Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani Odbora: mag. Karmen Furman, ki jo danes nadomešča Bojan Podkrajšek, potem Nado Brinovšek nadomešča Lidija Ivanuša, lepo pozdravljena, Vojka Starovića nadomešča mag. Andrej Rajh, lepo pozdravljen, mag. Bojano Muršič nadomešča Željko Cigler, lepo pozdravljen, in gospod Simonovič ne more biti danes z nami, ker je službeno odsoten.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora. In sicer predlog dnevnega je Predlog zakona o spremembi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, skrajšani postopek. Imamo tudi nekaj amandmajev. Ker do začetka seje ni bilo predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Dejanom Židanom in je objavljen na spletni strani Državnega zbora. Imamo tudi kar nekaj gradiv: mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade in pa mnenje Državnega sveta, in sicer Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o amandmajih in členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh članih in amandmajih združi, po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih, nato pa o vseh členih skupaj.

Ali kdo temu nasprotuje? Ne vidim. Potem bi tako tudi nadaljevali z delom.

Besedo dajem predlagatelju predloga zakona mag. Dejanu Židanu. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala, gospa predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospod državni sekretar, gostje, lepo pozdravljeni.

Na začetku, gospa predsednica, dovolite, da se vam zahvalim, da ste na našo prošnjo hitro sklicali sejo, kar teoretično omogoča, da pride, če bo takšna volja tega Odbora ta zakon tudi na redno sejo, ki bo v marcu. Na začetku, spoštovane in spoštovani, želim prebrati zapis Varuha človekovih pravic, ki ga je objavil marca 2017. Takole je napisal: »Na problematiko, govorimo seveda o zajamčeni plači znotraj nadomestila zaradi bolniške, smo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozorili z dne 12. 1. 2015. Zavzeli smo stališče, da gre v primeru, ko se za osnovo obračuna nadomestila plač uporabni znesek zajamčene plače za kršitev pravice do socialne varnosti. Če ni podatka za osnovo, bi se kot osnova morala uporabiti plača določena v pogodbi o zaposlitvi, kot to določa sedmi odstavek 137. člena Zakona o delovnih razmerjih. Če pa tudi te ni mogoče ugotoviti, pa kvečjemu minimalna plača. Zavod nas je obvestil, da so Ministrstvu za zdravje predlagali, da bi v primeru, ko ni na voljo podatkov dejanske plače zaposlenega, kot osnovo za izračun uporabljali minimalno plačo in hkrati nas je obvestil, da je Ministrstvo za zdravje potrdilo temu mnenju, vendar je hkrati opozorilo na spremembo relevantne zakonodaje, ki je danes pred nami.«

Mogoče za tiste, ki ne poznajo podrobnosti. Dosedaj se je kot najnižja vrednost za izračun nadomestila uporablja zajamčena plača, ki pa v Sloveniji več ne obstaja. Edini preostanek zajamčene plače je v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 31. členu. In kje je težava? Težava je v tem, da je ta znesek zajamčene plače bil nazadnje določen v vrednosti 237,7 evra leta 2016. Takrat je mimogrede bila minimalna plača 521 evrov. Od takrat naprej se minimalna plača vsako leto nekoliko zviševala, tako da je danes v tem trenutku višja za več kot 106 %, torej je 174, zajamčena plača kot delikt preteklosti pa je obtičala in je v bistvu brez zvišanja in je danes povsem enaka številka, ker je obtičala v tem zakonu kot takrat in zato je tudi verjetno Varuh opozoril, da gre že v tem trenutku za socialno težavo.

Seveda število ljudi, katerim je izplačana zajamčena plača kot nadomestilo, torej kot bolniška, je majhno. Posamezna leta se gibljejo, mislim, da predlansko leto, lanskega podatka nimam, nekaj čez 100. Nekatera leta pridejo do 150, več pa ne. Torej, številka je zelo majhna. Vendar vsaka številka je konkretni človek, ki je odsoten zaradi bolniške odsotnosti.

Zato smo iskali rešitev in v predlogu predlagamo, da se postolat zajamčene plače kot najnižjega možnega plačila za bolniško odsotnost uporabi 60 % minimalne plače. Kaj to v praksi pomeni? Da se v praksi številka 237 spremeni v številko 644, če govorimo o bruto znesku. Če govorimo o netu je še vedno majhno izplačilo, ker se kljub temu izplačujejo vsi prispevki okoli 450 evrov.

Ko smo predlagatelji imeli možnost, da Komisiji Državnega sveta predstavimo predlog zakona, smo dobili zelo relevantno mnenje javne zdravstvene blagajne, da je potrebno zelo jasno določiti, da je določilo napisano takole, da ne bo pospeševalo apsentizma?, ki je v Sloveniji velik problem. Moram povedati, da smo predlagatelji predloge tako zavarovalnice, kakor tudi članic in članov Komisije Državnega sveta v celoti upoštevali in na podlagi tega pripravili amandmaje, ki smo jih tudi uskladili z Zakonodajno-pravno službo in so vloženi.

Včeraj sem bil informiran in tudi vidim iz sistema, da je podobne amandmaje vložila tudi koalicija. Za stališča mene kot prvopodpisanega moram povedati, da bi bilo najboljše, da se kar združi, kar je tehnično nemogoče, so pa vsebinsko povsem enaki, kakšna razlika je samo v kakšni besedi. Katerakoli oblika amandmajev bo sprejeta, vsebina bo povsem enaka, učinek bo povsem enak in kot predlagatelj nimam težav niti z našimi amandmaji, ne z amandmaji, ki so bili vloženi s strani koalicije.

Hvala za pozornost.

Hvala lepa tudi vam kot predlagatelju.

Izvolite, državni sekretar mag. Franc Vindišar beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo, gospa predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci! Vlada v zvezi s predlogom novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ugotavlja, da se je inštitut zajamčene plače v zakonodaji ohranil le v tem zakonu, zato predlagana uporaba instituta minimalne plače ne nasprotuje.

Vlada meni, da je izjemnega pomena v predlogu zakona ohraniti določbo, ki omogoča nižje izplačilo nadomestila kot 60 % minimalne plače za samostojne zavezance, ki plačujejo prispevek od osnove, ki je nižja od 60 % minimalne plače. Ker bo predlog novele zakona omogočil dodatne finančne obremenitve za zdravstveno blagajno ter spremembe izvajanja obračunov nadomestil v praksi, so bili vloženi predlogi amandmajev k tem predlogu, ki so danes pred vami.

Z amandmajem k 1. členu je predlagano preoblikovanje besedila člena na način, da bo ta jasnejši za izvajanje v praksi. Z amandmajem k preostalim členom pa se predlaga določitev prehodnega obdobja. V amandmaju je predlagano, da se za novelo zakona zakon začne uporabljati pri obračunu nadomestil od prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen. Z navedenim amandmajem se bo deležnikom, torej predvsem Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in delodajalcem, omogočila prilagoditev obračunov v skladu z novelo zakona. Tako kot je povedal predlagatelj so amandmaji vloženi z obeh strani in so praktično po sami vsebini popolnoma identični.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj pa dajem besedo predstavniku Državnega sveta. Z nami je mag. Peter Požun. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo. Dober dan tudi z moje strani.

Torej, kot je bilo že danes omenjeno, smo v pristojni komisiji predlog zakona obravnavali na svoji 78. seji in mu izrekli podporo, kajti po naši oceni se bo z njegovo uveljavitvijo uresničilo to, na kar smo v preteklosti že nekajkrat opozorili tako v Državnem svetu , kot tudi predstavniki delojemalcev, in sicer da bo termin zajamčene plače nadomestilo s terminom minimalne plače.

Komisija je bila seznanjena tudi s podatkom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da trenutno na podlagi te določbe nadomestilo zaradi bolniške odsotnosti prejema okoli 115 do 130 ljudi. Sprememba osnove za izplačilo nadomestila zaradi bolniške odsotnosti pa naj bi bila po oceni Zavoda sicer aktualna za okoli 2300 zavarovancev.

Komisija se je kljub zavedanju tehničnih omejitev, s katerimi se soočajo deležniki v sistemu, ki bodo morali to implementirati, torej delodajalci, računovodske hiše in tudi sam zavod in sistem SPOT, zavzela za čimprejšnjo implementacijo predloženih zakonskih določb, saj bo to po naši oceni pripomoglo k izboljšanju socialnega položaja enega od najbolj ranljivih segmentov zavarovancev.

Glede dodatnih obveznosti zdravstvene blagajne, ki bi jih prinesle predložene zakonske spremembe, po oceni zavoda okoli pol milijona evrov, pa je Komisija ocenila, da se slednje v primerjavi z nekaterimi drugimi nedavnimi posegi v sistem, ki bodo finančno bolj obremenjujoči, ne predstavlja bistvene ovire. Kljub temu, kot vedno, opozarjamo na nujnost skrbi za vzdržnost zdravstvene blagajne in pozivamo, da se ob vsakokratnih posegih v sistem zagotovi ustrezen dodatni vir financiranja, po možnosti neodvisen od prispevkov, torej da razliko pokrije proračun države.

Seznanjeni smo bili tudi z predlogi amandmajev, ki jih je pripravil Zavod za zdravstveno zavarovanje, to kar je danes predlagatelj že tudi omenil in smo te predloge amandmajev podprli in seveda kvalificirane predlagatelje pozvali, da jih danes na Odboru tudi potrdijo.

Kot rečeno smo predlog spremembe zakona v celoti podprli.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Spoštovani, obveščam vas, da je namesto našega člana Roberta Pavšiča z nami danes Nik Prebil, ki ga lepo pozdravljam.

Sedaj pa nadaljujemo s predstavnico Zakonodajno-pravne službe. Z nami je Valentina Marolt. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika svojih pristojnosti in k 1. členu dala dve pripombi z namenom, da se zakon notranje uskladi.

Vloženi amandmaji štirih poslanskih skupin opozicije to upoštevajo.

Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj pa bi začeli z razpravo. Vendar pa ni bilo prijave za razpravo.

Odpiram sedaj 1. člen. Tako da, če ni želje po razpravi, bomo…

Razprava? Izvolite, kolega Trček.

Hvala lepa za besedo.

Saj je kolega Židan v bistvu opredelil bistvo in upam, da se bomo strinjali in da se ta nekako relikt, ki pač zadene letno 100, 200 ljudi, odpravi v njihovo dobro.

Rad bi pa malo širše povedal. Mi imamo Ministrstvo za zdravje, imamo že v tretji Vladi istega ministra, ki naj bi se ukvarjal z gospodarskim razvojem. Tu je ta relikt mišljenja. Mi potrebujemo zdravo delovno okolje. S tem se mi sploh ne ukvarjamo. Poklicne bolezni, medicina dela itd., to so neke zadeve, s katerimi se bomo morali resno ukvarjati v naslednjih letih. Tudi o tem, ker je neka ideološka mantra, da bi morali delati vedno dlje v lastno starost.

Kar pa se tiče teh zajamčenih, osnovnih, minimalnih in podobnih plač. Živim v Mariboru, pa se nekako ne spomnim, da bi se Avstrijci vedno znova pisarili in kregali, da jim bo gospodarstvo crknilo zaradi minimalne plače in da je to konec sveta. Kot sem že večkrat rekel, mi se moramo prijeti za ušesa in to družbo spraviti v stanje, ko ne bomo delali zadeve, kjer tistemu, ki dela, ne bomo mogli zagotoviti zdravega delovnega okolja in vsaj 20 % višjo plačo kot so izračunani minimalni standardi, ki se tudi nekoliko narobe računajo v Sloveniji. Ampak to so teme za neko drugo razpravo.

Upam, da ta dobronamerni predlog bo sprejet. Sedaj, če bi ta koalicija bila toliko zrela niti ne bi vlagala nekih svojih amandmajev, ampak to ste pač vi. Tako pač je. Seveda bomo Socialni demokrati, tako kot je rekel, gospod Židan oddelali svoje do konca in podprli tudi kvalitetne amandmaje.

Hvala.

Hvala lepa.

Zgolj v pojasnilo. Amandmaji so praktično sočasno nastajali, tako da tukaj pač težko komentiramo ali pa govorimo, da so eni zanalašč vlagali svoje amandmaje. Oboji se nanašajo na mnenje Zakonodajno-pravne službe.

Ne vidim več želje za razpravo, zato bi šli na glasovanje.

Glede na to, da je pač bolj določniški dajem na glasovanje 1. člen koalicijskih strank. V primeru, če bo ta amandma k 1. členu sprejet, postane amandma stranke SD, LMŠ, SAB, Nepovezani poslanci brezpredmeten.

Izvolite, obrazložitev glasu kolega Židan.