Dober dan. Lepo pozdravljeni. Se slišimo. Ja.

Torej, spoštovane kolegice in kolegi, vabljeni na sejo, ostali prisotni! Pričenjam 44. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: gospod Soniboj Knežak iz Poslanska skupine SD. Na seji na kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo gospod poslanec Marko Bandelli, ki nadomešča poslanko mag. Alenko Bratušek iz Poslanske skupine SAB in pa poslanec gospod Jožef Horvat nadomešča poslanca Andreja Černigoja iz Poslanske skupine NSi. Dobrodošla na seji, enako kot vsi ostali.

S sklicem te seje ste prejeli predlagan dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda. Postopkovno? Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča.

Danes odločamo o zakonu, ki bo imel zelo velik vpliv na praktično vso slovensko gospodarstvo. Vlada je imela štiri mesece časa, da bi pripravila ta predlog korektno, pregledno in potem smo dobili danes uro pred pričetkom tega odbora predlog amandmajev, ki v fundamentu spreminja pravila za dodelitev pomoči. In moj postopkovni predlog, predsedujoča je, da se ta odbor prekine za uro zato, da si lahko poslanke in poslanci sploh pogledamo kakšen je nov predlog, kakšni so novi kriteriji za dodelitev pomoči. Skratka, to je skrajno neresno.

Hvala za vaš predlog. Prav je, da vsaj prvo točko odprem. Mogoče je dobro tudi, da se zakon predstavi s strani predstavnikov, pa potem če boste želeli še vedno lahko naredimo prekinitev, bi bilo mogoče tako boljše? Se strinjate.

Hvala.

Torej prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC DVIGA CEN ENERGENTOV V GOSPODARSTVU IN KMETIJSTVU, nujni postopek.

Predlagateljica zakona je Vlada. Kolegij je na 129. seji, 11. februarja 2022, odločil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Dne 7. februarja 2022, je bila s strani skupine poslank in poslancev vložena zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora s to točko dnevnega reda. K obravnavi te točke so vabljeni, Vlada, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba. Dodatno pa so bili vabljeni tudi: Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Čebelarska zveza Slovenije.

Prejeto dodatno gradivo k predlogu zakona je: mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 15. februar 2022 in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 10. februar 2022. Kot gradivo so tudi dopisi zainteresiranih javnosti: pripombe podjetja Livar, pripombe Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, predlog amandmaja Trgovinske zbornice Slovenije, stališče Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in pripombe podjetja JMV Fire d.o.o. Rok za vložitev amandmajev teče do zaključka razprave o posameznih členih predloženega zakona na današnji seji odbora. Amandmaje k predlogu zakona so vložili: skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Matejo Udovč k 9. členu z dne 14. februar 2022, sprememba z dne 15. februar 2022 in umik z dne 18. februar 2022; potem poslanske skupine LMŠ, SD, SAB k 2. členu zakona z dne 17. februar 2022, poslanske skupine SDS, NSi in Konkretno k več členom predloga zakona z dne 18. februar 2022 in Poslanske skupine SDS, NSi, Konkretno in nepovezana poslanka Mateja Udovč za nov 9.a člen. Prejeli boste tudi pregled amandmajev.

Pričenjam sedaj to drugo obravnavo predloga zakona. Želi besedo najprej predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo?

Izvolite, gospod državni sekretar Andrej Čuš. Beseda je vaša.

Predsedujoča, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim, tako poslankam, poslancem, zainteresirani javnosti in drugim.

Predlog Zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu, ki je danes pred vami, smo pripravili kot odziv na neobičajno visoke cene energentov. Te povzročajo številne težave tako prebivalstvu, težko pa jim sledi tudi samo gospodarstvo. Po raziskavi slovenskega trga je namreč zgolj 43 % podjetij za letos opravilo zakup elektrike, zgolj 21 % je zakupilo plin, 10 % podjetij nima letos zakupljene električne energije, kar 51 % pa tudi nobene enote zemeljskega plina. Zaradi tega je naše gospodarstvo po že tako dveh težkih letih znova izpostavljeno in potrebuje pomoč države, ki pa je začasne narave. Na drugi strani se s posledicami vpliva povečanja cen energentov in mineralnih gnojil soočajo tudi nosilci kmetijskih gospodarstev. Po podatkih SURS so se cene energije in / nerazumljivo/ od novembra 2020 do novembra 2021 povečale za 39 %, še več, za kar 144 % pa cene gnojil. Prav zaradi navedenega predlaga Vlada Republike Slovenije predlog zakona po izrednem postopku. Pomoč je potrebna in to čim prej.

V predloženem zakonu za pomoč gospodarstvu in kmetijstvu zaradi dviga cen energentov sta vključena dva ukerpa – pomoč pravnim in fizičnim osebam, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in pomoč nosilcem kmetijskega gospodarstva. Predlog besedila zakona je vlada določila konec januarja, včeraj pa je določila še besedilo amandmajev, in sicer glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe in tudi glede na stališče Evropske komisije glede državnih pomoči. Predvsem ta korespondenca in sodelovanje z Evropsko komisijo, moram povedati, da je bila precej dolgotrajen proces, veliko usklajevanj in pogovorov. Enostavno sami veste, da sistem državnih pomoči se gleda po nekih merilih in seveda tudi mednarodnih primerjavah in zato so seveda bili potrebni nekateri popravki, amandmaji, katere pa smo potem seveda tudi s skupnimi močmi uspešno seveda uredili. Z vladnimi amandmaji se bistveno širi krog upravičencev do pomoči, s čimer je ugodeno tudi pozivom gospodarstva. Z amandmaji je dodan še ukrep na davčnem področju, kjer gre predvsem za podaljšanje rokov za predložitve davčnih obračunov letnih poročil. Pa si poglejmo samo vsebino. Področje gospodarstva. Ukrep za pomoč gospodarstva je namenjen pravnim in fizičnim osebam, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in so registrirane v Republiki Sloveniji do 1. decembra 2021 ter ocenjujejo, da jim bodo stroške energije v letu 2022, v primerjavi z letom 2021, narastli za več kot 40 %. Višina pomoči ne sme presegati 60 % škode, ki je opredeljena kot povečanje stroškov energije v letu 2022 glede na leto 2021. Dodatna pomoč, omejena še s pavšalnimi zneski po posameznih kategorijah upravičencev, glede na njihove prihodke od prodaje in deleža stroškov energije v poslovnih odhodkih. Iz tabele, ki smo jo v predlog besedila zakona z amandmajem dodali včeraj, lahko pomoč znaša od 30 evrov pa do dveh milijonov evrov na upravičenca. Ukrep se izvaja kot splošni ukrep in ne gre za upoštevanje pravil državnih pomoči. To je tudi seveda predvsem ta korespondenca z Evropsko komisijo s katero lahko rečem, da smo bistveno tudi razširili, seveda tudi nabor upravičencev. Tako, da povem, 16. februarja je bila tudi ta korespondenca in odločitev Evropske komisije zaključena, tako da, je bilo res kar nekaj dela.

Postopek pridobitve pomoči pa je naslednji: upravičenec predloži izjavo na FURS preko informacijskega sistema do 15. aprila 2022, kateri poda konkretne podatke o svojem poslovanju. FURS izplača pomoč v skladu s prej omenjeno tabelo o enkratnem znesku do 5. maja 2022. Če upravičenec naknadno ugotovi, da zahteva previsok znesek, o tem obvesti FURS do 31. januarja naslednje leto in vrne sredstva. Nadzor nad ukrepom izvaja FURS. Za ukrep je predvidenih 70 milijonov evrov za približno 40 tisoč 500 upravičencev, kar je 30 tisoč upravičencev več, kot je bilo predvidenih ob prvotnem besedilu predloga zakona. Zakaj prihaja do tako velike razlike? Sprva smo namreč kot pogoj za upravičenost do pomoči določili, da fizične ali pravne osebe zaposluje vsaj 5 ljudi in da imajo stroške energije v letu 2019 vsaj v višini 10 tisoč evrov in upravičenost do pomoči smo pogojevali tudi s 5 odstotnim deležem stroškov za energijo v strukturi vseh osnovnih odhodkov, kar smo v amandmiranem predlogu zakona povsem umaknili.

Potem področje kmetijstva, bodo seveda verjetno tudi kaj več povedali kolegi, ampak, ukrep za kmetijstvo, področja, zajema finančno nadomestilo zaradi vpliva povečanja cen mineralnih gnojil in energentov za kmetijsko predelavo. Tako da, to bom potem prepustil seveda kolegu. Kar se tiče davkov, dodan je tudi ukrep na davčnem področju, ki zajema odstope od davčne zakonodaje in sicer, davčni obračun se lahko predloži do 30. aprila 2022 za lansko leto, enako velja za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Davčni zavezanec zahtevi za spremembo prehodne akontacije dohodnine in akontacije davka od dohodka pravnih oseb priloži oceno davčne osnove za tekoče leto. Zavarovalna osnova v letu 2022 se na novo določi na podlagi zadnjega obračuna akontacije dohodnine in letna poročila za leto 2021 je potrebno oddati do 30. aprila letos.

Z navedenimi ukrepi bomo omogočili tako gospodarstvu kot kmetijstvu preživetje in zmanjšanje posledic energetske krize, v kateri smo se znašli. Ocenjujemo, da je nujno, da ukrepe sprejmemo čim prej, saj gospodarstvo in kmetijstvo pomoč potrebuje sedaj, ko se soočajo z likvidnostnimi težavami.

Za morebitna vprašanja smo seveda na voljo, bi pa tudi, kar se tiče vseh amandmajev, ki ste jih dobili v pregledu, zdaj, Vlada jih je že včeraj potrdila, tako da ne vem, kajne, da to je pred eno uro, kakorkoli pa, z amandmaji, ki smo jih kot Vlada tudi sprejeli na seji Vlade in jih predlagamo, pa sledimo vsem, v bistvu vsem amandmajem, ki so bili vloženi in v bistvu s tem tudi bistveno širimo nabor upravičencev, smo pa seveda tudi imeli intenzivna pogo…, ne pogajanja, ampak sodelovanje s predstavniki gospodarskih združenj in organizacij in mislim, da smo tudi tukaj sledili potrebam gospodarstva in ljudi in seveda si želimo, da se zakon sprejme čim prej.

Hvala lepa.

Hvala za to dodatno obrazložitev. Gospod Čuš(?), verjamem, da boste tudi kasneje na razpolago, ja, za dodatna vprašanja in dileme.

Ali želi besedo sedaj še predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano? (Da.)

Izvolite državni sekretar, mag. Aleš Irgolič.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni vsi poslanke in poslanci!

Kot je že bilo uvodoma povedano, je tudi kmetijstvo zajeto v tem zakonu,: in sicer tudi tu je potrebna pomoč. tudi tukaj je prišlo v pogovorih z evropsko komisijo do tega, da govorimo o splošnem ukrepi, zato se zakon oziroma ta člen, ki se nanaša na kmetijstvo, nekoliko spreminja in sicer tako, da zajema vsa kmetijska gospodarstva, ki so oddala zbirno vlogo. Še vedno govorimo o različnih plačilih na hektar oziroma na vrsto rabe, torej predvidevamo za travinje 49 evrov, 138 evrov za trajne nasade, 105 evrov za njivske površine. V skladu z amandmaji, ki smo jih prejeli, je pa tudi koalicija pripravila nov amandma, ki se nanaša na čebelarstvo, tudi tako dodajamo nov 9.a člen, ki govori o finančnem nadomestilu zaradi vpliva povečanja cen energentov v čebelarstvu in sicer ta člen sedaj bolj natančno popisuje in tudi kako bodo sredstva izplačana. Govorimo o finančnem nadomestilu iz tega člena, ki se dodeli v obliki pavšala na čebeljo družino, višina plačila na čebeljo družino je predvidena 5 evrov, finančna pomoč iz tega člena pa se dodeli po pravilih dodeljenih pomoči de minimis v skladu z uredbo Evropske komisije 1408/2013. Vsa podrobnejša navodila oziroma pogoje se bodo še določili. Tako kot je že bilo povedano, je predvideno tudi vračilo finančnega nadomestila v primeru neizpolnjevanja bodo kmetijska gospodarstva, ki bi presegla ta izplačila 60 % sredstva morala tudi vračati. Tako da, to je na kratko.

Hvala.

Hvala vam za to dodatno obrazložitev. Besedo dajem sedaj predstavnici Zakonodajno-pravne službe. gospa Helena Rus. Izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila v okviru svojih zakonsko in poslovniško določenih nalog. Bistven poudarek iz mnenja je bil, da bi bilo treba začasne ukrepe na področju gospodarstva in kmetijstva zaradi posledic dvig cen energentov presoditi z vidika sporočila Evropske komisije, ki vsebuje nabor ukrepov za pomoč pri soočanju z visokimi cenami energije ter da ukrep pomoči za gospodarstvo ne temelji na protipravnem ravnanju države, zato je uporaba termina »škoda« neustrezna. Vloženi so bili amandmaji poslanskih skupin koalicije, ki prvotno predlagano ureditev vsebinsko spreminjajo in dopolnjujejo ob tem pa v večjem delu sledijo tudi pripombam Zakonodajno-pravne službe, dodajajo pa tudi novo vsebino. Tako je ukrep pomoči za gospodarstvo določen bolj sistematično in pregledno, podvajanje določb se odpravlja. V zvezi z ukrepom pomoči za kmetijstvo je treba opozoriti, da se v šestem odstavku spremenjenega 9. člena na novo določa omejitev višine finančnega nadomestila za uporabo besede »ne sme presegati«, za kar velja pripomba Zakonodajno-pravne službe iz pisnega mnenja podana k sedmemu odstavku 2. člena predloga zakona. Nova vsebina se doda z novim poglavjem z naslovom ukrep na davčnem področju za katerega ni pojasnjeno kako je povezan z vsebino in namenom predloga zakona, to je omilitvijo posledic dviga cen energentov. Na tem mestu pa je treba posebej izpostaviti tudi novo prehodno določbo, to je 11.a člen, ki na neobičajen način spreminja rok v prihodnji določbi novele zakona o davku na dodano vrednost 1SC in sicer določa zamik prenehanja veljavnosti določbe, ki predpisuje uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti za prenos pravic do emisije toplogrednih plinov. Spremembe in dopolnitve drugih zakonov v prihodnjih določbah predloga zakona bi bile na mestu, če bi bile povezane z vsebino, ki jo predlog zakona ureja, kar pa v tem primeru ni izkazano. Obenem je treba opozoriti, da je nov rok 31. december 2025, še predmet usklajevanj, zato ni nujno, da bo obveljal. Ustreznejši pristop bi bil, da se vloži novela Zakona o davku na dodano vrednost in se materija uredi v okviru ločenega zakonodajnega postopka, ko bo sprememba direktive uveljavljena.

Hvala.

Hvala za vaša pojasnila.

Ali želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance? Član komisije, gospod Mitja Gorenjšček, izvolite.

Predsedujoča, hvala za besedo. Lep pozdrav predsedujoči, poslanci in poslanka in ostalim prisotnim! Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je na 32. izredni seji 2. februarja obravnavala predlog Zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada Republike Slovenije. Naj ob tej priliki ponovno spomnim na datum mnenja, kar pomeni, da se mnenje nanaša še na prvoten predlog zakona in ne na amandmirani predlog, ki je bil amandmiran včeraj na seji vlade.

Komisija predlog zakona podpira. Komisija je bila seznanjena s poročilom Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je predlog zakona obravnavala kot zainteresirana komisija, ter dopisem Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, stališčem in predlogi Trgovinske zbornice Slovenije k predlogu zakona. Komisija ocenjuje, da je ukrepanje vlade, ki skuša z nepovratno finančno pomočjo gospodarstvu in kmetijstvu, ki sta se zaradi razmer na svetovnih trgih z energijo in izjemnega dviga cen energentov znašli v težavah, potrebno in pravilno. Zaradi negotovosti glede nadaljevanja poviševanja cen energentov ter povečanih stroškov poslovanja gospodarskih subjektov je pomembno, da se jim nudi pomoč in se jih ohranja konkurenčne. Komisija je vendarle reševanje trenutne situacije, ocenjuje kot nezadosten ukrep, saj bi bilo po njenem mnenju treba razmišljati tudi o bolj trajnih ukrepih, ki bodo Sloveniji omogočale doseganje konkurenčnosti na svetovnih energetskih trgih.

Ob relativno selektivnem izboru upravičencev do pomoči komisija opozarja, da je krog podjetij, ki se jim namenja pomoč, preozek. Na podlagi kriterijev za dodelitev pomoči gospodarstvu komisija meni, da je ukrep diskriminatoren do tistih, ki zaposlujejo manj kot 5 zaposlenih, hkrati pa nekateri od tistih, ki ta pogoj izpolnjujejo, do pomoči ne bo upravičenih zaradi previsoko postavljenega kriterija glede deleža stroškov za energente v celotni strukturi stroškov. Kriteriji so po mnenju komisije postavljeni previsoko in neupravičeno dodeljujejo pomoč predvsem energetsko intenzivnim podjetjem, številni manjši poslovni subjekti pa bodo v večini izvzeti iz ukrepov pomoči. Komisija predlaga, da se v predlogu zakona določeni kriteriji spremenijo tako, da bodo med upravičenci do pomoči tudi podjetja, ki imajo manj kot 5 zaposlenih in so imela v poslovnem letu 2019 vsaj 1 % stroškov energije v strukturi odhodkov, katerih stroški energije so v letu 2019 znašali najmanj 5 tisoč evrov, stroški energije pa jim bodo v letu 2022 glede na preteklo leto se povečali za 15 %.

Obrazložitev. Dokument evropske unije Spopadanje z naraščajočimi cenami energije nabor orodij za ukrepanje in podporo med drugim navaja, da trenutne razmere poglabljajo likvidnostne težave nekaterih podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, pri čemer so bili nekateri sektorji bolj prizadeti od drugih. Zato po mnenju komisije predložene rešitve ne vključujejo dovolj mala in srednja podjetja, saj so kot upravičenci opredeljena tista podjetja, ki imajo vsaj 5 zaposlenih oziroma imajo stroške energije, ki presegajo 10 tisoč evrov, pri čemer pa se premalo upošteva, da je kar 80 % družb s tem kriterijem izločenih iz možnosti, da pomoč dobijo. Zato se predlaga znižan kriterij, in sicer vsaj en zaposlen delavec. Višji stroški energije bremenijo vsa podjetja ne glede na to, kakšen je delež stroškov energije v poslovnih odhodkih podjetij. Glede na to, da so energetsko intenzivna podjetja že upravičena do nekaterih ugodnosti na področju trošarin, bi se morala tokrat pomoč razširiti tudi na vsa tista podjetja, pri katerih je delež stroškov energije v poslovnih odhodkih na ravni vsaj 1 %. Ne glede na to, da višje cene energije negotovo vplivajo na poslovanje vseh podjetij, pa se pomoč namenja le podjetjem, katere se bodo stroški energije v letu 2020, glede na predhodno leto povišali za 30 procentov, komisija predlaga, da se ta kriterij spusti na 15 procentov.

Kot izhaja iz poročila Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, komisija predlagan zakon podpira. Komisija pozitivno ocenjuje prizadevanje Vlade, da skuša s predloženimi rešitvami omiliti posledice vpliva na povečanje cen energentov na področju kmetijstva in prehrane. Predvidena je upravičenost do enkratnega finančnega nadomestila v obliki pavšala na hektar kmetijskega zemljišča, glede na vrsto dejanske rabe, pri čemer je za ta ukrep predvidenih 25 milijonov evrov, ki bodo razdeljeni med okoli 41 tisoč kmetijskih gospodarstev. Podrobnejši pogoji za dodelitev finančnega nadomestila bodo določeni v odloku o finančnem nadomestilu.

V(?) Kmetijsko gospodarski zbornici izražajo pomisleke glede visoko določene obtežbe na hektar, saj mora biti večja od 0,75 glav velike živine na hektar skupnih kmetijskih zemljišč v uporabi, medtem, ko je slovensko povprečje na nivoju 0,19 glav velike živine na hektar. Komisija pa ob tem meni, da je prav, da so določeni vstopni pragi in obtežbe, saj so tako do finančnega nadomestila upravičeni tisti kmetje, ki kmetijsko zemljo dejansko obdelujejo in imajo višje stroške zaradi podražitev energentov in mineralnih gnojil. Ob tem komisija predlaga, da se ponovno proučijo pomisleki Kmetijsko gospodarske zbornice, glede visoko določene obtežbe na hektar, prav tako pa tudi predlog Kmetijsko gospodarske zbornice, da bi bilo treba nasade jagod na njivah obravnavati kot trajne nasade, kjer je predviden vstopni pogoj najmanj 0,25 hektarja in ne kot orno zemljišče, da ne bodo izpadli iz upravičenosti do finančnih nadomestil.

Komisija podpira predlog Kmetijsko gospodarske zbornice, da se vnaprej jasno določi razumen rok za plačilo zapadlih davčnih obveznosti in drugih denarnih nedavčnih obveznosti za potencialne upravičence do finančnega nadomestila. Lahko se namreč zgodi, da kmetije zaradi trenutne finančne nesposobnosti ne bi imele poravnanih vseh obveznosti. Komisija meni, da bi kazalo razmisliti tudi o možnosti pobota med zapadlimi obveznostmi in finančnimi nadomestili. Na komisiji je bilo izraženo tudi opozorilo glede gospodarskega dela ukrepov za omejitev posledic visokih cen energentov, ki so namenjeni predvsem energetsko intenzivnim podjetjem in velikim družbam, pri čemer so vstopni pogoji nerazumno visoki in bodo zajeli zgolj majhen del upravičencev.

Hvala.