Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, nadaljujemo sejo Odbora za zadeve Evropske unije, ki je sedaj odprta za javnost.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, BRUSELJ 25. JANUAR. Gradivo smo prejeli od Vlade 20. 1. 2022 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Naprošam gospoda Jerneja Millerja, generalnega direktorja Direktorata za skupno, pardon gospa Sušnik, da nam predstavi izhodišče za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju Sveta. Beseda je vaša.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Opravičila bi ministra in oba državnega sekretarja. So ali v tujini ali v izolaciji. Tako kot jaz kot generalna direktorica za EU zadeve, bom prestavila izhodišča za zasedanje Sveta za splošne zadeve, ki bo potekal 25. januarja 2022.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, poslanci, članice in člani Odbora, dovolite mi, da predstavim ta izhodišča.

Zasedanja se bo udeležil državni sekretar gospod Gašper Dovžan, ki je danes odsoten, ker se udeležuje plenarnega zasedanja Konference o prihodnosti Evrope, ki danes in jutri poteka v Strasburgu.

Za zasedanje naslednji torek je predvidenih 5 točk dnevnega reda. Kot prva je zakonodajni sveženj Krepitev demokracije in zaščita integritete volitev, 2. je predstavitev prednostih nalog francoskega predsedstva, 3. točka je Konferenca o prihodnosti Evrope, 4. točka je Covid-19 usklajevanje ukrepov na ravni Evropske unije in 5. točka Odnosi Evropske unije z Združenim kraljestvom.

Glede 1. točke Zakonodajni sveženj – krepitev demokracije in zaščita integritete volitev je predvidena orientacijska razprava o tem svežnju. Evropska komisija je 25. novembra lani objavila sveženj zakonodajnih predlogov za krepitev demokracije in zaščito integritete volitev in ta sveženj vključuje predlog uredbe o preglednosti in ciljem o političnem oglaševanju, predlog za prenovitvi uredbe o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij ter dva predloga za prenovitev direktiv glede uveljavljanja pravic takoimenovanih mobilnih volivcev na volitvah v Evropski parlament in na občinskih volitvah. Razprava se bo predvidoma osredotočila predvsem na vsebine predloga za prenovitev uredbe o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij ter predloga uredbe o preglednosti in ciljnem političnem oglaševanju.

Na zasedanju Sveta za splošne zadeve se prihodnji torek pričakuje takoimenovano orientacijsko razpravo, v kateri bodo države članice začrtale svoja splošna stališča in odprla morebiti posamezna še neodgovorjena vprašanja.

Naj vas seznanim, da pristojna resorna ministrstva posamezne zakonodajne predloge še podrobno proučujejo. K vsakemu od predlogov za prenovitev omenjenih uredb bo Vlada sprejela stališče in v razpravah, ki potekajo v Svetu zato ohranjamo preučitveni pridržek.

Okvirno vodilo za sodelovanje v tokratni razpravi bodo zato stališča Vlade Republike Slovenije do akcijskega načrta za evropsko demokracijo, ki so bila sprejeta februarja lani.

Na splošno pa Slovenija pozdravlja sveženj zakonodajnih predlogov, saj uvajajo številne ukrepe in pobude, ki bodo v Evropski uniji ob doslednem spoštovanju skupnih načel in vrednot okrepili zakonodajni okvir za reševanje izzivov, s katerimi se soočajo demokracije in tudi volitve. Menimo, da je treba okrepiti odpornost demokracij Evropske unije tudi pri soočanju z aktualnimi izzivi, ki izhajajo iz digitalnega preoblikovanja družbe. Večjo preglednost je potrebno na primer zagotoviti tudi na področju političnega oglaševanja na spletu.

Slovenija podpira ukrepe za spodbujanje odpornih volilnih procesov, predvsem ukrepe za zaščito volilne infrastrukture pred grožnjami kakršne predstavljajo kibernetski napadi, pa tudi dezinformacije. Zelo pomemben dosje za zaščito volilne integritete in spodbujanja demokratične participacije je ravno prenova uredbe o evropskih političnih strankah.

Ocenjujemo tudi, da je treba pri posameznih ukrepih in pobudah razjasniti nekatere definicije in vprašanja spoštovanja načela subsidiarnosti in sorazmernosti ter proučiti skladnost predlogov z nacionalnimi pravnimi redi.

Toliko o prvi točki dnevnega reda kot je predvidena.

Naslednja točka, kot sem omenila, je predstavitev prednostnih nalog francoskega predsedstva. Predstavilo bo seveda na zasedanju Sveta za splošne zadeve njihove prednostne naloge s področja dela tega Sveta in glede na to, da ste na Odboru za zadeve Evropske unije prejšnji teden, v petek, 14. januarja že podrobneje obravnavali prioritete francoskega predsedstva, bi želela le dodati, da Slovenija podpira program francoskega predsedstva, ki je skladen s programom Tria, programom Evropske komisije in ostalimi strateškimi dokumenti in usmeritvami Evropske unije. Predvsem nas veseli, da bo Francija nadaljevala delo slovenskega predsedstva na ključnih evropskih politikah.

S področja vsebin, ki jih bo obravnaval Svet za splošne zadeve v prvi polovici tega leta Slovenija tako še posebej pozdravlja osredotočenost francoskega predsedstva na nadaljevanje aktivnosti na področju krepitve odpornosti Evropske unije na krize, na področju vladavine prava in pa konference o prihodnosti Evrope, za usklajeno delovanje držav članic pri soočanju pandemije Covid-19 in tudi enotnost v odnosih z Združenim kraljestvom ter nadaljnjo obravnavo širitvenega procesa.

Glede tretje predvidene točke: Konferenca o prihodnosti Evrope. Tu bo Francija v vlogi predsedujoče Svetu EU predstavila aktualne informacije glede poteka konference. Poročala bo o plenarnem zasedanju konference, ki v hibridni obliki poteka danes in jutri ter tudi o spremenjenem koledarju načrtovanih dogodkov. Skladno s tem bodo v Strasburgu letos poleg januarskega potekala še tri plenarna zasedanja, in sicer dva marca in eden maja. Predsedstvo je napovedalo, da bo končno poročilo o delu Konference predstavljeno na dogodku na visoki ravni v Strasburgu na dan Evrope 9. maja 2022.

Slovenija bo še naprej opozarjala, da morajo biti interesi državljanov v ospredju dela konference ter da mora biti njihov glas slišan. Konferenco ocenjujemo kot inovativen, vključujoč in transparenten proces, ki že sam po sebi predstavlja rezultat.

Glede usklajevanja Covid-19 na ravni Evropske unije. Svet za splošne zadeve bo ponovno obravnaval stanje na področju koordinacije ukrepov za zajezitev širjenja Covid-19, ki je še posebej zaskrbljujoče zaradi hitrega širjenja različice Omikron. Pričakuje se razpravo o dodatnih ukrepih za zamejitev širjenja vključno z pospešitvijo cepljenja. Slovenija pozdravlja sprejem priporočil o nenujnih potovanjih znotraj Evropske unije. Priprava predloga je v veliki meri potekala v času slovenskega predsedovanja in pričakujemo, da bo francosko predsedstvo čimprej začelo usklajevati tudi priporočila o potovanju v Evropsko unijo iz tretjih držav.

Zavedamo se, da je za zajezitev pandemije ključnega pomena precepljenost na globalni ravni. Slovenija bo podprla nadaljnja prizadevanja za pospešitev izmenjave cepiv s tretjimi državami ter izpolnitev zavez s tem v zvezi še iz preteklega leta.

In še zadnja predvidena točka: Odnosi med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Svet za splošne zadeve se bo seznanil z aktualnim stanjem na področju odnosov med EU in Združenim kraljestvom. V ospredju ostajata vprašanji glede izvajanja protokola o Irski in Severni Irski in vprašanje ribištva v teritorialnim morju Združenega kraljestva.

Ministri in državni sekretarji za evropske zadeve se bodo v zvezi z izvajanjem protokola o Irski in Severni Irski osredotočili na nadaljnje korake v povezavi s predlaganim svežnjem fleksibilnih rešitev, ki je bil Združenemu kraljestvu posredovan oktobra lani. Ključno vprašanje ostaja odziv Evropske unije v primeru, če Združeno kraljestvo predlaganega svežnja ne bi sprejelo in bi sprožilo 16. člen protokola, ki bi s strani Združenega kraljestva pomenil enostranski suspenz izvajanja protokola.

Slovenija podpira aktivnosti Evropske komisije, ki si prizadeva za celovito, zakonito in pravočasno izvajanje sporazuma o izstopu kot tudi sporazuma o trgovini in sodelovanju ter njunih protokolov. Ključnega pomena je, da ne pride do enostranskega ukrepanja in odstopanja pri izvajanju protokola o Irski in Severni Irski ter da se najdejo skupne rešitve pri izvajanju tega protokola. Pri tem je o pogovorih z britansko stranjo izjemnega pomena ohranjati enotnost in solidarnost med državami članicami.

Glede problematike izdajanja dovoljenj za ribolov v vodah Združenega kraljestva pa Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije za odpravo ovir na tem področju.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, s tem bi zaključila predstavitev izhodišč za udeležbo slovenske delegacije na januarskem zasedanju Sveta za splošne zadeve in se vam zahvaljujem za pozornost.

Hvala lepa.

Hvala generalni direktorici Direktorata za zadeve Evropske unije.

Interesa za razpravo ni, zato dajem na glasovanje predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 25. januarja 2022 in jih podprl.«

Začenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Zaključujem glasovanje.

Navzočih je 12 članov

Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem 2. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDBE EU ŠT. 910/2014 V ZVEZI Z VZPOSTAVITVIJO OKVIRA ZA EVROPSKO DIGITALNO IDENTITETO. Gradivo k točki smo prejeli od Vlade 13. januarja 2022 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes.

Gradivo k točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljena v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga je obravnaval na 63. nujni seji 20. januarja 2022 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli.

Naprošam državnega sekretarja mag. Petra Geršaka, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije do nje.

Hvala za besedo. Spoštovani predsedujoči, spoštovani člani odbora in drugi udeleženci!

Pred vami je Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe EU št. 910/2014 v zvezi z vzpostavitvijo okvira za evropsko digitalno identiteto. Naj uvodoma pojasnil, da Evropska komisija predlog tega zakonodajnega akta poslala v obravnavo 3. junija 2021, pri čemer se je predlog uredbe o evropski digitalni integriteti začel obravnavati v okviru pristojne delovne skupine Sveta za telekomunikacije in informacijsko družbo.

V okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU je bilo zaključeno prvo branje predloga.

Predlog uredbe uresničuje politično zavezo Evropske unije, da je potrebno širše uveljaviti zaupanja vredne in varne rešitve elektronske identifikacije državljanov, ki bi bile na voljo vsem državljanom EU in bi v zadostni meri ščitile njihove osebne podatke. Cilj je tudi njihova široka uporabnost, tudi v zasebnem sektorju in celo pri uporabi pri velikih platformah.

Predlog odpravlja pomanjkljivosti dosedanje zakonodaje na tem področju, takoimenovane evropske uredbe EIDAS?, ter upošteva tudi tehnološki napredek, ki vemo, da je na tem področju informacijskih tehnologij izredno hiter.

Predlog uvaja evropsko denarnico za digitalno identiteto, ki jo bodo morale svojim državljanom omogočiti vse države članice EU. Predlog s tem odpravlja pomanjkljivost dosedanje ureditve, kot že omenjeno, po kateri je bila odločitev vsake države članice kdaj in če sploh svojem državljanom omogoči sredstva elektronske identifikacije s pomočjo katerega lahko dostopajo do elektronskih storitev drugih držav članic EU.

Na področju storitev zaupanja predlog krepi varnost kvalificiranih ponudnikov storitev zaupanja. Predlagana zakonodaja kot odgovor na tehnološki napredek širi tudi nabor storitev zaupanja. Tako opredeljuje zahteve za kvalificirano storitev za opravljanje naprav za ustvarjanje elektronskega podpisa in žiga na daljavo, storitve za elektronsko potrjevanje atributov ter elektronskega arhiviranja na ravni Evropske unije. Predlog vzpostavlja tudi okvir za storitve zaupanja za ustvarjanje in vzdrževanje elektronskih evidenc.

Uvaja tudi obveznost za ponudnike spletnih brskalnikov, da sprejemajo kvalificirana potrdila za afintikacijo; (nerazumljivo) spletišč in prikažejo podatke o identiteti spletnega mesta v okolju brskalnika.

Skladen je z drugimi sektorskimi politikami, ki temeljijo na uporabi elektronskih identitet, elektronskega potrjevanja atributov in drugih storitev zaupanja. To pa vključuje Uredbo o enotnem digitalnem portalu, takoimenovana Uredba (nerazumljivo), zahteve povezane z preprečevanjem pranja denarja in bojem proti financiranju terorizma, pobude za izmenjavo socialno-varnostnih poverilnic za digitalno vozniško dovoljenje, za digitalne potne listine in druge pobude za zmanjševanje upravnega bremena za državljane in podjetja, ki bi potem lahko v celoti izkoriščali možnosti zagotovljene z digitalno preobrazbo samih postopkov v javnem in zasebnem sektorju.

Torej izpostavil bi nekatere razloge podpore Republike Slovenije o Uredbi o evropski digitalni identiteti. Sama uredba bo vsakomur v svoji državi omogočena elektronska identiteta, ki pa bo priznana povsod v Evropski uniji za spletno in tako tudi za nespletno uporabo.

Z uvedbo evropske denarnice za identiteto se strinjamo, saj temelji na skupnih standardih in bo izkazovala skladnost skozi postopke neodvisne presoje. Podpiramo, da je za izdajanje evropske denarnice za digitalno identiteto odgovorna vsaka država članica zase, saj je to skladno tudi z našo nacionalno zakonodajo, ki ureja področje elektronske identifikacije in storitev zaupanja, takoimenovani ZEJS zakon.

Pomembno je, da bo za čezmejno priznavanje elektronskih identitet zavezana ne samo javna uprava, temveč tudi določena področja zasebnega sektorja in celo velike platforme povsod tam, kjer je zahteva po zanesljivi atentikaciji? visoke stopnje.

Prizadevamo si, da bo tehnična rešitev evropske denarnice za digitalno identiteto tehnološko nevtralna in s tem tudi dostopna vsem državljanom Evropske unije in da bodo državljani, ki zaradi različnih razlogov ne bodo imeli dostopa do pametnih mobilnih naprav oziroma evropske denarnice za digitalno identiteto lahko uporabljali enakovredna sredstva elektronske identifikacije.

Med novimi predlogi storitev zaupanja podpiramo predvsem predlog uredbe nove kvalificirane storitve za upravljanje sredstev za elektronski podpis in elektronski žig na daljavo ter kvalificirane storitve za elektronsko arhiviranje e-dokumentov.

Zaradi izrazite horizontalne narave predloga uredbe bomo pozornost namenili usklajenosti z ureditvami na različnih področjih v katere posega, predvsem na področja varstva osebnih podatkov in kibernetske varnosti. Samih finančnih posledic v tem trenutku ni bilo moč oceniti. Moja osebna ocena je, da bo taka implementacija stala približno nekaj milijonov. To je čisto moja osebna ocena iz izkušenj. Je pa zadeva usklajena z resornimi ministrstvi, organi, tudi z Informacijsko pooblaščenko tako da spoštovani predlagam, da predlog stališča podprete. Hvala.

Hvala državnemu sekretarju za to predstavitev. Odpiram razpravo poslank in poslancev. Prvi se je k razpravi javil dr. Trček. Beseda je vaša.

Ja hvala lepa za razpravo. Zdaj odkrito povedano težko bi človek nasprotoval tej uredbi in vsebini in duhu te uredbe.

Zdaj gledano malo tudi geopolitično lahko samo rečem, da s tem zamujamo. Zdaj dejstvo je, kot je mi pripravil naš zelo kvalitetni strokovc za to področje, zdaj 15 držav je do sedaj priglasilo svoje nacionalne sheme za e-identiteto, kar predstavlja slabih 60% oziroma 59% državljank in državljanov Evropske unije. Vemo tudi, da tam, kjer to na nek način v praksi obstaja že so zelo velike razlike recimo med kako Estonijo pa kako Nemčijo. Zdaj včeraj ste malo bolj na široko podajali to na matičnem delovnem telesu. Takrat je bilo tudi rečeno, da se Slovenija zavzema za pospešitev implementacije tega pa bi bilo moje prvo vprašanje kako.

Zdaj druga zadeva nekako tako kot je nastavljeno bom rekel sem malo mogoče celo malo preveč svobode za različne pristope med članicami glede izvedbe in implementacije te uredbe, kar me nekako ne navdaja z dobrim občutkom, da bomo ta ahil želva e-zaostanek Evropske unije s sprejemljivimi najbolj razvitimi trgi zmanjševali.

Tretja zadeva, ki ste seveda tudi opozorili je problematika dajmo reč e-manj pismenih in opremljenih. Nek podatek ne vem ali je lanski se mi zdi 44% državljank in državljanov Slovenije iz tretjega življenjskega obdobja ne uporablja oziroma nikoli ni uporabljalo internet. Kako se bomo tega lotili, če hočemo to implementirat, potem verjetno pridemo po na enem skupnem občutku, da bo teh milijonov še nekaj več. Tukaj je dobra bližnjica medgeneracijski prenos znanja zlasti dajmo rečt vnuki, vnukinje, dedki, babice in seveda ko govorimo o nekem zasebnem sektorju in gledamo strukturo slovenskega gospodarstva je tukaj tudi vprašanje, na kakšen način bo če rečemo malo po domače suport države pri implementaciji te elektronske identitete na področju zasebnega sektorja.

Recimo zelo na kratko sem neka ta vprašanja nanizal, odprl. Vesel bom, če me tukaj malo razsvetlite, se pa zavedam seveda, da je to izziv s katerim se bo morala ukvarjati naslednja vlada. Hvala za besedo.

Ja, državni sekretar, beseda je vaša.

Ja najlepša hvala za vprašanja. Zdaj, če ne bom čisto odgovoril pač bova še debatirala, ne. Ja popolnoma, jaz se popolnoma strinjam z vami to kar ste povedali. Sama Slovenija je v procesu priglasitve sheme. Ta shema bo pomenila, da se bo lahko slovenska implementacija elektronske identitete torej čezmejno priznavala, izmenjevala in tako naprej tako da sam IJD bo prvič izdan 28. marca letos, in sicer prvi nosilec za IJD bo biometrična osebna izkaznica.

Načrtujemo tudi druge nosilce v prihodnosti za IJD, kot je recimo mobilna aplikacija, kjer bomo lahko s telefonom mogoče samo prvič približali biometrični osebni izkaznici, na kateri je IJD telefon in ta telefon bo potem ta IJD spravil v neko varno denarnico na neko varno mesto v telefonu in potem bomo lahko s tem IJD na telefonu se lahko avtenticirali.

Razlika bom zdaj bil zelo tehničen, razlika med SMS-pasom, ki ga je trenutno na voljo, ki ga tudi lahko uporabljamo na telefonu za avtenfikacijo in potem tudi za e- podpisovanje je v tem, da SMS-pas je srednje stopnje zaupanja, IJD pa visoke stopnje zaupanja. To bo ta razlika v prihodnosti.

Zdaj mi ko smo dobili stališče od MJU ker to smo prevzeli s prehodom Direktorata za informacijsko družbo iz Ministrstva za javnost upravo v Službo za digitalno preobrazbo, ko smo takrat še dobili v medresorsko usklajevanje je tam noter pisalo, da se bo MJU prizadeval za podaljšanje rokov za vse te zadeve. Na to smo pač potem mi dali komentar, da mi se moramo zavzemati za pospešitev ne pa za podaljšanje rokov, tako da kako konkretno za pospešitev pač s temi mehanizmi, ki jih imamo tukaj lahko pridem nazaj do vas, ampak dejstvo je, da mi kot služba za digitalno preobrazbo smo prvi, ki to promoviramo in moramo imeti to čim prej.

Delamo tudi na temu na to temo, zato ker vemo, da število biometričnih osebnih izkaznic izdanih v prvem, drugem, tretjem mesecu in tako naprej, vemo kako potekajo kako osebne izkaznice potekajo v bistvu približno da se spomnim 200.000 izkaznic se mi zdi izkaznic na leto poteče. Se pravi, bo ta obnovitveni cikel, da osebna dobi dejansko osebno izkaznico za elektronsko identiteto gor dokaj dolgotrajen smo zdaj šli skupaj z MNZ v novelo Zakona o osebni izkaznici, ki še prihaja v obravnavo, in sicer sprememba je ta, da biometrični del ali potne listine ali nove biometrične osebne izkaznice se lahko berejo samo za primere prehoda meje trenutno po zakonodaji.

V bodoče bo možno tudi, da ta del te podatke prebere tudi aplikacija na telefonu in s tem kreira e-identiteto na telefonu. Tako bomo pospešili, vemo pa, da potnih listin je pa trenutno biometričnih zelo veliko že. Se pravi na ta način želimo pospešiti uporabo sredstva za visoko stopnjo zaupanja tudi na telefonu na ta način povedal.

Zdaj glede vašega 3. vprašanja, svoboda med članicami. Ja, tukaj se absolutno strinjam z vami. Tudi v preteklosti je ta implementacija EDS potekala zelo počasi tudi če pogledamo to, ne vem nekih pet, šest, sedem let že mineva od takrat, ko je bil IJD sprejet, ampak zdaj tako kot jaz vidim, je ta volja, da se je začela Evropska unija zavedati, da je to pomembno, da smo dejansko v odzadi, da nas ostali svet vodi tukaj je v bistvu zelo visoka. In tudi če pogledamo druge aktivnosti recimo nastajajo specifikacije in arhitekture za to denarnico, ki naj bi vsebovala vse možne potne listine in tako naprej, tako da tukaj se Evropa je začela zavedati in mogoče res prepozno, pozno, ne bom rekel prepozno, pozno ampak tukaj smo zdaj in to pač poskušamo tudi mi kot Slovenija pospešiti. Zdaj glede manj pismenih se popolnoma strinjam z vami. Mislim, da ni 44%, da jih je okoli nekaj nad 30 trenutno ampak mi tukaj opažamo, da ta krivulja digitalnih pismenosti in digitalnih kompetenc strmo upade pri 55 po 55 letu, tako da mi v bistvu zdaj ne govorimo o tretjem življenjskem obdobju ampak govorimo o 55+ in tukaj se moramo fokusirati zato ker tudi digitalni kompas s strani Evropske komisije predvideva, da bomo do leta 2030 mislim predpisuje v bistvu, da bomo do leta 2030 da bo 80% prebivalcev do leta 2030 imelo osnovne digitalne kompetence.

Za nas osnovna digitalna kompetenca pomeni, da zna ta oseba suvereno uporabljati neko napravo, digitalno, neko ali telefon ali tablico ali prenosni računalnik ali stacionarni računalnik, da zna suvereno uporabljati splet, zna uporabljati elektronsko pošto, ve kaj je elektronska identiteta, kaj je kvalificirano digitalno potrdilo. Zna tudi to uporabljati na različnih elektronskih storitvah kot je e-uprava, kot je e-spis, kot je kot so e-davki, kot je elektronsko bančništvo in tako naprej, tako da to je ta osnovni paket znanj, ki ga mislimo letos z javnim razpisom za dvig digitalnih kompetenc 55+ ta razpis kot pilotni razpis za približno 10.000 55+ ljudi. Se pravi, na ta način bomo začeli dvigovati te digitalne kompetence, kot pilot.

Potem pa smo predvideli v tudi v kohezijskih sredstvih določen denar za dvig digitalnih kompetenc in hkrati tudi za dvig priključkov, se pravi optike, visoko zmogljive široko pasovnih omrežij, zato ker to je pač nekako temelj vsega nad katerim potem pa lahko grdimo in dodajamo te digitalne kompetence. Če pa ljudje nimamo, nimajo dostopa do infrastrukture pa pač potem tudi ne more nadgrajevati svoja znanja.

Mogoče še komentar za zasebni sektor. Zdaj predvsem tukaj je zavezan do e-identitete in jo tudi bo izdala Republika Slovenija, predvsem javni sektor. Zasebni sektor ni zavezan, lahko pa uporablja to zadevo, je visoko pravnomočen, prihaja v novih uredbah tudi za zasebni sektor konkretno v tej zdaj prihaja to, da tudi zasebni sektor, kot so recimo primer banke, če bo potrebno, da se uporabi e-identiteta se pravi visoke stopnje zaupanja, potem bo potrebno uporabit e-identiteto od strani države. To je pač zaveza. Moramo vedeti, da do zdaj smo tega zavedanja visoke stopnje zanesljivosti niti še nismo imeli, to zdaj prihaja v zakonodajo in bomo pač na ta način ločili, ker recimo SMS-pass, kot sem že omenil je srednja stopnja, bo zdaj določen kot srednja stopnja.

Zdaj, kako bo zasebni sektor uporabljal, verjetno pa proti plačilu tako kot se zdaj uporablja recimo kvalificirana digitalna potrdila za podjetja, ki ga pač plačajo, za državljane je pa to zastonj in bo tudi / nerazumnljivo/ zastonj. Tako mogoče. Hvala.

Hvala državnemu sekretarju. Zaključujem razpravo. Ker je predlog stališča daljši ga če se strin jate ne bi bral v celoti.

Tako dajem na glasovanje predlog stališča Republike Slovenije, kot je objavljen na 3. in 4. strani gradiva z dne 13. januar.

Začenjamo z glasovanjem! Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

S tem ugotavljam, da je stališče sprejeto.

S tem končujem 3. točko dnevnega reda in 129. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Vsem skupaj se zahvaljujem za udeležbo in vam želim lep in miren vikend.