Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci ter vsi vabljeni in prisotni na današnji seji odbora, prav lepo pozdravljeni!

Pričenjam 68. nujno sejo Odbora za zdravstvo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji naši člani odbora. In sicer, je službeno odsoten Robert Pavšič in pa naš član Branko Simonović. Imamo pa tudi nekaj pooblastil in sicer, Vojka Starovića, našega člana nadomešča Marko Bandelli, ki bo tudi govoril v imenu predlagatelja ter namesto Mojce Žnidarič, Monika Gregorčič ter namesto mag. Karmen Furman, Suzana Lep Šimenko.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje dne 17. 1. 2022, ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Seja je sklicana na podlagi zahteve skupine poslank in poslancev, za sklic izredne seje Državnega zbora dne 14. 1. 2022, z dnevnim redom na katero je uvrščen tudi predlagani predlog zakona. Ker do začetka seje ni bilo predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma umik točke dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Tako, da prehajamo kar na dnevni red seje odbora. In sicer:

1. TOČKA DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU, skrajšani postopek.

Amandmaji k predlogu zakona so se vlagali do začetka obravnave predloga zakona na sejo odbora in pravno dobivate na klop tudi predlog amandmaja kot predlog odbora. Prehajamo na 1. točko dnevnega reda – se pravi, predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvo podpisanim Markom Bandellijem in je objavljen tudi na spletni strani Državnega zbora. Imamo tudi kar nekaj gradiv, ki ste jih prejeli in so objavljene na spletni strani Državnega zbora, tako da jih ne bom posebej izpostavljala. Kolegij predsednika Državnega zbora pa je na svoji 107. seji, 24. 5. odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Imamo tudi vabljene k točki, tako da bi kar začeli z obravnavo. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih. Ta trenutek imamo ene amandma, nato pa glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ne vidim. Zato bi potem tako tudi nadaljevali.

In dajem besedo predlagatelju predloga zakona, poslancu Marku Bandelliju. Izvolite.

Hvala gospa predsednica. Spoštovane kolegice in kolegi!

Ta Predlog zakona je v bistvu sprememba in dopolnitev Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, je vezan na Zakon o delovnih razmerjih katerega smo prej komaj obravnavali. V glavnem, predlog zakona skrajšuje obdobje nadomestila za bolezen oziroma poškodbe: ki se izplačujejo v breme delodajalca v sedanjih 30. delovnih dni na posamezno odsotnost dela na 20 dni za posamezno odsotnost. Enako velja za obdobje v katerem samostojni zavezanci sami nosijo breme stroškov zaradi začasne nezmožnosti za delo zardi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom. Menimo, da je čas bolniške odsotnosti delodajalca ali samostojni zavezanec tako ali tako že izpostavljen dodatnim stroškom in tveganju izgube prihodkov. V kolikor gre za samostojnega zavezanca, je izguba prihodkov dejstvo. Ravno v teh kriznih časih se je izkazalo kako pomembno je, da se posameznikom zagotovi nadomestilo v času bolniške odsotnosti zato, da jim bodo zagotovljeni vsaj primerljivi prilivi kot bi jih imeli, če bi praktično delo opravljali. Tozadevno je tudi država skozi svoje interventne ukrepe omogočila, da se nadomestilo od prvega dne začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe krije iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V letu 2019 je bilo 785 tisoč 803 primerov absentizma iz naslova bolezni in poškodbe / nerazumljivo/, za katere je nadomestila plačeval delodajalec. Iz istega naslova je zavod absentizem pokrival s 60 tisoč primerov približno, vendar je čas absentizma v breme zavoda daljši od absentizma v breme delodajalcev. Primerjalno-pravni pregled držav Evropske unije kaže, da delodajalci v Sloveniji plačujejo višje nadomestilo, to je 80 % plače delavca kot v ostalih državah. Na primer v Avstriji znaša nadomestilo 50 %, na Češkem 60 % povprečne plače, na Madžarskem pa 70 % povprečne plače, v Nemčiji 70 %. Poleg tega je v Sloveniji delodajalec zavezan k plačilu dlje časa, na primer 30 dni, med tem, ko se na Češkem nadomestilo v breme delodajalca izplača manj kot 14 dni in na Madžarskem 15 dni, v Italiji celo 3 dni. V Estoniji pa prvi teden odsotnosti ni nadomestila, nato gre v breme države. Finančne posledice za zdravstveno blagajno so ocenjene nekako v višini 35 milijonov evrov letno. Vsekakor menimo, da bodo dolgoročno finančne posledice manjše še od pričakovanih, ker bo sprememba zakona pozitivno vplivala za samostojne zavezance, ki ne bodo tehtali med materialno eksistenco in lastnim zdravjem zaradi česar bodo dolgoročno gledano lahko opravili več dela, kar bo rezultiralo z večjimi prihodki katerih del je vsekakor delež tudi državni proračun. Predlagana sprememba bo pozitivno vplivala tudi na konkurenčnost naše države in bo pritegnila nove vlagatelje, s tem pa zagotovila nova delovna mesta, posledično večje prihodke v državni proračun. Predlog zakona prinaša dolgoročne pozitivne posledice za gospodarstvo in za ljudi, za zdrave ljudi. Predlog zakona bo pozitivno vplivalo na področju uživanja socialnih pravic samostojnih zavezancev, ki ne bodo več prisiljeni v skrajševanje bolniškega staleža. Predlog zakona bo pozitivno vplival na zmanjšanje prekarnega dela, saj se bodo delodajalci lažje odločali za redno zaposlitev v kolikor bo za njih breme delavca manjše, vsaj iz naslova nekoliko krajšega nadomestila za bolniško odsotnost, glede na razbremenitev gospodarstva bo Slovenija v primerjavi z zgoraj naštetimi državami Evropske unije izboljšala svojo konkurenčnost. Toliko z moje strani.

Hvala predsednica.

Hvala tudi vam za predstavljen predlog. Iz ministrstva so se danes opravičili, tako da dajem besedo naprej predstavnici Zakonodajno-pravne službe, z nami je gospa Slađana Jelić. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni!

ZPS v pisnem mnenju k predlogu zakona sicer ni imela pripomb, naknadno pa je bilo ugotovljeno, da bi lahko zaradi daljšega časovnega obdobja, ki je poteklo od vložitve predloga zakona do njegove obravnave uveljavitvena določba pomenila retroaktivno uporabo zakona, ker je predlagan začetek uporabe zakona 1. januar 2022. To se odpravlja z vloženim predlogom za amandma odbora. Na tem mestu še opozorilo, da je predlog zakona po vsebini povezan s predlogom novele ZDR-1C in členi tega predloga zakona so bili danes na Odboru za delo sprejeti.

Hvala.

Hvala tudi vam.: Z nami je državni svetnik mag. Peter Požun, ki mu dajem sedaj tudi besedo. Izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsedujoča. Spoštovane članice in člani odbora.

Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo, invalide je predlog zakona obravnavala na svoji 72. seji skupaj s predlogom zakona, ki se je nanašal na področje socialnih pravic. Komisija je pravzaprav ugotovila, da se to vprašanje razbremenitve delodajalcev po vezi s kritjem nadomestil zaradi odsotnosti iz dela zaradi bolezni in poškodb izven dela pravzaprav o tem razpravlja že dobro desetletje, ampak dogovora med socialnimi partnerji še ni prišlo, kajti stališča pri interesu delodajalcev in predstavnikov delojemalcev so se tudi ob tokratni obravnavi ostala na dokaj različnih stališčih. Predstavniki interesov delodajalcev so predlagane rešitve podprli, predvsem zaradi previdne razbremenitve delodajalcev, menijo pa, da zaradi tega ne bo prišlo do poslabšanja zdravja in varstva pri delu, kajti nevlaganja v to področje bi prej škodovalo delodajalcem kot pa jim prineslo kakšno korist. Sicer pa so interesi delojemalcev opozorili na to, da je pri uveljavljanju sprememb obstoječi sistem nujno slediti cilju zagotavljanja najvišje stopnje varnosti in zdravja pri delu ter ščititi predvsem položaj delavcev z najnižjimi dohodki, ki pravzaprav so tudi najpogosteje, skupina zaposlenih z visokim absentizmom. Preprečevanje absentizma in zagotavljanje visoke varnosti zdravja pri delu sta vprašanji s katerimi bi se morali seveda bolj poglobljeno ukvarjati ne samo s kratkimi rešitvami. Ob tem pa je komisija seveda izrazila tudi skrb skoraj 100 milijonskega dodatnega bremena, ki se bo poznal v blagajni obveznega zdravstvenega zavarovanja. Seveda pa je potrebno ponovno opozoriti, da področje urejanja poklicnih bolezni na katerega opozarjamo že prav gotovo tudi deset let, še vedno ni doseglo nobenega napredka, pa to ni posledica pomanjkanja interesa na delodajalske ali delojemalski strani, ampak inertnosti Ministrstva za zdravje, ki tega pravilnika nikakor ne uspe pripraviti in ga dati v obravnavo.

Postavilo se je tudi vprašanje oziroma možnost razmisleka, da bi za spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določili prioritetno obravnavo zaposlenih, ki so v bolniškem staležu z namenom, da bi čim prej prišli seveda do diagnoze zdravljenja in rehabilitacije, in da bi se tako lahko vrnili v delovni proces in seveda prispevali k družbenemu prihodku tako kot imajo urejeno v nekaterih sosednjih državah. V zaključku razprave smo na komisiji predlogu zakona izrekli podporo.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Zdaj pa med vabljenimi gosti je še mag. Ana Vodičar iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Želite besedo? Izvolite.

Hvala lepa predsedujoča. Lep pozdrav vsem!

Strokovna služba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije predlogu nasprotuje. V našem pisnem mnenju so podrobneje razdelani naši argumenti. Danes bi se osredotočila na tistih nekaj najbolj poglavitnih. Začela bom pa takole. Lahko je vpeljevati razbremenitve gospodarstvu, če bo račun za to plačan iz sosedove denarnice. In predlog, ki je danes na mizi, bo stal sosedovo denarnico približno 100 milijonov letno. In to niso neka imaginarna sredstva, to je denar iz skupne vreče, iz skupne blagajne obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki v zadnjih letih že močno zajeda v sredstva Zavarovalnice za zdravstvene storitve, za učinkovita nova zdravila, za moderne medicinske pripomočke. Če smo v letu 2015 za nadomestila plače namenili še 246 milijonov, smo lani dosegli pol milijarde. Res je, zato je nekaj objektivnih razlogov, imamo visoko zaposlenost, kar pomeni, da seveda potreba po bolniškem staležu je večja. Dvig plač se rezultira v višjih osnovah za nadomestilo in tudi Covid nadomestila so tista, ki so seveda v zadnjih dveh letih močno povzročila dvig stroškov za nadomestila plače.: Ampak vendarle, na zavodu menimo, da je segment razdelitve bremen med delodajalci in zdravstveno zavarovalnico primerljiv z evropskimi sistemi. Vrsto razbremenitev je že v trenutni zakonodaji. Kot rečeno prej, izolacije, torej vsa bolniška nadomestila, če pride do nalezljivih bolezni, krije že sedaj obvezno zdravstveno zavarovanje. V letu 2020 smo tako pokrili nadomestila plače za 700 tisoč izgubljenih dni zaradi koronavirusa, lani smo presegli milijon 200 tisoč izgubljenih delovnih dni iz naslova Covid okužb. Tudi nega za otroke se plačuje od prvega dne dalje že iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja in to pride več kot 30 milijonov letno, krvodajalstvo, spremstvo, pogoste pa še vedno kratkotrajne bolniške odsotnosti tudi od 120 dni naprej preidejo v breme zdravstvene zavarovalnice. In ravno vse te razbremenitve so v zadnjih letih zamenjale delež koliko izgubljenih dni zaradi bolniškega staleže krijejo delodajalci in koliko zdravstvena zavarovalnica. V letu 2008 je OZ blagajna krila 45 % izgubljenih delovnih dni, v letu 2020 že skoraj 58 %, kar pomeni, da se je trend prevzemanja vedno večjega števila izgubljenih delovnih dni v breme zdravstvene blagajne očiten.

Preden bomo lahko kot strokovna služba tak ali podoben predlog podprli, bi res želeli celovito prenoviti sistem priznavanja bolniškega staleža in tudi same pravice do nadomestila plače. Samo nekaj anomalij. Poleg Bolgarije smo edina država z neomejenim trajanjem bolniškega staleža. Kako lahko govorimo, če imamo skoraj 2 tisoč posameznikov, ki je v bolniškem staležu več kot 3 leta, da govorimo še o, še vedno o začasni nezmožnosti za delo. Rekorder je v bolniškem staležu že več kot 12 let.

Naprej. Nadomestila plače nimamo omejenega navzgor. V preteklem letu smo imeli primere, ko smo posamezniku izplačali več kot 20 tisoč evrov nadomestila za en mesec. Višina nadomestila se z daljšim trajanjem bolniškega staleža celo dviguje, kar je zelo neprimerno z evropskimi sistemi kjer se z daljšim trajanjem bolniškega staleža nadomestilo pada. In po drugi strani seveda, pacienti, zavarovanci želijo ostati v sistemu zdravstvenega zavarovanja, ker so prejemki iz invalidskih upokojitev ekstremno nizki in to razmerje je seveda preveliko. V tej hiši sprejemate pokojninske reforme, podaljšujete upokojitveno starost, ampak očitno se nismo dovolj pogovarjali ali pa bili dovolj pozorni kot družba na prilagajanje delovnih mest starajoči družbi. Nam so se od leta 2015 izdatki za nadomestila plače v skupini nad 60 let povečali za 300 %. Delavci dobivajo dodatke, če ostanejo aktivni na trgu dela tudi potem, ko dosežejo, izpolnijo pogoje za starostno upokojitev, ampak kaj, če potem take zaposlene dobivamo v bolniško blagajno. Ali so ti res aktivni a trgu dela ali ne bi za njih morala poskrbeti pokojninska blagajna? In v končni fazi, jaz bi tukaj opozorila še na medicino dela, kot specializacijo, ki jo imamo še vedno izven mreže in ki je ne vključujemo v sistem hitrega vračanja na delo. Druge države imajo predvsem svoje napore vlagajo, da se aktivno začnejo s staležniki ukvarjati pri dveh, treh mesecih odsotnosti iz dela, ker zavarovance, ki jih bomo odtujili od trga dela za eno, dve leti, ti so skoraj za trg dela že izgubljeni.

Spoštovani! Jaz bi res prosila za razmislek kaj vse se v zdravstveni blagajni nalaga z različnimi novelami, s sindikalnimi dogovori kjer se seveda pričakuje, da bomo to pretopili v cene zdravstvenih storitev. To pomeni več denarja za enako, jaz se celo bojim, da za manj, manjši obseg zakupljenih zdravstvenih storitev in manj sredstev za zdravstveno storitev pomeni logično povečanje že tako nedopustnih čakalnih dob. Pri tem bi opozorila, da zdravstvena zavarovalnica nima neke sistemske proračunske varovalke za pokrivanje izgub: ali pa za pokrivanje povečanih potreb tako kot to ima pokojninska blagajna.

Spoštovane poslanke in poslanci! Jaz predlagam, da zakon zavrnete, ker ne prinaša nič dobrega za zavarovane osebe.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Prva se je k besedi javila Iva Dimic. Izvoli.

Hvala lepa. Spoštovana predsednica našega Odbora za zdravje. Spoštovane kolegice in kolegi!

Res je, imamo pred sabo zakon, ki mogoče deli pogled na to kako naj bi se zadeve v Sloveniji urejale in seveda, ki na nek način prisluhne oziroma je prisluhnil tudi gospodarstvu. Če samo za začetek povem, da smo zelo podoben, ne bom rekel identičen, zelo podoben zakon v Novi Sloveniji vložili že dvakrat in sicer leta 2017 je bila o takem oziroma o zelo podobnih rešitvah 24 novembra 2017 razprava v tem Državnem zboru in pa tudi v letu 2018. Se pravi, da so rešitve, ki so v predlaganem zakonu danes tiste, ki jih nenazadnje slovensko gospodarstvo potrebuje, potrebujejo jih samostojni podjetniki, samozaposleni, obrtniki in tudi kmetje, kmečki zavarovanci. Po sedanji ureditvi je prvih 30 dni nadomestila za bolezen bolnemu ali poškodovanemu zaposlenemu plačuje delodajalec iz svojih sredstev, šele z odsotnostjo, ki trajajo 31 oziroma ali več dni, pa to prevzeme Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tako se samostojni podjetniki, obrtniki, nenazadnje tudi kmetje nemalokrat znajdejo pred tem, da morajo odločati med svojim delom in seveda med svojo boleznijo in se zgodi, da kljub temu, da bi popolnoma ozdraveli, se odločijo in stopijo nazaj na trg dela, kar seveda dolgoročno zagotovo ni to v korist tako delodajalcu tako samozaposlenemu in tudi ne kmetu. Res je, da podoben zakon, ki ga potrebuje naše gospodarstvo za izboljšanje poslovnega okolja, da bi nenazadnje poslovno okolje v gospodarstvu potrebuje tudi razbremenitev v davčnem smislu, pa v Novi Sloveniji poudarjamo in seveda kljub temu, da je kolega Bandelli v ponedeljek z mano imel hudo, ostro debato v tem Državnem zboru, rečem da Nova Slovenija tukaj pri tem predlogu podaja roko. Zato ker ve, da so potrebni v tej državi dobri zakoni in taki, ki pomagajo ljudem in seveda nenazadnje močno gospodarstvo je garant za delovna mesta, za delovanje socialne države, zdravstva, šolstva in v tej luči seveda se zavedamo, da je potrebno na tem področju zadeve spreminjati na bolje in ta zakon zagotovo pomaga vsem tem.

Težko, bom rekla, poslušamo očitke, da mogoče ni pravi trenutek, da se to stori, da se morajo poiskati rešitve na drugačen način, ampak če zdaj pogledamo, če je bil prvi zakon vložen že leta 2017, pa smo zdaj že leta 2022 in se na tem področju ni praktično naredilo nič, da bi se izboljšalo, ne vem kako lahko bi še čakali v prihodnosti. Res je, kolega Bandelli, ta zakon bo pomagal marsikomu in še enkrat želim poudariti, v Novi Sloveniji gledamo naprej in znamo sodelovati, ne izključujemo nobenega in vedno dajemo svoje glasove za dobre rešitve. Zato bomo v Novi Sloveniji predlog zakona podprli. Verjamem, da seje v zadnjih: dveh letih od kar je SAB glasoval proti našemu predlogu zakona, da se je nekaj mogoče spremenilo, pa vendarle gremo naprej in kot sem dejala, v Novi Sloveniji podajamo roko tem zakonu, bomo podprli.

Hvala.