Ponovno lepo pozdravljeni!

Pričenjam z 71. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Prav lepo pozdravljam vse članice in člane tega odbora, lepo pozdravljam vabljene na današnjo sejo. Z nami so državni sekretar na Ministrstvu za delo z dvema svojima pomočnikoma, če tako rečem in pa, mislim da ostalih vabljenih, ki smo jih vabili na predlog stranke Levica oziroma poslanske skupine vsaj za enkrat še ni. Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili: gospa Andreja Zabret.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red. 1. IN EDINA TOČKA DNEVNEGA REDA – NEZADOSTEN DVIG MINIMALNE PLAČE V LUČI DRAGINJE OSNOVNIH ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na 1. točko dnevnega reda – gre za zahtevo Poslanske skupine Levica in sicer za sklic nujne seje odbora. Zahteva je objavljena na spletni strani Državnega zbora. Na sejo sem vabila predlagatelja, Ministrstvo za delo. Z nami, kot že rečeno, je državni sekretar. Vabila sem na željo predlagateljev Konfederacijo sindikatov Slovenije Pegram. Kot vidim, ni nikogar z nami, tudi opravičil mislim, da se nam ni nihče. Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, tudi teh ne vidim ter Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Tudi jih ni. Lahko pa povem, da je vendarle prej bila z nami predstavnica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in dejstvo je, da je že prej povedala svoje stališče, ki bi bilo najverjetneje povsem enako tudi pri tej točki dnevnega reda, ker gre praktično za identično vsebino. Pričenjam torej za obravnavo navedene točke in sprašujem ali želi uvodoma besedo predlagatelj te točke dnevnega reda, gospod Miha Kordiš? Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, predsedujoča.

Danes smo prišli čez ta odbora konsenzualno s poenostavitvijo postopka do pridobitve nadomestila neplačane preživnine v primeru mater samohranilk, pa bomo še enkrat poizkusili to srečo na temo minimalne plače, kjer je situacija še bolj drastična, še bolj pereča in zadeva še več ljudi.

Nič novega ne bom povedal, če bom dejal, da je Slovenijo zadel val podražitev. Dražijo se energenti, dražijo se osnovne življenjske potrebščine in zato se draži tudi strošek obstoja delavskih gospodinjstev. En mehanizem, ki jih ima država v rokah za regulacije standarda življenja ljudi, je določanje višine minimalne plače. Minimalna plača je pokrita v svojem zakonu, ki nosi temu primerno ime, to je Zakon o minimalni plači, ki se je nazadnje spreminjal v začetku tega mandata. To je bila pobuda Levice v sodelovanju s takratno Vlado Marjana Šarca v kateri smo določili, da se mora minimalna plača postaviti najmanj na raven minimalnih življenjskih stroškov plus 20 %, se pravi, 120 %: minimalnih življenjskih stroškov. Od tam naprej pa vse do višine 140 % minimalnih življenjskih stroškov ima minister pravico določiti višino minimalne plače. In res je, do neke uskladitve je prišlo, ta uskladitev je najavljena, žal pa je minister Cigler Kralj obral pot po kateri bo dvignil minimalno plačo na minimum od minimuma, pravi da jo bo uskladi z inflacijo oziroma rastjo cen življenjskih potrebščin. Ta dvig je milo rečeno nezadosten iz več različnih razlogov, pa vam bom povedal zakaj. Naračunana inflacija v zadnjemu letu znaša 4,9 %. Toliko naj bi se popravila bruto minimalna plača na tisoč 74 evrov, torej bruto znesek. Ampak številke poračunane inflacije vključujejo tudi luksuzne dobrine. Luksuzne dobrine po katerih delavski razred na minimalni plači nikakor ne posega, zato ker nima denarja. Ne kupuje bitcoinov, ne kupuje jaht, ne kupuje vikendov ali še tretjih, četrtih, petih stanovanj na okrog po Ljubljani kot to počno denimo stanovanjski baroni in raznorazni menedžerji. Nak, za svoje osnovno preživetje se mora zanašati na temu primerno osnovne potrebščine, te pa so se podražile precej več kot znaša na računana inflacija. Izdelki iz žita so se podražili za 6,3 %, kruh znotraj skupine 9,4 %, mleko se je podražilo za 7,1 %, sveže sadje za 13,2 %, zelenjava za 6,6 %, krompir kar za 25 %, hrana za dojenčke 6,8 % gor, oblačila, obutev 5,9 %, potem pridemo do stroškov povezanih s stanovanjem, električno energijo, plinom, gorivi, ti so se skupaj dvignili 8,6 %, navznotraj teh trdih infrastrukturnih gospodinjskih stroškov so se najemnine dvignile za 17,9 %, štrom in ogrevanje za 11,7 %. Pa to še ni vse. To so bile podražitve v letu 2021, najavljene so že nove dodatne podražitve v letošnjem letu, tako podražitve hrane kot podražitve razno raznih energentov. Če ste sledili odstotkom nujnih življenjskih dobrin, ki sem jih navedel, ste brž opazili, da se nobena od teh podražitev ni ustavila na 4,9 % kot je bila naračunana inflacija, ampak so šle precej preko. Zagotovo prednjači ta krompir, ki ga imamo Slovenci silno radi, pa najemnine, ki so šle gor za 17,9 %, za krompir sem že prej izpostavil, pa bom še enkrat, za četrtino se je podražil 25 %. In to so stroški, ki jih nosijo delavska gospodinjstva in to so stroški, ki bi morali biti upoštevani pri usklajevanju minimalne plače z rastjo življenjih potrebščin, pa niso bili. Saj nič ne rečem, pravno formalno je minister naredil korektno, ko je plačo minimalno popravil za inflacijo. To od njega zakon zahteva, a naredil ni čisto nič več, čeprav elementarna socialna pravičnost, to pa zahteva od njega. Že ta dvig oziroma uskladitev za 4,9 % kolikor je znašala inflacija, pa je potem še nadaljnje členjen med neto plačo in bruto plačo. Neto plača se bo dejansko popravila zgolj za 2,9 %, se pravi, še 2 % manj ob že tako skromnih 4 pa 9, kar se prevede v dobrih 20 evrov delavcev v denarnici več. S temi 20. evri si ljudje ne morejo privoščiti enako kot so si privoščili brez uskladitve leto dni nazaj. Zakaj? Ja ravno zato, ker je inflacija osnovnih življenjskih dobrin požrla razliko. Da še ta minimalna zakonska uskladitev, ki jo je predstavil minister Cigler Kralj kot svojo odločitev, ne dohaja rastočih stroškov delavskih gospodinjstev, realna kupna moč delavcev in njihov strošek življenja se je v enem letu kljub ministrovi predlagani uskladitvi povišal. Lahko si ljudje privoščijo manj kot so si leto dni nazaj v temu valu podražitev, ampak to je nekaj kar aktualne oblasti nikakor ne moti.: Ona buldožira dalje. V Levici smo prepričani, da je to narobe. Če kaj, bi morali v krizi, kakršnikoli krizi, se pogovarjamo o zdravstveni, socialni, stanovanjski ali gospodarski, najprej poskrbeti za najšibkejše. Delavci na minimalni plači to zagotovo so, zaslužijo si več in zaslužijo si boljše, tako na svojemu delovnemu mestu kot od funkcionarjev, ki vodijo to državo.

Druga stvar, ki jo lahko ob tem izpostavimo, pa je sam koncept minimalnih življenjskih stroškov na katere je oprt izračun višine minimalne plače. Minimalni življenjski stroški so se nazadnje poračunali na cenah iz leta 2016 in seveda v teh šestih lestih se je marsikaj v življenju spremenilo in marsikaj se je tudi podražilo. Nemudoma bi bilo potrebno pristopiti k ponovnemu izračunu teh minimalnih življenjskih stroškov s čimer smo se ukvarjali na prejšnji seji. A ne glede na to, če minister proži instrument novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov ali ne, pa ostaja dejstvo, da ima še kar dobro razvezane roke, da minimalno plačo popravi bolj kot jo je popravil. Znotraj svojih zakonskih pristojnosti lahko recimo upošteva realno rast teh minimalnih življenjskih stroškov brez da bi se cel postopek zagnal na novo, ker te stvari trajajo leto, dve in postavil minimalno plačo tja kamor po res tistemu golemu minimumu tudi spada, to je povišica ne za 50 evrov bruto, ampak 150 evrov bruto kolikor so se dejansko stroški delavskih gospodinjstev dvignili. Namesto od tisoč 74 evrih bi se morali pogovarjati o tisoč 174 evrih oziroma 814 evrov neto kolikor bi delavcem na minimalni plači kapnilo v žep. Zakaj tega minister ni storil, lahko zgolj špekuliram, da v imenu kapitala, tudi delno v imenu državnega proračuna, kar je še ekstra abotno, varčuje pri najrevnejših delavskih gospodinjstvih zato, da dobesedno subvencionira z zlomljenimi delavskimi hrbti in praznimi denarnicami neproduktiven kapital, ki ne želi plačevati dostojnih plač, ampak se upira na prisilo, ki jo v državi poznamo kot Zakon o minimalni plači. Mimo tega zakona v kolikor ga ne bi imeli, pa bi verjetno teral zaposlene zato, da delajo za pest riža in potem še crknejo, kar je sam razlog zakaj je zakon o minimalni plači sploh obstaja. Sklep, ki ga torej za današnjo sejo predlagamo, ni nič kaj silno kompleksen. Glasi se, Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naj v skladu z določbami Zakona o minimalni plači za plačilo dela opravljenega od 1. januarja 2022 določi novi višino minimalne plače vsaj v znesku tisoč 173,3 evra bruto. Vprašanje, ki si ga moramo danes zastaviti, ni zakaj ta popravek minimalne plače navzgor, ampak zakaj tak popravek minimalne plače navzgor ne bi bil sprejemljiv.

Najlepša hvala za vašo uvodno obrazložitev k tej točki dnevnega reda.

Sedaj pa dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, gospodu Cvetu Uršiču. Izvolite.

Hvala lepa gospa predsednica. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

Nisem se mislil oglasiti, ker je tema o kateri govorimo, bila že na široko razpravljana v prejšnji seji, ampak glede na to, da je predlagatelj te seje ponovil svojo razpravo oziroma razprave iz prejšnje seje, sem vendarle dolžan tudi jaz ponoviti to kar sem pred tem že povedal. Pa bom poskušal biti bistveno krajši. Področje minimalne plače je urejeno v Zakonu o minimalni plači in v Zakonu o delovnih razmerjih. Z vidika minimalne plače, torej zakona, je bila zadnja sprememba zakona o minimalni plači narejena leta 2018 in sicer je takrat bila vezana minimalna plača na Zakon o socialno-varstvenih prejemkih. Gre za 4., 5., 6. in druge člene: Zakona o minimalni plači, ki določajo kako se izračuna, kako se usklajuje in kdo sprejme na koncu odločitev.

Drugo. Višino minimalne plače se računa z višino minimalnih življenjskih stroškov. Ta je bila predlagala leta 2017, jo je pa predlagala ministrica Anja Kopač Mrak. Ministrstvo spoštuje in razume in meni, da je korektno obe ti dve, oba ta dva predpisa oziroma zakon in tudi metodologijo. Zato se je minister letos oziroma lani dvakrat srečal s socialnimi partnerji, dvakrat se je posvetoval in upoštevajoč argumente na eni in drugi strani, se je odločil, kot je bilo rečeno, torej da se dvigne minimalna plača za 4,9 %, kar je, tukaj pa predlagatelj zavaja, kar je pri neto plači dvig 4,58 % upoštevajoč standardno davčno olajšavo. Torej ne 2 %, ampak 4,6 %. Ob tem je Vlada seveda se vzporedno se dvigajo tudi vsi socialni transferji in vse druge pravice iz javnih sredstev, kar je pomembno tudi z vidika revščine omemb. Vlada in parlament sta sprejela še vrsto drugih ukrepov, s katerimi se je in zaradi pozitivnih trendov v gospodarstvu imamo najnižjo stopnjo brezposelnosti v samostojni Sloveniji, imamo najvišjo zaposlenost v samostojni Sloveniji, imamo relativno nizko stopnjo revščine, med najnižjimi v Evropi, ampak še vedno vsak revež je preveč, to bom vedno ponavljal in to ponavljat udi minister, zato smo tudi spremenili oziroma, ja, tudi na področju socialnih transferov oziroma pravic, recimo otroških doklad in drugih pripravljamo določene spremembe. Tudi glede podražitev posebej na področju energentov, kar tudi stalno ponavljamo, Vlada pripravlja spremembe, zato nikakor ne morem sprejeti besed, da Vlada, minister za delo buldožira dalje. Minister za delo razume in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe. Naj samo enega povem, dvignile so se plače najnižjih v sociali, v zdravstvu, v domovih za starejše, v centrih za usposabljanje dela in varstva, varstvenih delovnih centrih, centrih za socialno delo. Te plače so bile nedostojno nizke leta in leta. Ta Vlada se je spogajala s socialnimi partnerji za dvig in bo nadaljevala pogajanja januarja oziroma kasneje, januarja letos za dvig še ostalih plač za tiste poklicne skupine za katere se trenutno ni dvignila, ravno tako so bile dvignjena nadomestila za izgubljen dohodek, za matere ali pa očeta, ki ostane doma zaradi težko bolnega otroka oziroma invalidnega otroka, družinskim pomočnikom, kar tudi leta in leta se ni usklajevalo, tako da, ta Vlada, ta minister ne buldožira, ampak zelo razume socialne potrebe in ekonomske potrebe v tej državi in seveda se pri minimalni plači išče in je iskal kompromis, ki je bil sprejemljiv za obe strani.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam za uvodno stališče ministrstva.

Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev in najprej je želel besedo kot predlagatelj potem pa imam prijavljena dva k razpravi. Izvolite gospod predlagatelj Kordiš.

Hvala za besedo, predsedujoča.

Saj imam samo eno jedro odziva na razpravljanje državnega sekretarja, ki je povedal zelo veliko stvari samo o tem zakaj držijo minimalna plačo tako nizko kot jo nič. Pravi, da naj bi sprejeli kakšen kompromis, ampak kakšen, če je to zakonski minimum od minimuma uskladitve minimalne plače,: med čem se pa potem sprejema kompromis. Med tem, da se sploh upošteva Zakon o minimalni plači ali da se niti to ne upošteva, in da se odredi uskladitev minimalne plače mimo zakona in še nižje kot že sicer predlagate. Ko jaz te naracije o kompromisu ne razumem. Če je vaš predlog tak, da po črki zakona minimalno plačo usklajuje tako, da je v osnovi ne usklajuje in bo še zmeraj ostala zadaj za življenjskimi stroški in za obremenitvami delavskih gospodinjstev kot so se pripetile v zadnjem letu dni. Vsebinsko morda lahko razumem neko logiko kompromisa ali pa advokaturo kompromisa med delom in kapitalom, češ sindikati zahtevajo toliko, tam so delodajalci, ki nekaj vpijemo, bomo sprejeli nek kompromis, ampak temu ne moremo reči kompromis, če smo pa na zakonskem minimumu in na zakonskem plačnem dnu. Vse kar je minister Cigler Kralj storil je, da je popravil minimalno plačo za toliko kolikor jo je moral po zakonu in niti enega centa več. In s kom se pravzaprav tukaj sprejema kompromis. Prej sem omenil razloček med delom in kapitalom. Poglejte, na eni strani imamo strukture ali pa posameznike, če želite, bom uporabil izraz poslovne strukture, ki razpolagajo z milijardami in milijardami zgolj čistega dobička, čistega dobička. Njihova družbena moč je še bistveno večja. 2,8 milijarde je bilo čistega dobička v sicer kriznem letu 2020. Za te ljudi krize očitno ni bilo. Še zmeraj so pobrali krepko smetano v višini 2,8 milijard evrov. Še manj pa je bila zanje kakršnakoli kriza na obzorju, še nekaj preteklih let, 2019 čisti dobiček 4,6 milijarde, 2018 čisti dobiček 4,2 milijarde, itn., v zadnjih letih, če gremo dalje, so številke celo večje. Kakšen kompromis torej sprejemamo med ljudmi, ki imajo milijarde in bi še tudi po primerni povišici minimalne plače še vedno imeli milijarde in med ljudmi, ki svoje plače ne morejo preživeti. In vaš kompromis je, naj še naprej ljudje, ki plače ne morejo preživeti, ostanejo v položaju v po kateremu bodo še težje preživeli od svoje plače zaradi tega, ker so šli od mleka do kruha artikli v trgovinah gor bolj kot vi minimalno plačo danes usklajujete. Meni to v resnici ne zveni kot kompromis. Meni to zveni kot varovanje visokih milijardnih dobičkov na račun izpraznjenih delavskih denarnic in zlomljenih delavskih hrbtov, pa čeprav so ravno ljudje na minimalni plači tisti, ki so nas pripeljali, nas še zmeraj vodijo skozi epidemijo. Trgovke so menda največja poklicna skupina znotraj prejemnikov minimalne plače. Dan za dnem v štarcuni zlagati izdelke, sedeti za blagajno, tvegati okužbo pa dobi eno ušivo minimalno plačo za to. In povišico, ki povišica ni, ker si iz iste štarcune v kateri te trgovske delajo, lahko danes privoščijo manj kakor so si eno leto nazaj oziroma po vaši uskladitvi si bodo še vedno lahko privoščile manj kot bi si privoščili brez vaše uskladitve eno leto nazaj. Poglejte, uskladitev, ki ne dohaja minimalnih življenjskih stroškov, niti uskladitev ni, še manj pa povišica, čeprav uporabljam oba izraza izmenično. In posledice tovrstnih prioritet in take politike in takih usmeritev je dejstvo, da imamo ljudi zaposlene, ki delajo, delovno aktivna kategorija se jim reče, ki živijo pod pragom tveganja revščine. Kako gre to skupaj s kakršnimkoli konceptom, pa ne samo socialne države, ampak elementarno poštene in pravične države. Ljudje delajo, pa ne dobijo toliko, da bi od tega lahko preživeli. Pa mi ne v to diskusijo vleči davkov, ker niso davki krivi, da ti ljudje ne morejo preživeti, ker dobijo toliko malo. Med četrt milijona naših sodržavljank in sodržavljanov, ki živijo pod pragom tveganja revščine, je 46: tisoč takih, ki so delovno aktivni, pa ne dobijo dosti, da bi lahko prišli normalno čez mesec in se celo statistično pokažejo na radarju pod pragom tveganja revščine. In potem imamo še znotraj njih nadaljnjih 7 tisoč takih, ki so redno zaposleni, pa morajo zraven še na centre za socialno delo hoditi po socialo. Te še težje diskreditirate in še težje jih etiketirate ljudi, pogodba, redno zaposlitev pa mora zraven iti še po socialo. Pa kje si še to videl? Mislim, ja, žal, pri nas, s takimi politikami. Moj očitek ministru Cigler Kralju pa aktualni garnituri ministrstva za delo ni, da počne, in da je izumila kaj posebno novega, protisocialnega in proti delavskega. Moj očitek je, da z obstoječim protisocialnim in protidelavskim nadaljuje po poteh svojih predhodnikov in stisko zaposlenih ljudi v tej državi še poglablja. Prav cinično. Potem so pa ravno na ministrstvu za delo, ki ga vodi Nova Slovenija, ravno njihovi poslanci in njihovi funkcionarji tisti najglasnejši, ki tukaj na kasetofon kažejo s prstom po dvorani in se derejo kako vsi ostali niso nič naredili, sedaj pa nekaj delajo. Ja, s kruha poc si delate. Pa ni primer minimalne plače, ki jo usklajujete tako, da zaostaja pod življenjskimi stroški, čeprav ne bi smela. Edini tak primer v odzivu na našo pobudo je gospod državni sekretar na Ministrstvu za delo povedal, da saj pa oni pa vendarle dvigujejo plače, pa da so dvignili tudi plače zaposlenih v skrbstvo, torej medicinske sestre in podobni profili, ki držijo po konci kot zdravniški skrbstveni proletariat tako domove starejših občanov kot naš zdravstveni sistem, pri tem je pa prikladno pozabil povedati naslednje. Prvič, da dvig plač za nekaj plačnih razredov v domovih starejših občanov je zadel zgolj nekatere. Zgolj nekatere. Zakaj? Zato, ker so ravno tiste najbolj podplačane skupine, sem na prejšnji seji navedel primer strežnice, po osnovni plači plačane tako zelo slabo, da je njihov prejemek globoko pod ravnjo minimalne plače. In če takemu človeku popraviš štiri plačne razrede, plačo na gor, bo še zmeraj pod ravnjo minimalne plače. In bo dobil točno isto kakor je dobil prej. In vsem prejemnikom minimalne plače, ki imajo osnovne plače pod zakonsko minimalko, nobena taka ad hock povišica ali pa bolje rečeno popravek ne bo pomagal. Pomaga jim samo, d a se dvigne minimalna plača, pika, konec. Še več, celo ta popravek plač v zdravstvu in skrbstvu za medicinske sestre, zdravstvene tehnike in tako naprej, je bil izsiljen, pa tokrat niti ne s sindikalne strani, ker se medicinske sestre precej nežno borijo za svoje pravice, redko posegajo po ostrejših orodjih razrednega boja iz preproste skrbi za svoje paciente in za svoje oskrbovance, ki vedo, da če oni gredo na štrajk, ni nobenega drugega, ki bo za njih poskrbel in so iz tega vidika veliko bolj človeške pa delajo in garajo na etični pogon kot kakršnakoli oblast, ki jih gleda kako dobesedno crkujejo v epidemiji v skafandrih tam, pa Vlada niti epidemije ne želi razglasiti. Saj zakaj ne? Zato, ker bi mogla izplačati dodatke iz kolektivne pogodbe. To pa ne. tukaj se pa na ljudeh špara. Toliko o plačnih prioritetah in usmeritvah aktualne Vlade, ki z neko advokaturo in nekimi pol primeri želi pokazati, da ja, saj oni so za boljše plače, ampak višje minimalne plače pa ne bi podprli. Poglejte, od kare je prišel v proceduro Zakon o dohodnini, se derete na nas v opoziciji pa nas v Levici še posebej, kako smo mi vsi proti dvigu plač in ne vem kaj še vse. Mi smo proti temu, da bogataše razdavčujete pa da davčnim baronom dajete davčne odpustke in izropate iz tega naslova socialno državo, zdravstvo, šolstvo, razvojne budžete, itn., ki jih koristi, kdo. Bogataši, ki jih razdavčujete? Ne, delavski razred, ki jih potrebuje. Edina resna politika za dvig plač je prvič, dvig minimalne plače, ne ta »poc«, ki ste ga vi prinesli in pravite, da usklajujete minimalno plačo in drugič, da se najnižjo osnovno plačo izenači z minimalno plačo. Vse ostalo je samo prerazporejanje bogastva delavskega razreda in socialne države, ki jo koristi, k bogatašem in kapitalu.

Tako da, ko se pogovarjamo o dvigu plač, o tem odločamo danes, na seji tega odbora. Ko bomo glasovali o temu našemu sklepu, da se bruto minimalna plača popravi ne najmanj za 50 evrov, kot želi garnitura Ministrstva za delo oziroma vlada Janeza Janše očitno, ampak za 150 evrov, kar bi vključilo tudi zaostali preračun minimalnih življenjskih stroškov od leta 2016 do danes. Ampak ne, s tem se očitno na Ministrstvu za delo ne samo ne strinjajo, niti kaj prida se s tem ne ukvarjajo. Saj ste slišal gospoda državnega sekretarja, s čim pa se oni ukvarjajo, ja, s tem da, ko je vendarle prišlo do popravka plač pod grožnjo totalnega razsula sistema domov starejših v skrbstvu pa za medicinske sestre in to, se je odprl zgornji plačni(?) strop za zdravnike, pa spet niti ne za vse zdravnike, niti ne za večino zdravnikov, ampak za privilegirano peščico med zdravniki, kjer imamo take primere, ki bi se jim plača dvignila tudi za tisoč evrov na mesec in to kot točko dnevnega reda med prvih pet postavit pri usmeritvah Ministrstva za delo, medtem pa blokirat in nasprotovat temu, da se minimalna plača dejansko uskladi z življenjskimi stroški in ne nekaj na papirju, pa Čuri Muri, je posmehovanje ljudem, ki od svojega dela ne morejo preživet ali pa komaj preživijo, čeprav dajejo vse od sebe. Zakaj? Samo zato, da bodo njihovi šefi postrgal dodatne milijone, v nekaterih primerih tudi milijarde, na svoje bančne račune.

Medtem pa realnost teh delavskih gospodinjstev, ki jim je potrebno dvignit minimalno plačo, pa tega nočete, zgleda takole, bom znova prebral ta seznam, ki mislim da odlepljeni politični kasti kar nekako uhaja, ljudem pa pač ne in je prav, da se ga sliši, kako to izgleda življenje v štacunah ta hip - ena izmed večjih slovenskih trgovskih verig ima take informacije: navaden polbeli hlebec, 2 evra 39, maslo 2 evra 89, liter jogurta 2 evra 29, 2 tetrapaka alpskega mleka 2,5 evra, 200 gramov kave 2,85 evra, 2 paketa piščančjih beder 6,58 evra, liter pomarančnega soka 1,94 evra, liter sončničnega olja dobre 2 evra, kilo »običnih« bučk 3,29 centov…; kdo prodaja bučke po 3 evre, po 3 evre pa 20? Mislim, čisto, neživljenjska cena. Kilo jabolk Idared zelo podobno 1,89 evrov, pri čemer lahko popolnoma razumem, da je bila slaba sezona in vse ostalo, ampak to se na življenjih delavskih gospodinjstev odraža na način, da pač »jabke« koštajo skoraj 2 evra ali pa tudi čez 2 evra pridejo določene sorte in minimalna plača je en inštrument, ki mora to požret in to naslovit. Žakelj krompirja 2 kili in pol 3 evre, šestkrat sadnih kašic za dojenčka, se pravi paketek, 2,54 evra, šampon 5,79 evra. Zložimo skupaj, dobimo številko 20 in nekaj evrov, kakor se bo neta plača prejemnikom minimalne popravila? Ne, dobimo 47 evrov. 47 evrov. To so neki res najbolj elementarni stroški delavskih gospodinjstev, ki smo jih malo pred sejo pogledal in zložil skupaj.

Tako da, dobrega razloga pri nasprotovanju dejanskemu dvigu oziroma dejanski korekciji minimalne plače navzgor in njeni dejanski uskladitvi z življenjskimi stroški, da bodo ljudje lahko normalno pokril kurjavo, ki je šla gor tudi na 300 evrov položnico, sem v začetku tedna izvedel, samo za ogrevanje, to, to je naloga oblasti, da zagotovi ljudem blaginjo tudi v težjih časih, dasiravno, ko se pogovarjamo o minimalni plači, težko stlačimo v isti stavek tudi blaginja. Noben, ki prejema »minimalko«, se nima v življenju fajn. Prej kot o blaginji, se tu pogovarjamo o osnovnem preživetju in s tem, da ljudje povežejo začetek in konec meseca. Z 20 evri popravka na gor jim bomo bore malo pomagali, če pa vzamemo v zakup, kolikor so se dvignili dejansko življenjski stroški in popravil bruto »minimalca« za 150 evrov, to se pa ljudem dejansko bo poznalo in to je nek minimum minimuma, ki bi ga sam, kot poslanec Levice, označil za tisto, kakor je potrebno minimalno plačo dvigniti, ne pa za dobrih 20 evrov neto, kot to predlaga minister Cigler Kralj, pa to niti ne dohaja življenjskih stroškov, ne položnic, ne v štacuni.

Nadaljujemo z razpravo in sedaj dajem besedo gospodu Aleksandru Reberšku.

Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, najlepša hvala za besedo.

Na prejšnji seji smo bili s strani opozicijskega poslanca izzvani, da koalicijski poslanci pa nič ne razpravljamo, ampak ljudem je treba povedat, da imamo danes tri seje Odbora za delo, dve seji s podobno tematiko in več kot očitno je, da se v tej državi približujejo volitve. Poteka hud boj med stranko Levica in pa stranko SD in zato na levem polu sklicujete podobne seje. Ne rabite se zdaj gledat, to je dejstvo, kar sem povedal, med vami je hudo rivalstvo in potem imamo dvojne seje Odbora za delo. Brez skrbi, v politiko prihaja Golob in bo naredil red tudi na levem polu, v to sem trdno prepričan.

Dejstvo pa je, da si v Novi Sloveniji prizadevamo za višje plače, za višje plače vseh, ki v tej državi delajo, ki v tej državi ustvarjajo. Pomembno se mi zdi to, da tisto, kar smo govorili v opoziciji, ker smo želel že takrat dvignit splošno dohodninsko olajšavo, da to počnemo tudi sedaj, ko imamo škarje in pa platno v rokah. Naj poudarim, da je takratna Šarčeva vlada našemu predlogu nasprotovala. KUL je takrat nasprotoval našemu predlogu in podobno se dogaja tudi sedaj. Levica je šla še korak naprej in je vložila tudi predlog za posvetovalni referendum, da se ja ta zakon ne bi izvajal oziroma da bi ga prestavili na kasnejši čas.

Zakon o dohodnini prinaša vsem zaposlenim v naši državi, tistim, ki delajo v javnem sektorju, kakor tudi v gospodarstvu, višje plače in KUL temu nasprotuje. Razumi, kdor more. In ko danes govorimo o minimalni plači in njenem dvigu, je treba tukaj jasno poudarit nekatere stvari, da Zakon o minimalni plači določa višino minimalne plače, ki jo mora delodajalec plačati svojemu delavcu za opravljeno delo. Levica in pa stranka SD sta leta 2018 sprejeli zadnji popravek Zakona o minimalni plači, leto prej, leta 2017, pa je bila določena formula, kako se ta minimalna plača tudi izračuna in sicer na pobudo Anje Kopač Mrak, takratne ministrice za delo in pa vidne članice stranke Socialnih demokratov. Še enkrat, kdo je leta 2017 in pa 2018 predlagal spremembe Zakona o minimalni plači? SD oziroma Levica. In sedaj govorite, da je minimalna plača prenizka. Pa saj to ste vi predlagal. To ste predlagal vi, zdaj pa govorite, da je minimalna plača prenizka. Zakaj 4,9 odstoten dvig minimalne plače, če pa recimo poslanec Miha Kordiš govori o tem, da se je krompir podražil za 25 %? Jaz ne vem, od kje njemu ti podatki, vem pa, od kod podatki, ki jih je uporabilo Ministrstvo za delo, na katerih temelji izračun minimalne plače. SURS - Statistični urad Republike Slovenije, je izračunal, da se je od decembra 2020 do decembra 2021, da so se cene življenjskih potrebščin zrastle za 4,9 %.

V tej državi imamo urad, ki računa takšne podatke

na podlagi ustrezne metodologije, ki vključuje širok nabor življenjskih potrebščin, ne samo najdražjega krompirja v najdražji trgovini, kot pravi metodologija Miha Kordiša.

Jaz sem prvi v tem Državnem zboru, ki si želim, da vsak, ki dela, da si zasluži dostojno plačilo in da mora biti višina minimalne plače dostojna. Verjetno sem eden redkih, če ne edini poslanec, ki je pred izvolitvijo in je svojo prvo službo dobil v proizvodnji, kjer sem delal za minimalno plačilo, zato razumem, kako je imeti malo, kako je s tem živeti in kako je s tem preživeti. Razumem tudi tiste, ki v življenju niste nikjer delal in vam je prva služba poslanec v Državnem zboru. In spremembe trenutno veljavnega zakona, ki ste ga torej vi predlagali v stranki SD in pa v stranki Levice, Vlada samo ta zakon izvršuje. Janez Cigler Kralj izvršuje veljaven zakon, ki ste ga predlagali v stranki Levica in pa v stranki SD in zdaj govorite, da bi moral, da smo na podlagi vašega zakona, minimalno plačo, da smo jo premalo dvignil.

Ko pa Vlada predlaga zakon in sicer tak zakon, ki bi dvignil vse plače vseh zaposlenih v naši državi, tistih, ki so zaposleni v javnem sektorju, kakor tudi tistih, ki so zaposleni v gospodarstvu, pa s strani KUL-a ni podpore. Tega enostavno ne morem razumet. Naši državljani bi vsi dobili višje plače, z vaše strani pa ni podpore. In da bom jasen, predlagane spremembe Zakona o dohodnini bi postopno razbremenile čisto vse plače. Tako bi do leta 2025, ko bi se zakon v celoti uveljavil, vsem, ki prejemajo minimalno plačo, bi letno v denarnici ostalo 630 evrov več. Vsak, ki je danes na minimalni plači in bi na minimalni plači tudi ostal do leta 2025, bi v svoji denarnici imel 630 evrov več in vi temu nasprotujete.

Rad bi vsem našim državljanom povedal tudi naslednje, da ne moreš tekmovat z opozicijo, enostavno ne moreš. Če bi mi v koaliciji predlagali minimalne plače tisoč evrov, bi rekli s strani opozicije, minimalno tisoč 500 in v tej vojni, v tej borbi, enostavno ne moreš zmagat. Ne moreš zmagat z opozicijo kdo lahko ponudi več, kajti opozicija je tukaj precej močnejša. Na žalost imamo takšno situacijo in pa takšen sistem in daješ, ko si na oblasti in ne takrat, ko si v opoziciji. Kaj pa počne nekdo, ki je sedaj v opoziciji in je bil pred kratkim na oblasti, pa jasno povedo številke. KUL opozicija, imel ste se dokazat, v prejšnjih mandatih, danes pa tukaj populistično zavajate s svojo retoriko in vplivate na čustva ljudi. Stopite pred mikrofon, v tej dvorani razpravljate, kako se je vse podražilo, berete sezname, vem, podražilo se je, zavedam se tega, ampak ni podražila tega Vlada. Berete vse te dolge sezname in vplivate na čustva ljudi, to je en čisto navaden populizem, daješ takrat, ko si na oblasti.

Ampak, kot sem povedal, številke so nazoren pokazatelj in številke nikoli ne lažejo. Pa bom povedal, od 1. januarja 2014 do 1. januarja 2020, ko so bile na oblasti leve vlade, ko ste koalicijo vodile leve stranke, se je minimalna plača povečala iz 789,15 evra na 940,58 evrov, se pravi za 151 evrov v šestih letih. In danes, ko je na oblasti ta Vlada, v zadnjih dveh letih, od 1. januarja 2020 940,58 evrov minimalna plača, na 1. 1. 2022, ko je minimalna plača, po povišanju Janeza Ciglerja Kralja, tisoč 74,43 evrov. Se pravi 133 evrov v dveh letih. V šestih letih, ko ste bili na oblasti vse leve stranke, leve vlade, ste minimalno plačo dvignile za 150 evrov, medtem, ko je ta Vlada v samo dveh letih minimalno plačo dvignila za 133 evrov. Čisto vse besede so odveč in štejejo samo dejanja in številke so nazoren pokazatelj, kot sem to povedal. In v povprečju so leve vlade od leta 2014 do 2020 dvignile minimalno plačo za cca 25 evrov na leto. Za 25 evrov ste dvignil minimalno plačo na leto, v zadnjih šestih letih, ko ste imel škarje in platno v rokah… / oglašanje v dvorani/

Jaz bi vas prosila, no, gospod Kordiš, dajte se malo umirit. Vi ste že dve uri razpravljali o tej točki dnevnega reda, že prej, pa sedaj, kar seveda lahko, ker ste tudi predlagatelj, ampak dovolite, da gospod Reberšek vendarle pove do konca. Mislim, da ima kar kvalitetne poudarke in tudi… / oglašanje iz dvorane/ Ali smem povedat? …Ki temeljijo pač na, vsaj tako daje, saj kaže na številkah, tako da, potem boste pa seveda se lahko prijavili še ostali k razpravi.

Izvolite, gospod Reberšek.

Smem nadaljevati?