129. redna seja

Kolegij predsednika Državnega zbora

11. 2. 2022

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!

Začeli bomo s 129. sejo Kolegija. Včeraj vam je bilo z dopisom posredovano dodatno gradivo k 2. točki dnevnega reda, preden pa začnemo, vas obveščam še o nadomeščanju; jaz nadomeščam kolega Braneta Golubovića, mag. Marko Koprivc pa nadomešča kolega Matjaža Hana.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGOV ZA OBRAVNAVO PREDLOGOV ZAKONOV PO NUJNEM POSTOPKU.

Predlog ste prejeli s sklicem kolegija. Kolegij bo razpravljal in glasoval o štirih predlogih Vlade za obravnavo predlogov zakonov po nujnem postopku.

Prvi, najprej bomo glasovali in razpravljali o predlogu, da Državni zbor po nujnem postopku obravnava Predlog zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu.

Želi besedo… Prosim? Vse okej.

Najprej dam besedo predstavnici Vlade, namestnici generalnega sekretarja Vlade, mag. Petri Marolt Vajda.

Izvolite.

Petra Marolt Vajda

Hvala za besedo.

Vlada predlaga Državnemu zboru, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Zaradi visokih cen na trgu energentov in povišanja cen mineralnih gnojil, je potrebna hitra pomoč gospodarstvu in kmetijstvu. Predlagani zakon tako določa začasne ukrepe, določa se obseg upravičencev, določitev metodologije pogojev in postopek dodelitve pomoči. Pomoč se dodeljuje tudi skladno z zakonodajo EU.

Hvala.

Tina Heferle

Hvala lepa.

Odpiram razpravo. K besedi se je prijavila gospa Maša Kociper.

Izvolite.

Ja, hvala lepa podpredsednica.

Jaz bom ta predlog sicer podprla, ampak za javnost pa povem, da zelo zamuja Vlada z tem predlogom. Ni res, da prej ne bi mogli pripravit tega zakona. Smernice Evropske komisije in primeri dobre prakse z Evropske unije so znani že od oktobra, zdaj pa, oktober, november, december, januar, februar, skoraj 5 mesecev za tem pa ste se vi zbudili in glej za zlomka, zakon je zasnovan tako, da bodo ljudje dobili neke pomoči ravno malo pred volitvami. Tako da, to je spet ena gesta, za katero se človek vpraša, ali je bolj namenjena politični promociji in dobivanju dodatnih točk pred volitvami ali je res namenjena pomoči ljudem in gospodarstvu, ampak, v opoziciji smo opozarjali že mnogo pred tem, da je to treba naredit in seveda, zdaj bom zakon podprla, ampak vseeno, zelo, zelo zamujate.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi še kdo besedo? (Ne.) Če ne, prehajamo na glasovanje.

Predlog sklepa se glasi: »Predlog zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu se obravnava po nujnem postopku.« Glasujemo.

Kdo je za? (Vsi, razen Levica.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Prehajamo na obravnavo predloga Vlade, da Državni zbor po nujnem postopku obravnava Predlog zakona o interventnih ukrepih za podporo trgu dela.

Želi besedo predstavnica Vlade? (Da.)

Izvolite.

Petra Marolt Vajda

Hvala lepa.

Vlada predlaga, da se Predlog zakona o interventnih ukrepih za podporo trgu dela obravnava po nujnem postopku. Namen zakona je reševanje oziroma preprečevanje posledic pomanjkanja delovne sile zaradi obsežnih bolniških odsotnosti zaradi epidemije in odsotnosti zaradi karanten, kar podjetjem otežuje organizacijo delovnega procesa in posledično lahko tudi privede do motenj v oskrbovalnih verigah.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Če ne, prehajamo na glasovanje.

Predlog sklepa se glasi: »Predlog Zakona o interventnih ukrepih za podporo trgu dela se obravnava po nujnem postopku«.

Kdo je za? (PS LMŠ, PS Konkretno, PS IMNS, PS NSi, PS SNS, PS DeSUS, PS SDS, PS NeP in PS SAB.) Proti? (PS Levica.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Prehajamo na obravnavo predloga Vlade, da Državni zbor po nujnem postopku obravnava predlog Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov.

Ponovno besedo dajem predstavnici vlade.

Izvolite.

Petra Marolt Vajda

Hvala lepa.

Tudi ta zakon predlagamo, da se obravnava po nujnem postopku predvsem zato, da se čim prej zagotovi pomoč prebivalstvo, katerih materialno stanje je zaradi podražitev energentov ogroženo. Epidemija in povečanje cen energentov močno vpliva na materialni in socialni položaj prebivalstva. Povečale so se stiske predvsem najranljivejšemu delu prebivalstva, zato je vlada pripravila predlog zakona, ki določa začasne ukrepe na področju energetike, socialnega varstva in pravic iz javnih sredstev. Med ukrepe sodi solidarnostni dodatek, oprostitev plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije in znižanje tarifnih postavk za obračunsko moč.

Hvala.

Tina Heferle

Hvala lepa.

Odpiram razpravo. K besedi se je prijavil najprej dr. Tašner Vatovec.

Izvolite.

Najlepša hvala, podpredsednica.

Zdaj vlada pravi, da so se seveda te potrebe pojavile pri najranljivejših prebivalcih, kar je seveda res. In res je tudi, da pač ta zakon zamuja vsaj 4 do 5 mesecev, odkar so dejansko nastale težave z dražitvijo energentov in seveda tudi predvsem v tem zimskem času ogrevanja. Vi prihajate zdaj, ko bo sezone počasi konec. Izplačila tik pred volitvami tako, da cilj je jasen.

Seveda pa bode v oči, da je ta zakon napisan na tak način, da je popolnoma v nasprotju s tem, kar bi naj dosegel. Vi pravite, da najranljivejši potrebujejo to podporo, seveda se strinjamo, po drugi strani pa bodo nekateri ministri deležni teh energetskih voucherjev, ker ste pač vezali na število otrok tudi upravičence do te podpore. Tako, da kar se tega tiče, je ta zakon zgrešen, ker ne upošteva, kdo so najranljivejši, kdo so tisti, ki bi jim država morala nameniti to podporo. Tako, da upam, da bomo uspeli z amandmaji in popravki to spremeniti v tem zakonu. Je pa dejstvo, da je v bistvu ravno ta situacija pokazala, kakšen odnos ima ta vlada do ljudi. Malo ji je mar, tej vladi, za dejanske stiske ljudi, ampak ves čas delujete na neki predpostavki všečnosti in teh nekih poceni piar trikov. Ampak mislim, da to ljudje že razumejo.

Sicer se bom vzdržal pri nujnem postopku, mislim pa, da je ta zakon potrebno korenito popraviti, če želimo, da služi ljudem ne pa recimo štirim, petih ministrom te vlade.