Spoštovane članice in člani komisije, vabljeni ter vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Pričenjam 7. nujno sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Dovolite mi, da vas ob začetku seje, kot je že običajno, vljudno prosim, da glede na zdravstvena napotila tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo in nosite zaščitne maske.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice oziroma člani komisije, to je gospod Felice Žiža. Na seji kot nadomestni član oziroma članice komisije s pooblastilom sodeluje: Jože Lenart, ki nadomešča Lidijo Divjak Mirnik.

Glede na to, da je seznam vabljenih obširen, ga ne tam mestu ne bi prebiral, saj je razvidno s sklica, obveščam vas, da so svojo udeležbo upravičili Slovenska poslanka Državnega zbora Republike Avstrije gospa Olga Voglauer, predsednika kulturnega društva, člen 7, za avstrijsko-štajersko, Pavlova hiša gospa mag. Suzan Vaitine(?), predsednik zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Manuel Jug, predsednik paritetnega odbora gospod Marko Jarc, slovenska poslanka v italijanskem senatu gospa dr. Tatjana Rojc, v njenem imenu je danes z nami gospod Rudi Pavšič. Predsednik Sveta slovenskih organizacij gospod Valter Bandelj, ki ga bo zastopal gospod Julijan Čaudek, deležni svetnik v Furlaniju-Julijski krajini gospod Igor Gabrovec, ki je poslal gradivo, ki ste ga vsi prejeli in je objavljen na e-klopi. Slovenska športna zveze iz Celovca. Dovolite mi, da na tem mestu še posebno dobrodošlico izrečem kolegici poslanki hrvaškega sabora gospe Barbari Antolić Vupora.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije. S sklicem ste prejeli dnevni red.: Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njeno spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Zato prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – POLOŽAJ Slovencev V SOSEDNJIH DRŽAVAH IN V SVETU DANES IN JUTRI.

Dne 6. 1. 2022, smo prejeli zahtevo Poslanske skupne LMŠ za sklic nujne seje komisije, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora skopaj s sklicem seje. Besedo za dopolnilno obrazložitev zahteve dajem najprej predstavniku predlagatelja, gospodu Jožetu Lenartu, ki bo predstavil točko v desetih minutah.

Prosim gospod kolega.

Hvala predsednik. Bi prosil, če me lahko predsednik priklopi na video. Tako, hvala lepa.

Ja, spoštovani rojaki, ki živite izven Slovenije, tako na avstrijskem-štajerskem in Koroškem, v Italiji in Furlaniji-julijski krajini, na Madžarskem v uporabi med Monoštrom in pa reko Rabo, na Hrvaškem na območju severne Istre, reškega zaledja, gorskega Kotarja, Medžimurja, Obkolpja in Obsotelja ter v mestih Zagreb, Varaždin, Raka, Pula in še kje.

Slovenci po svetu na vseh celinah in pa tudi študentje, dijaki, delavci migranti, ki se izobražujete in delate in se vedno več tudi odločate za življenje izven Slovenije. Vse dobro in srečno v leto 2022 in pa seveda tudi v prihodnje in hvala, velika hvala za vašo vztrajnost pri ohranjanju slovenskega jezika povsod tam kje živite in prenašate izvor svojih korenin na bodoče rodove. Da razumeš položaj Slovencev izven meja, ni dovolj le poznavanje zgodovine in medijsko spremljanje vašega prizadevanja za ohranjanje slovenskega jezika v vrtcih, v šolah, v javnosti, v postavljanju dvojezičnih krajevnih tabel in še kaj okrog tega. Potrebno je to doživeti z vami, tam kjer živite, delate in ustvarjate. Sam živim na obmejnem območju slovenske Koroške in lahko iz osebnih izkušenj povem, da sem gledal in doživljal problem Slovencev izven meja še pred osvoboditvijo Slovenije in, v narekovajih, padcu te železne zavese na mejah, popolnoma drugače kot danes po 30. letih samostojne Slovenije. Ja, zelo drugače se diha danes. Predvsem sem vas spoznal v zadnjih štirih letih kot poslanec, saj sem se ves čas udeleževal različnih srečanj na Koroškem z zamejci, spoznaval živo zgodovino preko vas seveda in doživljal vaša prizadevanja in tudi nezadovoljstva pri ohranitvi slovenskega življa preko meja. In prav to je namen današnje seje, ki smo jo sklicali na pobudo LMŠ, tudi ob naših poslanskih vprašanjih ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu, da se po 30. letih samostojnosti ozremo tudi na položaj rojakov izven meja, ki pripadate seveda enotnemu slovenskemu kulturnemu prostoru. Prav na naša poslanska vprašanja je tudi ministrica dr. Helena Jaklitsch izrazila zadovoljstvo problematiki Slovencev izven meja, da se lahko danes v takšnem sestavu tudi pogovorimo v Državnem zboru Republike Slovenije in danes smo tukaj, da se slišimo. Želel bi, da vabljeni predstavniki podate svoja mnenja na oblikovane sklepe in slovenski javnosti predstavite svoje poglede na izzive v prihodnosti ter pričakovano vlogo matice. Aktivnosti in ukrepi za izboljšanje položaja Slovencev v sosednjih državah in v tujini morajo potekati sistematično in kontinuirano, ne glede na vsakokratno oblast ali njeno politično barvo. Današnja seja mora potekati kot odločna popotnica za naslednjo Vlado in pristojno ministrstvo, da okrepi in pospeši delo na podlagi tudi danes slišanega.: Nikakor si ne delamo utvar, da bodo težave, ki se vlečejo že desetletja, rešljive preko noči, vendar je predvsem pomembno, da smo poslanke in poslanci na tekočem, če bi temu tako rekli, in da bo tema rojakov preko meja bolj prisotna za zidovi tudi slovenskega parlamenta. V tem času so se zvrstila predvsem dva pomembna dogodka. Prvič, vrnitev narodnega doma v Trstu, ki je v teku in je zelo pomemben preobrat in pridobitev. In pa seveda stota obletnica koroškega plebiscita, ki smo jo obeležili tudi z razstavo v Državnem zboru Republike Slovenije, seveda ob vaši pripravi vsebinske postavitve pred dvema letoma. Tudi Vlada Republike Slovenije je kljub zdravstveni krizi in proračunskemu primanjkljaju namenila Slovencem izven meja več sredstev, ki vam omogoča seveda več, tudi izdajanje in ohranjanje tiskanih medijev, ki je bilo že nekako okrnjeno in to je tudi velika pridobitev. V tem času smo tudi spoznali, da za dosego ciljev niso dovolj le finančna sredstva, odprta so ostala večina dosedanjih nerešenih vprašanj in zavez, tako s strani vlad kjer Slovenci živite kot države matice, seveda teh vaših korenin. In prav je, da v okviru parlamentarne razprave strnemo misli o pomembnih dogodkih in usmerimo aktivnosti na prihodnje izzive, ki so pred nami. Kaj je ključno sporočilo sklica seje, se je mogoče tudi kdo spraševal, ko je dobil to vabilo pred tednom dni. Predvsem povezati vse ključne akterje, ki bi lahko prispevali k večji realizaciji pravic slovenskih manjših v sosednjih državah.

In pa drugič. Izpostaviti pomembno vlogo mladih in čim večjo vključenost mladih za realizacijo pravic slovenskih manjšin in ohranitev slovenščine za prihodnje generacije. Morda je to tudi osrednji temelj, ki je našo Listo Marjana Šarca pripeljalo do tega, da smo sklicali to sejo. Pomembno je, da danes slišimo vas, dragi rojaki, vaše prizadevanje, dosežke, odprta vprašanja, neizpolnjene zaveze, ki jih vidite vi skozi vaše življenje. Kljub temu pa mi dovolite, da preden damo besedo vam, še na kratko strnem področja, ki so pomembna za nadaljevanje razprave. Za slovensko manjšino sta enotna ključna dva mednarodna akta. Prvo seveda evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih, ratificirale so seveda tudi države kjer živi slovenska manjšina, tako v Avstriji, je bilo leta 2001, Hrvaška 1997, Madžarska 1995, Italija jo je pa le podpisala leta 2000. In pa seveda kot temelj, okvirna konvencija za varnost narodnih manjšin. Pogodbenice so vse sosednje države kjer živi slovenska manjšina. Mogoče je tukaj pomembno, da poudarimo to, da je svet Evrope že v letu 2017, ponovno priporočil Avstriji izpolnitev več ukrepov, da bodo realizirane pravice slovenske manjšine. Ti do danes žal niso bili realizirani oziroma le delno. Najslabša je situacija za Slovence na avstrijskem-štajerskem, saj ni prišlo do uresničitve nobene pravice, ki bi jim morala pripadati skladno s 7. členom avstrijske državne pogodbe. Naj omenim kot temelj za današnjo razpravo tudi pravno urejenost pravic slovenske manjšine v sosednjih državah, ki temelji v Avstriji seveda na avstrijski državni pogodbi iz leta 1955, seveda v tem 7. členu Zakona o organizaciji šolstva. 1956 so bile sprejete potem tudi nadaljnje dopolnitve in tukaj je tisti verjetno največji glavni cilj za katerega se je treba boriti, za katerega se borite. V Italiji seveda trianonska mirovna pogodba iz leta 1920 in pa Hrvaška ima to v Ustavi, ustavni Zakon o človekovih pravicah in svoboščinah ter pravicah narodnih in etičnih skupin v Republiki Hrvaški. Ustavni zakon o pravicah narodnih manjšin na Hrvaškem. Na Madžarskem pa je prav tako to zapisano v ustavi kot temeljni zakon Madžarske iz leta 2011, Zakon o pravicah narodnosti, Zakon o nacionalni vzgoji: in izobraževanje. Vse to govori o tem. In kaj pa pri nas? Tudi Republika Slovenija mora dejavneje pristopiti k izvrševanju Ustave Republike Slovenije, kjer je jasno zapisano, zamejstvo in po svetu so neločljiv del slovenskega naroda, varovanje njihovega položaja je ustavna kategorija, zato v LMŠ zagovarjamo dejavno skrb za varstvo njihovih mednarodno pridobljenih pravic ter izvirno oblikovanje pogojev za vsestransko povezovanje z matično domovino in nadaljnjo izgradnjo slovenske identitete. Skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu je seveda ustavna kategorija, 5. člen Ustave Republike Slovenije izpostavlja skrb za slovenske izseljence in zdomce ter pospeševanje njihovih stikov z domovino. Ustava Republike Slovenije opredeljuje odnos do Slovencev, ki živijo zunaj Republike Slovenije kot trajno in aktivno obvezno Republike Slovenije. Toliko o teh temeljev.

In za zaključek še tole. Prizadevanje aktivnosti in dosežke nam bodo predstavili seveda tudi predstavniki Urada Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu in morda tudi predstavniki drugih ministrstev, pa mislim da jih danes ni tukaj so tudi zadolženi, to je Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in pa tudi Ministrstvo za obrambo ima v nekem delu tudi pristojnosti za to, in pa seveda Ministrstvo za zunanje zadeve.

Kako so se izvajale obveznosti držav obveznic v skladu z evropskimi listinami, mednarodnimi konvencijami in v skladu z bilateralnimi pogodbami in dogovori, nam boste v svojih razpravah v nadaljevanju predstavili in povedali predvsem vi, dragi gostje. Kot sklicatelj LMŠ smo vam sicer naše videnje posredovali v pisni obliki in to je tudi neko izhodišče. Na izredno sejo smo vabili tudi širok krog gostov, ki se povezujete in združujete izven meja, tako politične organizacije, kulturne, športne in tudi gospodarske. Povabili smo tudi mlade, ki ste prepoznali, da je v mladih vredno in pomembno delati. Tudi študentske organizacije Slovenk in Slovencev, ki študirate preko meja in vse pogosteje potem tudi ostajate izven Slovenije, si tam ustvarjate družine in življenja, vsaj za čas študija in pa seveda kasnejše pri zaposlitvah. Prav vi ste z odprtim pismom pred stoto obletnico koroškega plebiscita kritično opozorili, da Slovenci izven meja še vedo izgubljate in ne pridobivate pravic, ki vam jih je država v kateri živite, ne priznavajo, pa bi jih seveda morali. Prav mladi, zamejstvo in v tujini ste tisti, ki predstavljate temelj ohranjanja in razvoja slovenske kulture in identitete, zato morate postati seveda sestavni del najpomembnejših institucionalnih teles v okviru slovenske oblasti, ki jih boste v bodoče v celoti prevzemali. Zapojmo mladi Slovenci v zamejstvu in v tujini stoji tretja, celo četrta generacija mladih, ki kulturni in gospodarski prostor v kateri prebivate, dojemate drugače kot generacija pred vami in to je najpomembneje danes, da tudi to slišimo in razumemo. Vse bolj je torej izpostavljena potreba po okrepitvi podpore ohranjanju slovenskega jezika, iskanju načinov, ki bodo mlade iz zamejstva še bolj povezala s Slovenci v matični domovini. Seveda to so področja šolstva, partnerstva, izmenjave, lažji dostop do študija v Sloveniji, dodatno štipendiranje, izmenjave jezikov, asistentov, dodatna raziskovalna središča, boljša dostopnost do slovenskih radijskih in televizijskih sprejemov v zamejstvo, čezmejni mladinski turizem in še kaj bi lahko rekli. ¨

Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gostje! Svet postaja vedno manjši, dostopnejši, mej skoraj ni več. Tako se vedno bolj postavlja vprašanje, zakaj se pravice Slovencev izven meja zmanjšujejo namesto, da bi se širile. Predvsem vam, mladim, je to nelogično in nedopustno. Govorit dva jezika na obmejnih območjih je prednost in ne ovira ali slabost. Tako iz kulturnega, življenjskega, predvsem pa gospodarskega vidika. Jasno opozorimo danes na to.

Hvala lepa za začetek.

Hvala, predlagatelj.

Prosim, da se res držimo omejenega časa, kajti veliko bo razpravljavcev, tudi razpravljavci bojo imel po 5 minut in sedaj dajem besedo ministrici, ki jo tudi omejujem na cca. 10 minut.

Izvolite, ministrica.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik komisije.

Spoštovani člani komisije, predstavniki slovenskih organizacij v zamejstvu, vsi drugi vabljeni!

Tudi sama sem vesela, da imam priložnost danes spregovoriti o meni tako ljudi temi. Kot je že izpostavil gospod Lenart, je Slovenija vedno posebno skrb namenjala in tudi dejavno uresničevala to skrb, Slovencem v zamejstvu in po svetu. Svojo skrb in odgovornost je jasno zapisala v 5. členu slovenske Ustave, svojo zavezanost do rojakov zunaj Republike Slovenije pa potrjuje tudi s tem, da je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu član slovenske Vlade.

V naslednjih minutah želim na kratko predstaviti, kot je že najavil tudi / nerazumljivo/ gospod Lenart, aktivnosti in pa prizadevanja za krepitev vseh področij, ki jih je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil gospod Lenart, s strani Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ta, aktivnosti v zadnjih dveh letih je bilo potrebno še posebej, aktivno smo pristopili ravno tu zaradi zavedajoč se negativnega vpliva Covida na, tako na življenjske, na življenje slovenske manjšine, kot slovenske skupnosti po svetu.

Zagotovo v ospredju najprej izpostavljam finančno podporo, čeprav to ni tisti edini temelj, na katerem mora Slovenija in je prav, da Slovenija gradi svoje zaupanje in odnos s Slovenci zunaj Republike Slovenije. Veseli smo, da se je / nerazumljivo/ za povečanje v treh letih, v primerjavi z letom 2020, povečal proračun, namenjen dejavnostim Slovencem v zamejstvu in po svetu za dobrih oziroma slabih 19 %, kar je tudi najvišji do sedaj sprejet proračun urada. Zaradi negotovosti in omejitev v zvezi z epidemijo, je bila seveda v letu 2020 in 2021 posebna pozornost namenjena vzdrževanju struktur slovenskih skupnosti, ki zaradi možno okrnjenih društvenih dejavnosti ponekod niso mogla zagotoviti sredstev za kritje osnovnih stroškov. Javni razpis leta 2022, ki je ravno odprt, pa posebno pozornost namenja utrjevanju in doseganju višjega nivoja znanja slovenskega jezika v zamejstvu oziroma aktivnostim za utrjevanje(?) in krepitev znanja slovenskega jezika Slovencem po svetu.

Zelo pomembni pri delu urada, pa tudi sicer, so osebni stiki in aktivna povezanost matične domovine z ljudmi, s Slovenci, rojaki zunaj Slovenije, kar se je posebej izkazalo še v času epidemije. Na tem področju je urad v zadnjem obdobju zelo intenziviral svoje stike, kolikor je bilo to le mogoče. Če samo omenim nekaj zanimivosti oziroma nekaj številk. V zadnjem letu in pol smo tako opravili obisk, obiskali v zamejstvu Slovence prek sedemdesetkrat, obiskali slovenske skupnosti po svetu, v Nemčiji, Srbiji, na Češkem, v Črni gori, na Hrvaškem, v Italiji, Združenih državah Amerike, v Argentini in Braziliji. Zagotovo niso zanemarljiva virtualna delovna srečanja, ki jih je bilo preko 150. Tudi delovna srečanja na uradu in pa tudi srečanja sicer, lahko presegajo število 300. Vse to seveda »namejno« in…, z namenom, da bi krepili medsebojno povezanost, pozornost in pa tudi skupne napore, da bi, za vidnost Slovencev zunaj Slovenije. Veseli smo seveda, da smo lahko izvedli tudi prireditev Dobrodošli doma, kjer so se s svojimi izdelki predstavile tudi slovenske kmečke organizacije iz zamejstva. Velik poudarek dajemo rednemu stiku z različnimi, z vsemi krovnimi organizacijami, glede problematik, povezanih s slovensko narodno skupnostjo, te pa seveda veljajo v prihodnosti tudi okrepiti in še z njim posebej, še posebej v času bilateralnih srečanj s predstavnikom(?) oblasti v sosednjih državah.

Iz aktivnosti urada in pa tudi Ministrstva za zunanje zadeve je razvidno, da se je dialog na ravni Slovenije s sosednjimi državami zelo okrepil. Strategija zunanje politike Republike Slovenije, ki je bila sprejeta pred kratkim, povezuje in močno podčrtava tesno povezanost s Slovenci v zamejstvu in po svetu, kot temeljne cilje slovenske zunanje politike. Obstoj in razvoj avtohtonih slovenskih narodnih skupnosti v vseh štirih sosednjih državah je v vitalnem nacionalnem interesu Republike Slovenije. Te so velikega pomena, tako strategija tudi za vsestransko čezmejno sodelovanje, za Republiko Slovenijo, kot celoto in za obmejna območja, ki sestavljajo večino ozemlja Republike Slovenije. Seveda pa vsa pozornost se namenja tudi v prihodnje tradicionalnim izseljenskim skupnostim. Več pozornosti pa zunanja politika v bodoče, bodo v bodoče deležne slovenske novodobne izseljenske skupnosti, pa tudi poudarek na njihovem vračanju.

V zadnjem obdobju smo tudi močno okrepili bilateralna in multilateralna srečanja na vseh ravneh, prav z namenom krepitve in tudi krepitve odnosov s slovensko manjšino, Slovenci po svetu, pa tudi za doseganje ustreznih ravni manjšinskih pravic. Tako, ti so…, se pravi, slovenska diplomacija je bila v tem obdobju res aktivna, kar se je poznalo tudi na rezultatih. In, ko govorimo o slovenski diplomaciji, imam v mislih vse ravni, predsednika države, predsednika Vlade, predsednika Državnega zbora, pa tudi ministrov. Pomembna so seveda tudi srečevanja na deželni ravni in z župani občin, kjer živi slovenska manjšina. Tudi številna pisma ministrov s poudarkom in pomena na skrbi za slovenski jezik niso zaostala. Na vseh srečanjih in sestankih je bila vedno zelo jasno izpostavljena problematika varstva pravic slovenske manjšine in pričakovanja Republike Slovenije na tem področju. Ta izražena stališča so bila jasna, ko gre za nerešena vprašanja, odprta vprašanja, slovenske avtohtone narodne skupnosti v sosednjih državah. Tako, če se, pogledamo, na Avstrijo, področje, pričakovanja uresničevanja avstrijske državne pogodbe. Povečanje finančnih podpor. Veseli smo, da je bil tu narejen dober, velik napredek in da so se sredstva za slovensko manjšino v tem obdobju povečala, krepko povečala. Tu je seveda izpostavljanje skrb za učenje slovenščine, krepitev slovenščine, tako doma, kot od jaslih do univerze.

Poudarek je bil v teh pogovorih zagotovo izpostavljena vidna dvojezičnost in raba slovenščine v javnem življenju, podpora seveda manjšinskim medijem, kot tistim, ki prinašajo slovenski jezik v slovenske domove. Tudi uresničevanje zaščitnega zakona, ko govorimo o slovenski manjšini. Tudi uresničevanje zaščitnega zakona, ko govorimo o slovenski manjšini v Italiji, je bil v središču. Tako, iz tam posebej izpostavljena, zopet vidna dvojezičnost, raba slovenščine v javnem življenju, zagotovo zelo aktualna tema, predstavnik oziroma / nerazumljivo/ slovenske manjšine v italijanskem parlamentu, kjer upamo, da bodo narejeni koraki naprej. Seveda poudarek tudi na šolstvu in avtonomijo slovenskega manjšinskega šolstva, kot pomembna kategorija. Zagotovo pozitivno, je(?) bilo vrnitev narodnega doma v slovenske, v roke slovenske manjšine. Tudi tu je pomembno vlogo odigrala slovenska diplomacija, pa tudi velika enotnost in aktivnosti same slovenske manjšine.

Pri vsem tem seveda je pomembno sodelovanje s slovensko manjšino, kot subjektom in podpora pri njihovem angažmaju znotraj države, kjer živijo. Tu se ves čas, tudi kot urad in tudi kot Republika Slovenija, mislim da, tega jasno zavedamo. V tem času smo se tudi kot urad odzivali na različne dogodke, ki so bile negativne, slabše, kot je, oziroma slabšalne, akcije, kot je obsodba v / nerazumljivo/ akciji na Koroškem, ko so bili popacani dvojezični napisi oziroma krajevne table.

Bistveno pomembno pri delu urada v zadnjem obdobju je bilo vključevanje, skrbe in delo na tem, da bi in smo tudi tu(?) zasledovali cilj, da se vsebine, povezane v Slovenci v zamejstvu in po svetu, vključi v strateške dokumente države in posameznih resorjev. Po našem mnenju je ta namreč velikega pomena, saj na ta način lahko res začnemo oblikovati, krepiti in se sploh zavedati, da imamo skupen, enoten, slovenski, narodni, kulturni, gospodarski, znanstveni prostor. Veseli smo, da nam je uspelo tako vsebine področja zamejstva in pa tudi Slovencev po svetu prenesti v zakon v znanstveno-raziskovalni inovacijski dejavnosti, v program spodbujanja investicij in internacionalizacije slovenskega gospodarstva, v nacionalni program visokega šolstva, v nacionalni program za kulturo, ki je trenutno v obravnavi v Državnem zboru. In zagotovo zelo spodbudna novica, za vse mlade, sprememba pravilnik o razpisu za vpis oziroma sprejem pravilnika o razpisu za vpis in(?) izvedbo o visokem šolstvu, ki je bil pretekli petek objavljen v Uradnem listu. Namreč, prejeli smo, kjer se loči kvote oziroma posebej določa kvote za Slovence zunaj Republike Slovenije, in že smo prejeli obvestila nekaterih fakultet, da bodo povečale kvote ravno za to, za naše Slovence zunaj Slovenije.

Slovenski jezik in mladi, to sta dve kategoriji, bistveno pomembni(?) za krepitev in obstoj slovenske manjšine in tudi slovenskih skupnosti po svetu. Pri tem seveda država, pa tudi slovenska skupnost, kot taka, ne more nadomestiti vloge družini pri ohranjanju in prenosu slovenske identitete na nove rodove in zagotovo to pomeni demografski izziv. Premisliti velja tudi, kako okrepiti povezanost z matično domovino, zavest o narodnem občutju med mladimi, mladi pa so bili vedno prioriteta v vseh dokumentih in tudi delovanju Slovenije, tudi našega urada. Smiselno velja razmisliti, da se mlade vključi na različna področja, ko se pripravljajo vsebine, povezane s Slovenci, zunaj Republike Slovenije. Verjamem, / nerazumljivo/ Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki je tukaj kot(?) predstavnik, aktivneje je predstavil oziroma predstavil vse aktivnosti, ki jih namenja tudi ministrstvo za mlade, vsekakor pa je bilo naše delo v tem obdobju usmerjeno tako v povečanje podpore, namenjeno vzpostavljanju krepitvi dvojezični jasli in vrtci. Velika namena(?) posebej podpora so bila dana slovenskemu zamejskemu založništvu, ki prinaša slovensko besedo. Pod posebna podpora projektom, ki jih izvajajo mladi ali pa so namenjeni mladim. Tu bi še posebej izpostavila uspešen projekt maj, mreža Alpe – Jadran.

Štipendiranje udeležencev iz zamejstva in izseljenstva na tečajih v slovenščini, prav tako v Sloveniji deluje(?). V proračunu urada smo za letos v ta namen zagotovili dodatna sredstva, kar pomeni, da se bo število dodeljenih štipendij za učenje slovenščine lahko povečalo. To je seveda tudi izvedba nagradnih tečajev, diplom, magisterijev in doktoratov, na temo Slovencev v zamejstvu oziroma izseljencev vsako leto, ki ga razpisuje urad z namenom, da krepi zavedanje o obstoju in delu in aktivnosti in življenju Slovencev zunaj Slovenije. Seveda velja omeniti tudi sodelovanje z društvom vtis(?) v tujini izobraženih Slovencev in z ameriško slovensko izobraževalno fundacijo, ki sta dve organizaciji, ki aktivno povezujeta mlade zunaj Slovenije. Še bi lahko naštevala aktivnosti, povezane z Slovenci, krepitev prisotnosti in tudi vloge mladih, pa vendarle, naj omenim samo še dve…

Urad je(?) v zadnjem obdobju intenzivno povečal skrb na področju dela s Slovenci, ki so pred Slovenijo zapustili v zadnjih letih oziroma desetletju. Prav tako posebno pozornost oziroma izziv predstavljajo Slovenci, ki se priseljujejo na Koroško in Štajersko oziroma pridejo tja študirat in ostaja izziv, kako jih spodbuditi, da bi se aktivno vključili v aktivnosti slovenske manjšine. Naj na kratko samo še omenim, aktivnosti okrepljeno povezovanju na področju gospodarstva, ki je bistvenega pomena za razvoj in obstanek slovenske manjšine, namreč, razvito gospodarstvo omogoča tudi, da manjšin…, da tam ostanejo mladi, ustvarjeni pogoji za mlade, da ostanejo, si tam ustvarijo družino in najdejo zaposlitve. Tako urad podpira zamejske gospodarske strukture, ker se nam to zdi zelo pomembno. Zagotovo smo bili veseli podpisa programa spodbujanje gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti na Madžarski v vrednosti 2 milijona 100 tisoč evrov za obdobje treh let, prav tako o nadaljevanju projektov vzorčno(?) turistične izobraževalne kmetije v gorskih / nerazumljivo/, vse z namenom krepitve samozavesti slovenske narodne skupnosti tam, možnost razvoja kraja, priložnost za mlade in pa seveda krepitev povezane z matično domovino.

Prav tako je na področju gospodarstva bistveno, epidemija je prinesla nova povezovanja s slovenskimi podjetniki, podjetji po svetu, v zamejstvu in v Sloveniji. Prav tako so tudi druge teme, ki jim je urad v tem času posvečal pozornost. Zagotovo večja prepoznavnost, aktivnost življenja, stvarnost slovenske manjšine v sosednjih državah in slovenskih skupnosti. Za ta namen smo okrepili prisotnost oziroma stike z mediji, kjer smo si želeli, da bi te vsebine našle več prostora. Veseli nas, da se je oddaja rojak z novim letom podaljšala za 25 minut in upamo, da bo več vsebin tudi v informativnih oddajah.

Zagotovo tudi prisotnost učnih vsebin v načrtih v srednjih in osnovnih šolah velja v nadaljevanju okrepiti, pa vendarle, gre za to, da raste tudi slovenski prostor v Slove…, tudi Slovenija, mladi in tudi vsi, ki smo tu, živimo v zavedanju, da zunaj Republike Slovenije živi okoli pol milijona Slovencev. Tu je seveda skrb tudi za duhovno oskrbo, pereč problem, na katerega smo opozarjali in so opozarjali Slovenci v vseh štirih sosednjih državah, pa tudi po svetu. Veseli nas tudi, da smo ob 30. letnici samostojne Slovenije veliko pozornost dali našim rojakom, tako v zamejstvu, kot po svetu in njihov prispevek postavili bolj na dan, njihov prispevek, vaš prispevek, ob / nerazumljivo/ osamosvajanju od Slovenije, o njihovi, njeni mednarodni uveljavitvi, priznanju in uveljavitvi.

Naj zaključim. Urad si resnično prizadeva, pa tudi Vlada Republike Slovenije in verjamem, da tudi pravzaprav vsi, ki smo danes tukaj, da bi bili / nerazumljivo/ Slovenije resnično povezani skupaj kot ena družina, kot del istega narode, kot del iste slovenske skupnosti. Verjamem, da bo to tudi v prihodnje naše vodilo vsega našega dela, vseh naših skrbi in da bodo prinesle to tudi rezultate.

Hvala.

Hvala, ministrica.

Sedaj dajem naprej besedo ministrstvu. Prosim za magnetogram, da se predstavite, v kolikor bo kateri izrazil željo, da bo govoril.

Dober dan želim!

[Roman Gruden, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.]

Hvala za dano besedo. Dovolite mi, da najprej na začetku pozdravim vse prisotne. Veseli me, da smo se kljub posebni situaciji, v kateri se že nekaj časa nahajamo, uspeli danes tukaj srečati in da se z nekaterimi vidimo po dolgem, dolgem času, kar je zelo spodbudno in dobra novica in me razveseljuje.

Torej, najprej bi poudaril in podčrtal to, kar je omenila že gospa ministrica, dr. Jaklitscheva, za Slovence v zamejstvu in po svetu. Torej, naše ministrstvo odlično sodeluje z Uradom Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in z uradom seveda odlično sodelujemo tudi že odkar urad sploh obstaja. Moram reči, da je naše delo res tesno prepleteno, da poskušamo skupaj reševati razne odprte zadeve, ki se tičejo našega področja in bi se rad zahvalil uradi in vsem sodelavcem na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, s katerimi res že vsa leta odlično sodelujemo.

Morda bi samo na kratko orisal ključne aktivnosti, ki jih pokrivamo na našem ministrstvu. Kolegicam in kolegom iz zamejstva, s katerimi tudi že vsa leta sodelujemo, je to že znano, ampak morda vseeno za ta cenjeni zbor, da se še malce izpostavi. Na začetku bi omenil to, kar je bilo tudi že izpostavljeno s strani gospe ministrice. Torej, vse, kar velja za mlade in vse, kar velja, recimo, za učitelje, pedagoške delavce v Sloveniji, je seveda odprto tudi za vse, torej, recimo temu pedagoškemu kadru, izven meja naše Republike Slovenije. Mi seveda ponujamo, prijazno ponujamo, potem je pa seveda odziv takšen, kot je, kdaj malce bolj intenziven, kdaj malce manj. Seveda, treba se je zavedati, da so pedagoški delavci sosednji, torej v zamejstvu in po svetu, javni uslužbenci držav, v katerih živijo in je seveda njihovo delovanje tudi okvirjeno in pogojeno s tem njihovim statusom, če tako malce poenostavim.

Na splošno na našem področju delimo oziroma imamo nekaj večjih sklopov. Prvo seveda najpomembnejše, je področje izobraževanja oziroma strokovna izpopolnjevanja pedagoških delavcev. Tukaj, tako, kot je bilo že povedano, vsa možna izobraževanja, ki obstajajo v Republiki Sloveniji za pedagoški kader v Republiki Sloveniji, so seveda namenjena tudi pedagoškim delavcem v tujini oziroma izven meja Republike Slovenije in se lahko nanje prijavljajo. Mi jih tudi, jim pri tem finančno pomagamo, če je potrebno, s kotizacijami in podobno. Poleg tega za učiteljske zbore, šole, torej glede na potrebe in želje, organiziramo tudi specifične seminarje, bodisi v Sloveniji. No, sedaj, ko je korona, je to malce težje, smo morali biti zelo v mehurčkih, kot je to bilo, drugače pa tako pri nas, kot recimo v zamejstvu ali drugje. Tako, da poleg teh izobraževanj, ki obstajajo za pedagoške kadre v Slovenije, obstajajo tudi zelo specifična strokovna izpopolnjevanja za učitelje, ki bivajo izven meja naše države. Potem bi omenil tudi da kar precej sredstev namenjamo za mlade v smislu spoznavanja matične domovine, tukaj gre tako za razne ekskurzije, za jezikovne kopeli v Sloveniji, ko pridejo mladi za nekaj časa v Slovenijo spoznavati Slovenijo in tukaj moram poudariti, da ne gre za neke običajen ekskurzije, ampak so vse tudi nekako strokovno pogojene in tudi jezikovno, da dobijo še dodatno komponento na tem področju. Na splošno pa velja, da tudi vse aktivnosti, ki potekajo v Sloveniji za učence za dijake, so na razpolago tudi učencem in dijakom izven meja Republike Slovenije. Tako, da tukaj govorimo o raznih tekmovanjih, o bivanju v ŠCC, o raznih takšnih in drugačnih taborih in tako naprej. In tukaj tudi recimo konkretno tudi tekmovanje za Cankarjevo nagrado in take zadev, recimo to kar se dogaja po naših šolah in recimo te aktivnosti so zelo recimo živahno se dogajajo tudi med šolami s slovenskim učnim jezikom recimo v Italiji, ki so morda malce bolj vpete v ta prostor, saj veste vsaka realnost ima svojo stvarnost, ampak zadeva je odprta za vse. Potem imamo tudi organiziramo posebne tabore, jezikovne, poletne šole s pomočjo zavoda za šolstvo, centra za slovenščino, kamor so vabljeni spet vsi vabljeni iz celega sveta, štipendiramo tudi mlade, ki si želijo izobraževati na naših srednjih ali višjih strokovnih šolah, visokošolsko izobraževanje potem v pristojnosti agencije za kadre in štipendirane / nerazumljivo/ našega ministrstva in skrbimo tudi za logično podporo v smislu nabave raznega didaktičnega gradiva, učbenikov, razno raznih materialov, ki jih potrebujejo oziroma jih želijo imeti izven meja Republike Slovenije. Naj morda omenim, da imamo recimo na področju delovanja v Italiji pedagoško svetovalko za slovenske šole v Italiji, ki je fizično locirana na zavodu za šolstvu, ista zgodba je za Porabje, kjer imamo trenutno eno polno, ki je počasi v odhajanju in eno, ki se uvaja polovično za enkrat in bo potem postala tudi 100 %. S Koroško je zadeva malce drugače urejena in tudi s Hrvaško, ker so bil tudi zgodovinski momenti različni, tako da imamo pa zato na zavodu za šolstvo dve osebi, ki se ukvarjata tudi s tem področjem. No, potem bi pa še omenil, da imamo v tujini skorajda 50 učiteljev, ki delajo, ki so bodisi napoteni ali kot ne napoteni učitelji, ca jih dela tudi na daljavo in tukaj gre pa za dopolnilni pouk slovenskega jezika v tujini. Tukaj je zelo velik interes na Balkanu, potem recimo na področju Nemčije, Švice imamo pa trenutno pouk v 20-ih državah, dopolnili pouk slovenskega jezika, v 100 krajih ca tako da je to kar res široka mreža in je veliko dejavnosti na tem področju. Poleg tega kot je tudi bilo v gradivu navedeno kot vest imamo kar široko mrežo lektoratov po celem svetu, tako da naš resor namenja za vse te dejavnosti ca 4 milijone evrov letno. Ampak tukaj bi res še enkrat poudaril, da se zelo odlično dopolnjujemo z Uradom Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in nekako dopolnjujemo in iščemo skupne rešitve, kjer je bi bilo potrebno še karkoli urediti. Morda bi se dotaknil še učnih načrtov ali bi potem raje na koncu, recimo, ko boste formulirali sklepe, gospod predsednik, da ne bom predolg, okej, mogoče potem na koncu. Hvala lepa.

Hvala tudi vam. Še kdo od predstavnikov ministrstva? Bi prosil, da se predstavite in omejite na 10 minut. Saj bomo še lahko potem kaj govorili.

Hvala, gospod predsednik. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Jaz bom zelo kratek v svoji intervenciji. Ministrica Jaklitsch je že omenila v bistvu povezanost delovanja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu z zunanjo politiko Republike Slovenije z zunanjimi ministrstvom. Bi pa ravno v teh dneh, ko obeležujemo 30-letnico vzpostavitve diplomatskih odnosov s sosednjimi državami izpostavil pomen tega dogodka. S tem je Slovenija postala enakopraven partner tem državam, te odnosi so se vzpostavili na ravni dveh enakopravnih suverenih držav, kar je tudi bistveno prispevalo k uveljavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v zamejstvu. Izvajanje slovenske politike do manjšin v zamejstvu ne poteka samo preko bilateralnih stikov, ampak pomembno mesto imajo pri tem tudi naša diplomatska predstavništva in konzularni / nerazumljivo/ v zamejstvu v Trstu, Celovcu in Monoštru, ki so v dnevnem stiku tako s predstavniki slovenske narodne skupnosti kot tudi s predstavniki deželnih, občinskih in državnih oblasti in ki jih lahko neposredno najhitreje rešujejo aktualna vprašanja slovenske narodne skupnosti v zamejstvu. Sicer bi si dovolil oceno, da so bili trendi v teh 30-ih letih na splošno zelo pozitivni, da smo marsikaj dosegli z vsemi sosednjimi državami tako pri zagotavljanju normativnega položaja slovenske narodne skupnosti, na primer dosegli smo zaščitni zakon za Slovence v Italiji pri zagotavljanju materialne podpore, ki je bila morda nekoliko šibkejša in počasnejša, ampak vseeno za Avstrijo v lanskem letu podvojitev finančnih sredstev in bil eden bistvenih napredkov tudi vprašanje dvojezičnih topografskih napisov pred 10-mi oziroma 11-mi leti je bil eden pomembnih korakov pri zagotavljanju / nerazumljivo/ dvojezičnosti. Z Madžarsko smo leta 1992 uspeli skleniti bilateralni sporazum o varstvu narodnih manjšin, ki ostaja temelj za zagotavljanje pravic slovenske narodne skupnosti na Madžarskem. Tako, da trendi so pozitivni, seveda ostaja še precej odprtih vprašanj in tudi nekateri trendi asimilacije so prisotni in jih žal težko dostavimo ne glede na naše aktivnosti, ampak vseeno, da imamo marsikaj s čimer se lahko pohvalimo v zadnjih treh desetletjih od vzpostavitve diplomatskih odnosov. Toliko za enkrat. Hvala.

Hvala. Želi še kdo od predstavnikov ministrstva? Vidim, da ne. Želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? Pri tem vas obveščam, da lahko vabljeni svoja mnenja in stališča podajo le v tej fazi, saj je razprava, ki sledi, namenjena le članom in članicam komisije, v kolikor ne boste pozvani k dodatni obrazložitvi. Ob tem vas prosim, da se za zvočni zapis in njegov prepis uvodoma predstavite, navedete tudi inštitucijo, ki jo zastopat ter svoj čas omejite na 5 minut. Še enkrat ponavljam, ne bomo vam potem več dajali besedo, zato, ker vas je veliko vabljenih smo tudi omejili na 5 minut, ker ne bi želeli, da se ta seja vleče pozno v noč. Gospod se je že prijavil in vsakega naslednjega prosim, da se predstavi. Hvala.

Moje ime je Feliks Viser, predstavljam tukaj slovensko gospodarsko zvezo iz Celovca. Spoštovani gospod predsednik, spoštovana gospa ministrica, spoštovani ostali! Vsi vemo, da živimo v časih velikih sprememb. Multinacionalke imajo vse večjo moč in danes je globalizacija trgovina idej, tisti, ki ima ideje je lahko uspešen doma, v tujini, praktično po celem svetu. Mladi iščejo Mladi iščejo svojo srečo širom sveta in širom Evrope tudi in vprašanje je ali mi v naši manjšinski politiki to zaznavamo te spremembe ali pa smo samo opazovalci dogajanj. Tekmovanje evropskih regij za vsestranski razvoj in napredek omogoča mladim, da se selijo tja, kjer mislijo, da bodo imeli boljše pogoje dela in življenja. V Slovenski gospodarski zvezi v imenu katere danes tukaj govorim smo se na te procese že pred leti odzvali zelo konkretno intenzivno smo razširili naše delovanje na regijo, na alpsko-jadransko regijo, ne bom našteval, poznate vsi, v zadnjih letih smo podpisali 20 korporacijskih pogodb v tej alpsko-jadranski regiji in delamo na konkretnih projekti. Posebno pozornost posvečamo mladim tako mladini na Avstrijskem koroškem kot tudi mladim iz cele regije in tistim, ki se iz Slovenije zaradi šolanja ali dela preseljujejo na Koroško ali Štajersko ali pa v Avstrijo. V sodelovanju s prijateljskimi zamejskimi organizacijami v Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem ter ob podpori urada za Slovence v zamejstvu smo pred leti ustanovili projekt naj mladi v regiji Alpe Jadran. Gospa ministrica je ta projekt že omenila. S pomočjo tega projekta nagovarjamo mlade za povezovanje v regiji, ne samo, da vsak dela v svojem Nukleusu, ampak, da se povezujemo v regiji, da razumemo regijo, da ozaveščamo sebe in mlade, da je to gospodarsko povezovanje zelo pomembno in da to pomeni tudi ohranjanje delovnih mest in gospodarstva, ki omogoča potem tudi zaposlovanje mladih. Še posebej izpostavljamo pomen več jezičnosti in posebno mesto slovenščine v regiji, kjer moramo napeti vse sile, da ohranimo slovenski jezik in kulturo. France Prešern je nas Slovence že leta 1848 posvaril, da ne smemo nasedati obljubam in prav je imel. Avstrijska država vse do danes ni izpolnila člena 7 in bodimo odkriti in si poglejmo v oči tudi v naslednjih letih, govorim lahko o desetletjih, je ne bo izpolnila. To seveda olajša tudi dejstvo, da Republika Slovenija vse do danes ni notificirala avstrijske državne pogodbe. Najbolj elementarno vprašanje za obstoj našega jezika je izobraževanje v slovenskem jeziku. Otroški vrtci so danes standard v vseh razvitih demokratičnih družbah in mi imamo to smolo, da na Koroškem nimamo zakona o dvojezičnih otroških vrtcih, ki bi pomagal občinam, županom in drugim, da lahko sistematično pripravijo otroke v vrtcih na osnovno šolo, saj vsi vemo in dokazano je, da je učenje jezikov prav v prvih življenjskih letih daleč najuspešnejše. Star pregovor pravi, da obljube so veselje naivnih, prav ob zavedanju tega dejstva moramo vse sile posvetiti samopomoči. Enotnost povezovanja z demokratičnimi strukturami v Avstriji, tesni stiki z matičnim narodom in samopomoč nam lahko v teh situacijah pomaga, da kljub temu tu ali tam napredujemo. Francoski pisatelj Antoine de Saint-Exupéry je povedal: »Če hočeš zgraditi ladjo / nerazumljivo/ ljudi, da bi nabirali les in njim nalagali naloge in delo, ampak jih raje nauči hrepeneti po prostanem in neskončnem morju.« To je točno to, nam ne bo pomagalo malo več ali pa malo manj denarja, mi moramo navduševati sami sebe, mlade, da razumejo ta prostor in se poglobijo v to naše delo.

In za konec. Jutrišnji dan pripada tistim, ki ga lahko slišijo kako prihaja. In to so v glavnem mladi. Mladi slišijo jutrišnji dan, ker so prisiljeni in zato pomagajmo jim, podpirajmo jih, izboljšajmo njihov status tudi takrat, če so kritični ali celo hudo kritični. Hvala lepa.