Spoštovani, pričenjam 33. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in lepo pozdravljam vse prisotne.

Za današnjo sejo so se opravičili naslednji članice oziroma član odbora: Gregor Židan in pa Predrag Baković. Imam pa tudi nekaj pooblastil: namesto poslanca Borisa Doblekarja bo na seji prisotna poslanka Alenka Jeraj, poslanko Nado Brinovšek nadomešča poslanec Franc Rosec in poslanca Janija Ivanušo poslanec Dušan Šiško.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu, nujni postopek. Ker do pričetka seje nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSTVU.

Predlagateljica predloga zakona je Vlada.

Kolegij predsednika Državnega zbora je o nujnem postopku odločal na 128. seji z dne 28. 1. 2022.

K obravnavi te točke sem vabil Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zakonodajno-pravno službo, Državni svet in Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije.

S sklicem seje ste prejeli predlog zakona, mnenje komisije Državnega sveta, pripombe Zadružne zveze Slovenije s predlogom za amandma, naknadno pa ste prejeli še mnenje Zakonodajno-pravne službe, amandma Poslanske skupine LMŠ, odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na mnenje ZPS, amandmaje poslanskih skupin SDS, Nova Slovenija in Konkretno ter pregled vloženih amandmajev na podlagi katerega bomo delali. Rok za vložitev amandmajev k predlogu zakona teče do zaključka razprave o členih na seji odbora.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v okviru nujnega postopka o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona.

Predlog zakona ima 71 členov in na začetku dajem besedo ministru dr. Podgoršku. Izvolite.

Hvala lepa.

Lep pozdrav, predsedujoči! Spoštovani poslanke in poslanci, vsi ostali prisotni.

Dovolite mi najprej dve besedi okrog te priprave zakona in tudi naglice s katero smo zakon pripravljali. Prvič, ta zakon je bolj tehnične narave. Včeraj smo imeli recimo pri zakonu o kmetijskih zemljiščih bolj vsebinsko razpravo, ta zakon je pa vendarle bolj tehnično naravnan, seveda vnaša tudi nekatere vsebinske spremembe, ampak je naravnan predvsem v večjem delu naravnan predvsem v izvajanje skupne kmetijske politike v novem programskem obdobju, torej po 1. 1l 2023. Z zakonom nismo mogli pričeti prej, dokler niso bili tudi na nivoju Evropske unije sprejete vse zakonske podlage in zadnji v Evropskem parlamentu je bil zadnji dokument kot podlaga sprejet konec leta 2021 in zato smo mi takrat lahko šele formalno pričeli z vsemi postopki tega zakona. Zato se v prvi vrsti iskreno zahvaljujem vsem našim deležnikom, zbornici, mladim kmetom, zadružni zvezi, sindikatom, drugi zbornici, torej tudi zbornici kmetijsko-živilskih podjetij za hitro in učinkovito razpravo pri tem sprejemanju zakona, kajti zakon resnično želimo pripeljati do sprejetja, do konca tega mandata. Pa ne zato, ker bi se želel sam kot minister podpisati pod ta zakon, ampak zato, ker vemo, da so konec aprila volitve in po izkušnjah leta 2018, se zna sestavljanje Vlade lahko zavleči tudi do septembra, takrat se je to zgodilo in potem obstaja tveganje, da zakonska podlaga za začetek izvajanja novega programskega obdobja ne bo sprejeto do 1. 1. 2023. zato je bila ta naglica in ta želja, da to zakonsko podlago vendarle pripeljemo do sprejetja. Tudi sam kot minister verjetni si ne bi odpustil, če ne bi naredil vse kar je bilo v moji moči, da bi pravočasno pripravili vse za začetek novega programskega obdobja. Seveda odločitev je na koncu v rokah vas, spoštovane poslanke in poslanci, ampak kot sem dejal samemu sebi bi si očital, da nisem naredil vse kar je v moji moči, seveda zdaj je pa sprejem odvisen od vseh vas.

Torej, iskrena zahvala vsem, ki ste sodelovali pri tej hitri pripravi zakona, tudi moji ekipi na ministrstvu, usklajevanju z deležniki, ki je teklo izjemno hitro, učinkovito in nenazadnje tudi Zakonodajno-pravni službi, ki je nam pomagala pripraviti zdaj še boljši zakon, na kar nekaj zadev smo odgovorili tudi z amandmaji, ampak to boste verjetno vi predstavila to vaše mnenje in tudi naš odziv. Resnično hvala za to, da smo lahko pripeljali ta zakon do te mere, ki jo imamo danes, do te oblike, ki jo imamo danes skupaj z amandmaji na mizi.

Torej z izvajanjem novega – zdaj pa gremo v sam zakon v samo materijo – torej z izvajanjem novega strateškega načrta skupne kmetijske politike se določa organe upravljanja in upravljavska telesa, prenašajo se obveznosti upravičencev k označevanju vira, sofinanciranja, med ukrepe kmetijske politike se vključuje tudi ukrepe za izvajanje novega strateškega načrta SKP od 2023 do 2027. katalog stroškov se je pri izračunu upravičenega zneska podpore uporablja tudi v okviru izvajanja novega strateškega načrta, torej v novem programskem obdobju. Urejajo se tudi zakonske podlage na osnovi katere se bo uredilo področje sistema kontrol in kazni. V novem programskem obdobju bo ta sistem kontrole in sankcij urejen v nacionalnih uredbah in ne več v izvedbenih in delegiranih uredbah Evropske komisije. Zato moramo sedaj to prenesti v nacionalno uredbo. Do sedaj je bilo to v evropski.

Odslavljamo tudi nosilce kmetije, kmetijskega, torej kmetijsko gospodarstvo, člane kmetije, kmetijskega gospodarstva in prenos kmetijskega gospodarstva, predvsem zaradi uskladitve z EU predpisi in tudi zaradi že tako imenovane sankcije, ki je je bila Republika Slovenija deležna zaradi prenosov od leta 2015 naprej, prenosov kmetijskih gospodarstev. Torej, zato se, zaradi uskladitve z EU predpisi, dopolnjuje definicija nosilca kmetijskega gospodarstva in definicija kmetijskega gospodarstva. Na kmetiji za člane kmetije ni več obveznega članstva. Samostojni podjetnik, ki je registriran za kmetijsko dejavnost, ne sme biti član kmetije. Namestnika nosilca se ne vpisuje več v register kmetijskih gospodarstev in določa se tudi pogoje za prenos kmetijskih gospodarstev na novega kmeta posameznika. Podrobnosti ste verjetno pregledali že v zakonu, zato o tem prenosu ne bi zdaj preveč podrobno razlagal, če bo pa potreba, pa z veseljem.

Potem se ureja tudi sistem za spremljanje površin. V skladu s predpisi Evropske unije je nov obvezen element IAC(?) sistema, ki ga morajo vzpostaviti države članice, tudi sistem za spremljanje površin ali s kratico AMS, ki omogoča redno in sistematično opazovanje, sledenje in presojo dejavnosti in praks na kmetijskih in gozdnih površinah. Podatki, ki bodo pridobljeni z uporabo tega sistema za spremljanje, se bodo uporabljali izključno za opravljanje pregledov pri izvajanju ukrepov kmetijske politike. V povezavi s tem AMS sistemom, torej sistemom za spremljanje površin, se uvaja tudi orodje za komunikacijo s strankami, ki mu rečemo Sopotnik. Uporaba Sopotnika bo obvezna v primerih, kadar bo agencija – Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja -, v postopku odločanja o upravičenosti do sredstev, dejansko stanje ugotavljala na podlagi podatkov, pridobljenih z uporabo sistema za spremljanje površin in komunikacija s strankami preko orodja sopotnik bo potekala na način, da bo stranka spremljala podatke, ki bodo pridobljeni z uporabo sistema za spremljanje površin, stranka se bo lahko izrekla o ugotovljenih dejstvih in priložila dokaze in tudi o vročanju obvestila o ugotovitvah pregleda s spremljanjem(?) in predajo(?) pripomb k temu(?) obvestilu bo omogočeno preko tega Sopotnika. Sopotnik, torej to orodje za komunikacijo s strankami ni pa, torej ta Sopotnik, ni namenjen vlaganju vlog in vročanju odločb ter sklepov in za uporabo Sopotnika ne bo potrebno imeti kvalificiran elektronski podpis.

Naj dodam morda še eno misel pri tem Sopotniku. Ta Sopotnik nam bo dejansko omogočal še eno prednost za kmetijska gospodarstva, kajti preko Sopotnika bo možno spreminjanje subvencijske vloge, tudi tekom samega leta, glede na realne podatke, podatke v realnem stanju, za primerjavo od sedaj, sedaj ko pride kontrolor na kmetijo, zgolj ugotovi, ali so prijavljene površine enake dejanskim površinam in v kolikor niso, sledijo sankcije. S tem Sopotnikom se pa lahko kmetijska gospodarstva, se bodo lahko kmetijska gospodarstva izognila nekaterim sankcijam, ker bodo lahko tekoče uveljavljale ukrepe kmetijske politike le za tiste površine, v katerih je kmetijsko gospodarstvo upravičeno.

Preko Sopotnika bo tudi vsako kmetijsko gospodarstvo se odločilo, na kakšen način želi komunikacijo z samo agencijo in še vedno dopuščamo, prvotno smo imeli v, med prvotno rešitvijo je bila, da bi omogočali samo še elektronsko komunikacijo, vendar, seveda, glede na pokritost Slovenije z internetom in tudi usposobljenostjo nekaterih gospodarjev, nosilcev kmetijskih gospodarstev, smo se na koncu odločili, da vendarle dopustimo možnost, da nekdo označi še vedno obveščanje tudi preko same pošte, navadne pošte, ne samo po elektronski obliki.

Potem, urejamo tudi še nekatere podlage za ostale strateške dokumente. Torej, poleg strateškega načrta skupne kmetijske politike, Predlog zakona ureja tudi pravno podlago za sprejetje akcijskega načrta za področje ekološkega kmetovanja in pa akcijskega načrta za delo z mladimi kmeti. Na novo se vzpostavlja tudi podnebno poročilo o stanju v kmetijstvu, ki se bo pripravljalo najmanj vsako drugo leto in z njim se bo tudi sledilo trendom prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb v kmetijstvu ter prispevek kmetijstva k obnovljivim virom energije. Za izvajanje predpisov unije se določa odgovornost za zbiranje in obdelavo podatkov, potrebnih za oceno uspešnosti zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal v živinoreji in iz kmetijskih tal. Ker kmetijsko ministrstvo ni strokovno usposobljeno in tudi kadrovsko in tehnično nismo opremljeni za izvajanje teh nalog, predlagamo z zakonom, da se z javnim razpisom dodeli javno pooblastilo za obdobje petih let za spremljanje teh podatkov. Potem z zakonom urejamo zakonsko podlago za določitev glav velike živine, kajti na ravni države moramo vse vrte živali spraviti na isti imenovalec, na t. i. GVŽ, o katerem tudi že zelo pogosto govorimo tudi v temu hramu demokracije. Ureja se tudi višja sila in izjemne okoliščine kot izjemo od pravil in se navaja neizčrpen seznam možnih primerov višje sile in izjemnih okoliščin.

Ena od vsebinskih sprememb, ki jo zakonom uvajamo, se tiče neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva. V obstoječem zakonu verjetno poznate, da imamo v zakonu opredeljeno Slovensko čebelarsko akademijo, ki je organizacijsko z zakonom vezana na Kmetijski inštitut, vendar na podlagi številnih razprav z deležniki na koncu ugotavljamo, da ta Slovenska čebelarska akademija s tako organizacijsko obliko kot je sedaj, na nek način ne sledi zastavljenemu cilju ali pa nameri, ki je bila pri sprejemanju zakona v letu 2018, ko je ta Slovenska čebelarska akademija tudi nastajala. Zato predlagamo, da to neformalno izobraževanje na področju čebelarstva spremenimo na način, da podelimo koncesije za to področje neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva nekemu zunanjemu izvajalcu, ki je še vedno lahko tudi Kmetijski inštitut. To ne pomeni, da ne more biti, ampak gre na področje koncesije za neko časovno, mislim, da imamo petletno časovno obdobje, ki bi se lahko podeljevala ta koncesija za to izobraževanje, pri čemer naše ministrstvo ohranja tudi obveznosti za sofinanciranje te čebelarske akademije v enakem obsegu kot do delamo sedaj. Torej ne ukinjamo čebelarske akademije, samo način izvajanja spreminjamo na način, da bo tudi bolje ali pa bolj učinkovito se bodo izvajala ta neformalna izobraževanja, pri čemer računamo, da bomo lahko pokrili tudi izobraževanja predvsem za zainteresirane čebelarje iz tujine.

Potem se urejajo evidence in zbiranje podatkov v tem zakonu, torej dopolnitev nabora podatkov, ki se vodi v registru kmetijskih gospodarstev. Ureja se zakonska podlaga za pridobivanje podatkov iz evidenc drugih organov. Recimo popravlja se dostop do evidenc motornih vozil. Ureja se zakonska podlaga za omogočanje pridobivanja podatkov, potrebnih za vsakoletni izračun standardnega prihodka kmetijskih gospodarstev. vzpostavljajo se evidence podatkov, ki jih bomo v zvezi z uporabo sistema za spremljanje površin, ki jih bo pridobivala agencija. Vzpostavljajo se evidence območja planin in tako naprej.

Na področju verige preskrbe s hrano v ta zakon vnašamo nekatere dodatne prilagoditve zaradi prenosa direktive v slovenski pravni red o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s hrano in pa prilagajamo, vnašamo tudi nekatere prilagoditve, ki jih potrebujemo za bolj učinkovito delovanje Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence.

V prehodnih določbah pa določamo, v kolikem času se morajo spreminjati določbe glede plačilnih rokov, uskladitve članov kmetij, potem časovna določitev vzpostavitve sistema za spremljanje površin. Določa se do kdaj, do konca leta 2025 se bo stranke obveščalo o vseh dokumentih pri komunikaciji z agencijo po navadni pošti, v kolikor stranke ne bodo izbrale nobenega od načinov obveščanja. Določen je tudi rok, do katerega deluje še vedno čebelarska akademija. Torej do konca letošnjega leta še vedno poteka čebelarska akademija v obstoječi obliki, od 1. 1. 2023 pa računamo, da preko koncesije.

Toliko na kratko, ampak kot sem že dejal, je to vseeno bolj, se mi zdi, bolj tehničen zakon z manjšimi ključnimi vsebinskimi spremembami. In z veseljem tudi odgovorim na kakšno vprašanje.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe mag. Bien Karlovšek? (Da.)

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je po preučitvi predloga zakona z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika pripravila pisno mnenje.

V pisnem mnenju je izpostavila, da predlagana ureditev vsebuje številne pooblastilne določbe za podzakonsko urejanje, ki ne zagotavljajo zadostnega vsebinskega okvira za to, da bi bili podzakonski akti lahko ustrezno pravno vezani na zakon. Takšno vezanost zahteva načelo legalitete, določeno v 120. členu Ustave. Iz tega načela po ustaljeni ustavno sodni presoji izhajata dve zahtevi: podzakonski predpisi izvršilne veje oblasti so lahko sprejeti le na podlagi zakona, kar pomeni, da morajo temeljiti na dovolj določni vsebinski podlagi v zakonu, poleg tega pa morajo biti v okviru zakona, kar pomeni, da ne smejo preseči njegovega možnega pomena. Podzakonski akt sme zakonsko vsebino le tehnično dopolnjevati, razčlenjevati in opisovati, ne pa je samostojno oblikovati. Zato mora biti za vsebino, ki naj bi se podrobneje uredila na podzakonski ravni, že v zakonu jasno in dovolj izčrpno opredeljen okvir. Podzakonskim aktom tudi ne sme biti prepuščeno izvirno urejanje pravic in obveznosti, ki so lahko urejene le z zakonom - to izhaja iz 87. člena Ustave.

ZPS je tako kot v mnenjih k številnim prejšnjim novelam Zakona o kmetijstvu izpostavila tudi nepreglednost zakona, saj se poleg sprememb veljavnih členov s predlogom zakona dopolnjuje Zakon o kmetijstvu z novimi členi, ki morajo biti v zakonsko besedilo vključeni tako, da so označeni s črkami. To kaže na potrebo po sprejemu novega Zakona o kmetijstvu.

ZPS je podala pripombe tudi k posameznim členom predloga zakona. Izmed teh je treba izpostaviti pripombe, ki se nanašajo na vprašljivo ustavno skladnost predlaganih rešitev z 22. členom ustave, ki zagotavlja enako varstvo pravic, kar zajema tako pravico biti slišan, po ustaljeni ustavno sodni presoji pa se nanaša tudi na vročanje, ki mora zagotavljati vsaj možnost, da se s pisanjem, od katerega vročitve teče »prekluzivni« rok, oseba dejansko seznani. Amandmaji koalicijskih poslanskih skupin so z izjemo posameznih amandmajev namenjeni odpravi pripomb iz mnenja Zakonodajno-pravne službe, pri čemer pa je treba opozoriti, da ne odpravljajo vseh pripomb z vidika skladnosti z načelom legalitete. Tako, da nekatere določbe (drugi odstavek novega 5.c člena, nov 11.a člen, drugi odstavek spremenjenega 17. člena, drugi odstavek novega 18.d člena, nov deveti odstavek 52. člena) ostajajo sporni z vidika načela legalitete, saj je določanje vrste ukrepov, upravičencev, pogojev, meril in upravnih sankcij za izvajanje posameznega ukrepa v podzakonskem aktu brez ustreznega zakonskega vsebinskega okvira prepuščajo podzakonskemu aktu. K ostalim členom predloga zakona, h katerim so bile podane pripombe glede usklajenosti besedila, jasnosti, določnosti in zakonodajno-tehnične pripombe je ministrstvo pripravilo amandmaje, ki večino teh pripomb odpravlja. Na tiste pripombe, ki z amandmaji niso bile odpravljene, pa je ministrstvo pripravilo pojasnila, ki so vložena med zakonodajno gradivo.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta gospod Tomažič? (Da.)

Izvolite.

Hvala za besedo.

Tudi v mojem imenu vsem skupaj lep pozdrav! Za kmete je Zakon o kmetijstvu mala ustava, zato je še kako pomembno, kaj predpisuje in kaj je v njem tudi predpisano. Kot je že minister uvodoma povedal da, se določene stvari morajo še spreminjat zaradi strateškega načrta skupne kmetijske politike, pa spremljanja površin, mi smo se s tem strinjali in tudi podprli, vendar smo dali tudi(?) določene, bi rekel, vprašanja in razmišljanja. Če dovolite, bi na kratko predstavil.

Glede uvajanja novega sistema za spremljanje površin, aplikacija Sopotnik in pregledov. S spremljanjem komisija ugotavlja, da je treba novosti zaradi težav z(?) internetno pokritostjo in pomanjkljivostjo, digitalno pismenost / nerazumljivo/ digitalno nepismenost, uvajati postopoma, zato komisija podpira predlagane zakonske rešitev, ki jih je predlagala Kmetijsko gozdarska zbornica. Komisija poudarja, da je spremljanje kmetijstva preko digitalnih orodij izredno hitro in napredno, kar je sicer na eni strani zelo pozitivno, vendar bi moral bit nadzor zagotovljen v enakem obsegu v celi prodajni verigi oziroma na celotni poti produkta, od polja do končnega računa oziroma potrošnika in ne samo na začetku, pri kmetu.

Po mnenju komisije, predlog zakona tega vprašanja ne naslavlja, ampak se vse osredotoči le na kmetijska zemljišča, to se pravi na kmetovanje. Ob tem komisija izpostavlja še vprašanje spoštovanja zasebnosti in zasebne lastnine. Komisija sicer podpira razvoj in digitalizacijo, vendar je treba jasno postaviti meje, saj se zdi, da gremo predaleč in je samo še vprašanje časa, kdaj bo moral kmet dati vlogo, da bo sploh lahko šel in obdeloval svojo njivo. Kdor spremlja kmetijstvo, je tu, počasi postaja resnica, ker kmalu bo se to predpisovalo(?). Komisija poudarja, da je treba zakonsko jasno opredeliti, kdo in v kakšne namene lahko uporablja podatke, pridobljene iz sistema spremljanje površin. Komisija je izpostavila(?) tudi vprašanje, zakaj se po uvedbi subvencijska shema za dodeljevanje podpor, ni vključil sistem zemljiškega katastra, ker tukaj teče po dveh potih.

Ob obravnavi predloga zakona je komisija / nerazumljivo/ tudi potrebo po zakonski ureditvi statusa družinske kmetije. To smo že tudi govorili. Komisija je tudi podprla predlog amandmaja zadružne zveze. No, komisija tudi ugotavlja vse tisto, kar je minister že, bi rekel, predstavil, jaz ne bi še enkrat ponavljal, ampak predlog zakona prinaša tudi spremembe v poglavju verige preskrbe s kmetijskimi živilskimi proizvodi zaradi dodatnih prilagoditev, v skladu z direktivo 2019/633(?) o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi živilskimi proizvodi ter / nerazumljivo/ za delovanje javne agencije za varno(?) konkurence, AVK, kot nadzornega organa. To mislim da je zelo pozitivna in potrebna stvar, ker vidimo, da prihaja veliko zlorab v sistemu Od vil do vilic.

Komisija pa na splošno ugotavlja, da je bil Zakon o kmetijstvu do danes(?) spremenjen sedemkrat, enkrat celo ustavno presojo, o verigi, o tem pa je stanje v kmetijstvu vedno bolj skrb vzbujajoče. Na področju samooskrbe oziroma prehranske varnosti močno zaostajamo, saj praktično ni nobenega napredka, iz takih, iz statističnih podatkov pa je moč razbrati zaskrbljujoč podatek, da se število oseb pokojninsko in(?) invalidsko zavarovanih iz naslova opravljene(?) kmetijske dejavnosti občutno zmanjšuje. Pred petimi leti smo imeli od 13 do 15 tisoč, trenutno govorimo o 4 tisoč kmetijskih zavarovancih, kar je alarmanten podatek. No, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice mi miga, da ni tako… / oglašanje iz dvorane/ Malo več pravijo nekateri, ampak, tako so eni podatki.

To pomeni, da kmetje opuščajo kmetijsko dejavnost, saj v prehranski verigi vlada veliko cenovnega nesorazmerja, pri čemer so cene na večini kmetijskih trgov v času Covid krize, praktično / nerazumljivo/, ob hkratni veliki podražitvi cen energentov / nerazumljivo/, je poleg tega komisija izpostavila tudi problematiko / nerazumljivo/ kmetijskih zemljišč, ki so v postopku razlaščanja. Komisija meni, da se z novimi zakonskimi spremembami, dopolnitvami(?), nalaga na pleča kmetov vedno, vedno več birokracije in omejitev.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem še predstavniku Kmetijsko gozdarske zbornice.

Gospod Žveglič, izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem, spoštovani!

Predlog sprememb Zakona o kmetijstvu je seveda vedno zelo pomembna zadeva in seveda vedno prinaša veliko vprašanj, predvsem, kako se bodo zadeve potem izvajale. Vse stvari so sicer lahko dobronamerne, ampak potem, ko pride do izvajanja, pa velikokrat kmetje na lastni koži ugotovimo, da se nam povečuje birokracija, da se nam povečajo(?) zahteve. Tako da ta sprememba je v bistvu res, da bolj kot ne tehnična, tisto kar je moralo biti, prestati so ureditev statusnega položaja kmeta in kmetijskega gospodarstva zaradi skupne kmetijske politike. Glavna skrb kmetijsko-gozdarske zbornice je, da seveda nove definicije ne bi poslabšale kmetovega položaja na davčnem, socialnem, delovno-pravnem področju ter da spreminjanje definicije ne bi posegle v urejena družinska razmerja posameznih kmetij. To se zdaj s tem predlogom ne dogaja in je za enkrat v redu. Se pavi, za neko celostno ureditev bo pa seveda potrebna zelo široka medresorska razprava in seveda v katere morajo biti vključeni vsi deležniki, predvsem pa seveda kmetje.

Kar se tiče sistema za spremljanje površin, tako imenovani aplikaciji sopotnik, smo v bistvu zadovoljni, da se je zadeva… Mi smo opravili tudi veliko izobraževanje, ki je na to temo bilo, da smo videli kaj nam to kmetom prinaša. Seveda vam prinaša eno dodatno delo, dodatno skrb, vendar po drugi strani pa lahko tudi v samem času od oddaje subvencijske vloge pa do izplačil možnost popravljanja, kar pa seveda pozdravljamo. Bojimo se, da bo na tisti presečni datumi, da bo to zelo zelo završalo med kmeti, takrat ko bodo prišle do kakšnih neskladij ali pa, ki jih bo sopotnik, satelit ugotovil, v tistem momentu bo vsak kmet hotel stvar urediti in takrat bo bilo kar hudo, bom rekel, tudi pri naših službah. Največ kmetov bo v tistem momentu, ki niso sami, še dovolj računalniško in ostalo digitalno opismeni prišli na naše službe in takrat se bojim, da bomo imeli težavo. Zato je nujno potrebno v prihodnosti usposobiti kmete, jih izobraziti, da bodo to lahko sami delali in s tem tudi ne bo prihajalo do tistih hudih konic, kajti ko bo prišel tisti rok, bo tisti zadnji dan priletelo vse na kup. Pozdravimo to, da je možno seveda se odločiti o tem prehodnem obdobju kar smo tudi zahtevali, da je možno na kakšen način komunikacije se bo kmet izbral za te zadeve o sopotniku. Nenazadnje tam kjer niso pokriti digitalno, kjer ni satelitov, itn., tudi mobilni telefoni na posameznih kmetijah ne vlečejo, se pravi, da tam bo to možno še tako imenovana trga oblika, z navadno pošto ali pa priporočeno pošto, da ne bi prihajalo do težav. V bistvu pa tudi se podzakonski akt, katerega osnutek je še zelo skop in ki bo mogel biti pri tej zadevi, takrat seveda bomo morali biti še tudi zelo previdni in tudi dobro delati usklajeno, da ne bi seveda si sam s podzakonskim aktom pokvarila kakšna situacija.

Zdaj kar se tiče pa tega spremljanja okoli podnebnih sprememb in tako naprej, tega pa v bistvu se slovenski kmetje veselimo, kajti te meritve in vse to bo pokazalo, da imamo, da je naše slovensko kmetijstvo najbolj trajnostno, zelo malo onesnažujoče v Evropski uniji in bomo enkrat končno nekje pa lahko rekli, da smo pa v vrhu Evropske unije. Hvala.

Hvala lepa.

Imam še dve pooblastili. Poslanko Ivo Dimic nadomešča poslanka Tadeja Šuštar Zalar. Poslanca Bojana Podkrajška pa poslanec Franci Kepa.

Prehajamo na razpravo članov in članic odbora o posameznih členih predloga zakona, o amandmajih ter o morebitnih predlogih za amandmaje odbora. Odboru predlagam, da po končanem glasovanju o amandmajih glasujemo še o vseh členih skupaj. Hkrati pa vas obveščam, da bom v razpravo dal samo tiste člene h katerim so vloženi amandmaji. Če pa bi kdo želel razpravljati še o ostalih členih, pa me prosim naj pravočasno opozori.

V razpravo dajem 2. člen in amandma Poslanskih skupin SDS, NSi in pa Konkretno k temu členu. Želi kdo besedo? (Da.)

Jože Lenart, izvolite.

Hvala predsednik za besedo.

Bi želel razpravljati v dveh delih, ločeno potem k 7. členu, ker tudi imamo v LMŠ svoj amandma. Bi pa uvodoma želel na splošno reči naslednje. Ja, kot je tudi minister že sam rekel, da gre bolj za tehnične narave v tem zakonu, kljub vsemu je seveda to potrebno, ampak mislim, da pa so zelo pomembna poglavja, predvsem kar se tiče prilagajanja in blaženja podnebnim spremembam v kmetijstvu. Ravno to je tisto področje in kot sem tudi razprave slišal, da verjetno zaradi tega ker Slovenija ni toliko usmerjena v intenzivno kmetijstvo je verjetno ta problem nekoliko blažji kot pa imajo tiste države, ki se ukvarjajo oziroma izvajajo zelo intenzivno kmetovanje. Je pa vsekakor to potrebno raznolikost našega kmetijstva in daje tu ministrstvo in seveda ostale strokovne službe, da nudijo dober zakon, dobro področje to urejeno in da je potem tudi suport kmetov, da se lahko pravilno odloča in je to tudi po svoje velika odgovornost. Še večji pomen pa vidim tudi v današnjem času glede verige preskrbe s hrano, na to se kar nekaj členov nanaša. In če povežem tudi z ekološkim kmetijstvom, kjer tudi govorite, da je to podlaga potem za končno sprejem akcijskega načrta na področju ekološkega kmetovanja in omenjate tudi akcijski načrt za delo z mladimi kmeti. Poglejte, že sama zdravstvena kriza po dveh letih je pokazala, da je nujnost da se uredi in tudi okrepi to področje prehrane, predvsem kar se tiče samooskrbe. In seveda tudi urejanja teh trgovinskih praks v sami verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi in pa temi prilagoditvami potrebam za delovanje javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence. To je vsekakor zelo pomembno področje, bom še enkrat poudaril, v tem trenutku.

Poglejte, tukaj pa je že druga kriza, in sicer pričakovana. Danes vemo, da je v neposredni bližini v Evropi grožnja vojne oziroma vojna se praktično izvaja. In glede tega mislim, da ima to močan vpliv tudi na kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na to ministrstvo, kjer danes tudi ta odbor poteka. Zakaj? Rusija in Ukrajina pridela četrtino žitaric v svetovnem merilu. In tu bo vsekakor močan vpliv tudi na to prehransko verigo oziroma predvsem na ceno te strateške surovine, če se tako izrazim. To se pravim, lahko pričakujem podražitev kruha, če lepo preprosto povem. In pa drugo področje, že sama energetska kriza se je že zdavnaj pojavila in seveda ta vojna bo to energetsko krizo še povečevala.

In tudi sama predelava hrane je odvisna od cene energetskih derivatov in pa tudi drugače je sama proizvodnja prehrane močno povezana tudi z energijo. Kot tretje pa bi želel reči še en problem, ki je z izbruhom te vojne še dodatno izbil. Govorite seveda o tem akcijskem načrtu za področje ekološkega kmetovanja, ki ga bo treba res čim prej dati na mizo. Kot drugo pa je tudi akcijski načrt gozdno-lesne verige, ki je tudi, pravite, že v medresorskem usklajevanju, pa ga še nimamo na mizi. Moja močna želja je, da še pred končanim tem mandatom tudi to dobimo na mizo. Tudi to je pomembno zaradi energetske krize Slovenija z lesom, predvsem s temi stranskimi produktu lesa, če bi to gozdno-lesno verigo spravili na nivo, da bi vsaj primarna predelava bila doma.

To se pravi, da bi to razžagali. Kajti, takrat odpade veliko teh stranskih produktov, ki pa je seveda surovina za energetiko. To se pravi, če bi danes mi lahko imeli že bolj razvito to energetsko področje ogrevanje z lesom, da bi ga lahko namesto plina, ker vemo da sedaj ravno v teh dneh je prišel podatek, najdražje ogrevanje je v tisti občinah kjer se ogrevajo na plin. In tu ko gledaš ne moreš verjeti, da ravno to so tiste občine, ki so umeščene nekako sredi gozdov in tukaj je, zato govorim o tej strategiji. Tukaj bi morali danes imeti že pripravljene zadeve oziroma tako bom rekel, Avstrija ima to strategijo že od leta 1989 in je na to področje danes dosti bolj pripravljena kot mi. Se opravičujem, da tole zadevo širim malo v tej smeri, ampak tako kot ste rekli, danes tukaj sprejemamo zakon, ki je bolj nomotehnične narave, mislim pa, da to kar se dogaja v svetu oziroma že v zadnjih dveh letih in kam gredo te zadeve, bi morali danes najmanj že imeti sprejete oziroma vsaj obravnavati te strateške načrte, akcijske načrte na vseh teh področjih, ki smo jim rekli, to se pravi, na področju ekološkega kmetovanja in seveda sam te oskrbe s prehrano, vse okrog teh verig in pa seveda tudi akcijski načrt gozdno-lesnih verig kjer bi lahko bistveno več napravili in mislim, da je strateško danes to zelo zelo pomembno, če drugega ne, dajem v tej uvodni razpravi pobudo, da prestopimo čim prej k temu.

Hvala.