne oblike prevar, vseh mogočih priponk in vsega ostalega, kar lahko naletiš na internetu, pa tudi tistih čisto osnovnih psiholoških prevar, pošlje se napačna pošta, nekdo ne pogleda, odreagira in lahko s tem povzroči veliko škodo. Tudi v nekaj podjetjih se je to že zgodilo. Skratka, gre za to, da se zajame izobraževanje za vse tiste, kar internet prinaša pozitivnega in seveda tudi tisto, kar prinaša lahko negativnega, če smo nepazljivi oziroma če ne poznamo pasti, ki jih prinaša moderen način komunikacij preko interneta.

Digitalna vključenost je torej izjemno pomembna, zato pozdravljamo, da je tak zakon pred nami. V razpravi je bila velika večina, praktično soglasno članic in članov odbora, na stališču, da je tak zakon ne samo potreben, ampak nujen, bile pa so posamezne pripombe glede nekaterih rešitev, tako glede let, ko se določene stvari pridobi glede skupin, ki jih zajema ta zakon, vendar je potem predlagatelj v odgovorih tudi pojasnil, katerim temeljnim usmeritvam ti predlogi sledijo. Na koncu je sledilo glasovanje, na katerem je bilo sprejetih 22 amandmajev, ki so jih vložile poslanske skupine koalicije, amandma, ki pa je bil enak enemu od sprejetih amandmajev po vsebini, praktično enak, Poslanske skupine SAB, pa je postal brezpredmeten zaradi glasovanja. Na koncu je odbor glasoval o vseh členih skupaj in jih z 11 glasovi za in nobenim glasom proti tudi potrdil.

Dopolnjen zakon, z vsemi amandmaji, je dopolnjeno besedilo zakona, ki je danes pred vami in predlagamo, da se ta zakon sprejme.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Blaž Pavlin bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

Izvolite.

Hvala za besedo.

V današnjem modernem svetu je digitalizacija vseprisoten pojav. Zaradi novih tehnologij komuniciramo drugače, delamo drugače, živimo drugače, vse te spremembe pa terjajo posodobitve vseh procesov in sistemov, ki nas obdajajo. Razvoj informacijske družbe temelji na zmogljivi infrastrukturi elektronskih komunikacij, se pravi, na kakovosti širokopasovni infrastrukturi na eni strani, na drugi strani pa na digitalnem znanju in spretnostih državljank in državljanov. Digitalna izključenost in neenakost mora postati stvar preteklosti. S sprejetjem predloga zakona bo narejen pomemben korak k cilju, ki ga danes zasleduje vsa Evropska unija. Marca 2021 je Evropska unija predstavila digitalni kompas, ki določa ambiciozne cilje na področju digitalne preobrazbe na štirih stebrih. Eden od njih je tudi steber digitalnih spretnosti. Cilj, ki si ga je postavila Evropska komisija, je, da ima do leta 2030 vsaj 80 % odraslih prebivalcev Evropske unije vsaj osnovna digitalna znanja in spretnosti.

Slovenija po dostopnih statističnih podatkih precej zaostaja za najboljšimi, saj smo pod evropskim povprečjem. Tako ima pri nas le 55 procentov odraslih vsaj osnovne digitalne spretnosti, kar je bistveno premalo za enakopravno vključevanje v digitalno družbo. Največji zaostanek beležimo pri starejših od 55 let. Pri njih ima osnovne digitalne spretnosti le 32 procentov populacije. Epidemija Covid-19 je pokazala, kako pomembne so digitalne kompetence celotne populacije za zagotavljanje normalnega in učinkovitega funkcioniranja(?) vseh družbenih podsistemov v kriznih situacijah. Digitalna vključenost prebivalstva je predpogoj družbenega razvoja, ki ga omogoča digitalna preobrazba gospodarstva, javne uprave in širšega javnega sektorja ter družbe v celoti.

Zakon je temelj za to, da spodbujanje digitalne vključenosti postane obveznost vsakokratne izvršilne oblasti. Zakon naslavlja družbene komponente digitalne preobrazbe, zato prebivalstvo Republike Slovenije razdeljuje na 9 ciljnih skupin, ki so jim ukrepi spodbujanja namenjeni od predšolskih otrok do invalidov in upokojencev. Z zakonom so opredeljene tri ravni digitalnih kompetenc osnovne, zahtevnejše in strokovne glede na klasifikacijo evropskega okvira digitalnih kompetenc. Zakon opredeljuje naslednje vrste ukrepov spodbujanja. Spodbude za dvig digitalnih kompetenc, promocije digitalnih kompetenc, digitalnih tehnologij in njihove rabe ter spodbude za nakup računalniške opreme. Nakup računalniške opreme se spodbuja z digitalnim bonom. V letu 2022 je za subvencioniranje usposabljanj digitalnih kompetenc in za nakup računalniške opreme tako na voljo okoli 31 milijonov evrov. Slovenija je glede na interes digitalnega gospodarstva in družbe leta 2021 na 13. mestu med državami članicami Evropske unije in ne glede na preteklo leto napredovala za tri mesta. V Novi Sloveniji verjamemo, da lahko položaj še izboljšamo in z ustreznimi ukrepi Slovenije do leta 2030 pripeljemo med prvih 5 digitalni najbolj napredenih držav v Evropi. Zakon bo imel posredne pozitivne posledice za potrošnike in gospodinjstva ter gospodarstvo na splošno. Dvig stopnje digitalne vključenosti v celotnega prebivalstva bo namreč omogočil večji delež digitalnega poslovanja podjetij in potrošnikov, s tem pa znižanje stroškov. Digitalna vključenost prebivalca predstavlja velik pozitivni učinek na zaposljivost in posledično odpravlja eno od ovir, ki poslovnim subjektom preprečuje digitalno preobrazbo svojih poslovnih procesov. Ob enem se z digitalno vključenosti prebivalstva ustvarja močnejši pritisk na javno upravo, da svoje poslovanje dodatno prilagodi potrebam informacijske družbe, kar ima pozitivne posledice tudi za njeno poslovanje z gospodarstvom. V Novi Sloveniji želimo, da v Sloveniji postanemo oblikovalci digitalne prihodnosti in ne zgolj uporabniki tehnoloških rešitev, zato bomo predlog zakona podprli.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Mag. Andrej Rajh bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

Izvolite.

Spoštovane kolegice in kolegi, minister!

Predlog zakona, ki ga obravnavamo je še eden v vrsti zakonov, ki imajo sicer dober namen in bo ljudem olajšal življenja a je očitno, da gre ob enem za orodje, s katerim si Vlada poskuša kupiti čim več glasov na prihajajočih volitvah. To je tudi edini resnični razlog za obravnavo predloga po nujnem postopku. Težko se je strinjati z za lase privlečenimi navedbami, da je sprejem zakona nujen, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Na sploh se v zadnjem času predlogi za obravnavo zakona po nujnem postopku vrtijo kot po tekočem traku. Če pri nekaterih ni mogoče oporekati nujnosti to za druge ne velja in mednje uvrščamo tudi današnji predlog zakona. Kot rečeno se je Vladi torej očitno mudilo zato, da bo tudi digitalni bon za določene skupine prebivalcev še ena od značk, ki si jih bodo lahko pripeli in prevzemali na bližajočih se volitvah ter na ta način opevali svojo skrb za narod. O pomembnosti digitalizacije seveda ne more dvomiti nihče tudi na ravni Evropsko komisije je to področje v aktualnem mandatu uvrščeno med šest prednostnih nalog. Gre za eno od gonilnih sil rasti, ki naše življenje zaznamuje in ga / nerazumljivo/ na različnih področjih. V skladu s tem tako delovno kot zasebno okolje od ljudi terjata zmožnost uporabe različnih digitalnih znanj in veščin, zato je spodbujanje pridobivanja enih in drugih dobrodošla. Posebej to velja, zaradi dejstva, da je povpraševanje po specializirani delovni sili, ki ima digitalna znanja na najvišji ravni do slej. V nasprotju s povpraševanje po taki delovni sili pa so digitalne spretnosti odrastli v Sloveniji glede na ugotovitve OECD nizke. Enako nizke pa so tudi investicije v izobraževanju odraslih. Tudi v stranki SAB spodbujanje digitalne pismenosti uvrščamo pred ključne projekte v našem mandatu. Zavzemamo se, da je znanje pravzaprav postalo nuja in prav digitalizacija je eno tistih področij, ki terja izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih. Posameznik se mora aktivirati in stremeti k svojem opolnomočenju na tem področju, država pa je tista, ki mu z ustreznimi orodji in mehanizmi dolžna ponujati priložnosti, da to počne. Če odmislimo predvolilno agendo, ki veja iz predloga zakona je slednjemu težko nasprotovati. Digitalno pismenost je treba nenehno krepiti in vsa prizadevanja v to smer so dobrodošla. Se pa z vlado ne strinjamo o določitvi upravičencev, ki bodo že letos prejeli digitalni bon. Ne vidimo pravega razloga zakaj izpustiti eno od šolajočih se generacij osnovnošolce. V SAB smo se že ves čas epidemije zavzemali za to, da bi učencem in dijakom zagotovili primerne pogoje za izobraževanje na daljavo. V okviru PKP zakonov smo predlagali številne amandmaje s podobno vsebino in v tej luči nas vladni predlog veseli, je pa rešitev po našem mnenju zastavljena preozko. Izjemno povečanje potreb po digitalni vključenosti, ki se narekujejo zaostrene razmere pandemije covida-19, se namreč nanašajo na otroke vključene v osnovnošolsko izobraževanje. Od začetka epidemije oziroma pandemije je bilo veliko napora vloženega v to, da bi se vsem osnovnošolcem, ki niso imeli računalnika ali dostopa do spleta, navedeno tudi zagotovilo. Kljub temu v SAB ocenjujemo, da so določene potrebe ostale nenaslovljene, zato smo z amandmajem predlagali širitev upravičencev do bona. Na seji odbora smo lahko slišali, da so osnovnošolci še posebej nagnjeni k digitalni odvisnosti in da jih je zato Vlada izpustila, vendar se nam pojasnilo ne zdi prepričljivo. V stranki SAB poudarjamo, da je digitalno opismenjevanje za osnovnošolce nuja, tega ne morejo početi brez računalnika in računalniške opreme. Le tako bodo lahko dovolj zgodaj razvili interes za poklice in družbo prihodnosti in hkrati razvijali kompetence, ki bodo presegale uporabo socialnih omrežij kot so Facebook, Instagram in TikTok. Gospodarstvo prihodnosti bo temeljilo na digitalizaciji in informatizaciji in razlogličenju. Zato smo prepričani, da odgovorna raba spleta in računalniške opreme danes ni izbira temveč nuja. Zato smo danes ponovno vložili amandma, ki sicer na odboru ni dobil zadostne podpore, smo se pa na njem osredotočili na skupino osnovnošolcem, kjer je potreba po računalniški opremi še posebej izrazita. Zato nas hkrati tudi veseli, da je koalicija danes za nami vložila enak amandma, ki je identičen našemu. V poslanki skupini SAB zato zakonu ne bomo nasprotovali.

Hvala lepa.

Mojca Žnidarič bo predstavila stališče Poslanske skupine Konkretno.

Izvolite.

Hvala za besedo, podpredsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim!

Danes odločamo o Predlogu zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. Digitalna vključenost prebivalstva je predpogoj družbenega razvoja, ki ga omogoča digitalna preobrazba gospodarstva, javne uprave in širšega javnega sektorja ter družbe v celoti. Prioritetni cilji zakona so med drugim poskrbeti za krepitev zavesti o prednostnih uporabe digitalnih orodij za življenje, spodbujanje zanimanja za naravoslovna in tehniška znanja še posebej na področju digitalnih tehnologij, krepitev razumevanja v digitalnih tehnologijah in njihovi odgovorni ter varni uporabi, povečanje števila zaposlenih z digitalnimi kompetencami, dvig podjetnost v povezavi z digitalnimi kompetencami in razvoj podjetništva temelječega na digitalnih kompetencah, dvig usposobljenosti za uporabo digitalnih kompetenc višjih ravni zahtevnosti ter povečanje zanimanje za srednješolske, višješolske in visokošolske programe, ki vključujejo strokovne digitalne kompetence in zmanjšanje razlik med spoloma na tem področju. Izmed štirih stebrov digitalne vključenosti se zakon usmerja predvsem v pridobivanje in krepitev kompetenc in poznavanje prednosti digitalnih tehnologij in storitev z namenom kritične, odgovoren in varne rabe digitalnih storitev. Strategija digitalna Slovenija 2020 namreč ugotavlja, da je edne največjih primanjkljajev v Sloveniji prav področje usposobljenosti prebivalstva za vključitev v informacijsko družbo. Le z odpravo ugotovljenih vrzeli pri digitalnih znanjih, spretnostih, število in usposobljenosti strokovnjakov za informacijsko komunikacijske tehnologije in povezljivostjo bo mogoče zagotoviti, da bodo vsem državljanom v popolnosti dostopne storitve, ki jih omogočajo digitalne tehnologije in da postanejo sooblikovalci razvoja digitalne družbe. Predlog zakona vključuje ukrepe za devet ciljnih skupin: predšolske otroke, šoloobvezne otroke, dijake, študentje višješolskih in visokošolskih programov, učitelje in predavatelje, odrasle, upokojence in invalide ter zajema več ravni digitalnih kompetenc, osnovnejše, strokovne in kompetence podjetnosti. Predlog zakona bo tako preko subvencij za dvig digitalnih kompetenc promocije digitalnih kompetenc in spodbude za nakup računalniške opreme v obliki digitalnih bonov poskrbel, da bosta digitalna izključenost in neenakost postala stvar preteklosti. Slovenija je glede na indeks digitalnega gospodarstva in družbe 2021 na 13. mestu med državami članicami EU in je glede na preteklo leto napredovala za tri mesta. Verjamemo, da lahko ta položaj še izboljšamo in z ustreznimi ukrepi Slovenijo do leta 2030 pripeljemo med prvih pet digitalno najbolj naprednih držav v Evropi. Z doseženim namenom bo zakon med drugim pripomogel tudi k uresničitvi ciljev dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050 ter prizadevanjem EU za zeleni in digitalni prehod. V Poslanski skupini Konkretno bomo zato predlog zakona o spodbujanju digitalne vključenosti podprli. Posebej nas veseli, da je med današnjimi amandmaji tudi amandma koalicije, ki glede na našo razpravo in apel na matičnem odboru med upravičence digitalnega bona za nakup računalniške opreme v letu 2022 vključuje tudi zadnjo triado osnovnošolskih otrok. Hvala.