Spoštovane gospe in gospodje, lepo pozdravljeni! Začenjam 43. sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da je zadržana in se seje ne more udeležiti poslanka Andreja Zabret. Na seji kot nadomestna članica in član sodelujeta Dejan Židan namesto Janija Prednika iz Poslanske skupine Socialnih demokratov in Alenka Jeraj namesto Marka Pogačnika iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SISTEMU JAMSTVA ZA VLOGE.

Predlagatelj zakona je Vlada.

K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 28. decembra 2021 in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 29. novembra 2021.

Rok za vlaganje amandmajev je potekel 13. januarja letošnjega leta in prejeli smo en amandma, ki so ga vložile poslanske skupine SDS, NSi in Konkretno, in sicer k 3. členu predloga zakona.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Za uvod dajem besedo predstavnici Ministrstva za finance, državni sekretarki Maji Hostnik Kališek. Izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovani!

Z Zakonom o sistemu jamstva za vloge je bila v domači pravni red prenesena evropska Direktiva o sistemih jamstva za vloge. Ta zakon tako določa znesek, do katerega so zajamčene vloge posameznega vlagatelja pri posamezni banki; določa upravljavca sistema jamstva za vloge v Republiki Sloveniji ter njegove naloge in pristojnosti ter Sklad za jamstvo vlog, iz katerega se bodo v primeru propada banke jamstva vlagateljem tudi izplačala. S predlaganim zakonom v sistemu ureditve jamstva za vloge ne posegamo, temveč zgolj odpravljamo pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v postopku pregleda, ki ga v zvezi s prenosom vsake direktive opravijo strokovne službe Evropske komisije. Te pomanjkljivosti se nanašajo na možnost združitve nacionalnega sistema jamstva za vloge z enim ali več sistemi jamstva za vloge iz drugih držav članic Evropske unije ali na možnost ustanovitve čezmejnega sistema jamstva za vloge. Nadalje se nanašajo na ureditev prenosa prispevkov banke v Sklad za jamstvo vlog v primeru, ko banka del svojih dejavnosti prenese v drugo državo članico Evropske unije. Odpravlja se tudi pomanjkljivosti glede omejitve oglaševanja višine jamstva za vloge, ki velja za vse banke in ne le za podružnice bank tretjih držav. Dodatno se s predlogom zakona določi, da lahko Banka Slovenije upravlja premoženje Sklada za jamstvo vlog skupaj z drugim premoženjem Banke Slovenije ali drugim premoženjem v upravljanju Banke Slovenije, če za sredstva in obveznosti Sklada za jamstvo vlog zagotovi ločeno knjigovodsko evidenco.

Na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora je pripravljen amandma k 3. členu predloga zakona, s katerim se določi, da se v primeru ustanovitve združenih ali čezmejnih sistemov jamstva za vloge smiselna uporaba določb zakona nanaša na njihovo upravljanje.

Ob koncu želim poudariti, da ugotovljene pomanjkljivosti glede prenosa Direktive o sistemih jamstva za vloge v domači pravni red v ničemer niso vplivale na dosedanje delovanje sistema jamstva za vloge v Republiki Sloveniji. Predlagam, da predlog zakona vključno s predlaganim amandmajem podprete.

Hvala lepa.

Hvala, gospa državna sekretarka.

Zdaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, gospe Lenči Arko Fabjan. Izvolite, prosim.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je, tako kot je ustaljeno, podala pisno mnenje. Iz njega izhaja, da se odpirajo vprašanja jasnosti posameznih zakonskih rešitev. Eno vprašanje je, na katerega je bilo v bistvu podan odgovor v uvodni predstavitvi predlagateljice zakona, je to vprašanje v 3. členu, in sicer vprašanje vsebine na katero se nanaša smiselna uporaba. V tem delu je tudi predlagan amandma treh poslanskih skupin, ki to vsebino opredeljuje. V mnenju so bili pa nadaljnje izpostavljeni še členi od 6 do 8, tudi z vidika jasnosti. In sicer kar se tiče 6. in 7. člena kaj pomeni rešitev o skupnem upravljanju različnih premoženj, in sicer glede na to, da je hkrati zahtevana ločenost premoženja sklada jamstva za vloge. V 8. členu pa je bilo vprašanje ali bi bilo potrebno urediti izključitev posamezne kreditne institucije iz sistema jamstva za vloge, glede na to da je to tudi vsebina direktive, ki se prenaša, ni pa vsebina predlagane novele. Hvala.

Hvala, gospa Arko Fabjan. Gospe in gospodje, odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne.

Zato prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženem amandmaju k 3. členu.

Najprej dajem v razpravo 1. in 2. člen predloga zakona, h katerima ni bilo vloženih amandmajev. Prvi ima besedo poslanec Primož Siter.

Hvala lepa za besedo, predsednik. Dober dan, spoštovani kolegice in kolegi, predstavniki Vlade.

V bistvu se vključujem v razpravo v tem splošnem delu z vprašanjem. Zakon določa, da se bo sistem jamstva priznal, da se za sistem jamstva, se opravičujem, prizna tudi sistem jamstva, ki bo nastal z združitvijo sedanjega sistema s sistemi iz drugih držav članic EU ali pa z ustanovitvijo čezmejnega sistema jamstva. Predlog združitve oziroma ustanovitev čezmejnega sistema jamstva za vloge poda Banka Slovenije, ki torej upravlja naš sistem jamstva za vloge. Vlada pa v obrazložitvi takole navaja, da bo Banka Slovenije združitev sistema jamstva za vloge oziroma ustanovitev čezmejnega sistema za vloge, citiram, »predlagala le v primeru, če bo ocenila, da je nadzor nad poslovanjem bank v drugih državah članicah EU, ki bodo vključene v združeni oziroma čezmejni sistem jamstva za vloge vsaj enakovreden bančnemu nadzoru, ki se izvaja v Republiki Sloveniji.« Sedaj imamo na eni strani vladno zagotovilo v obrazložitvah, da bo Banka Slovenije združitev oziroma ustanovitev čezmejnega jamstva predlagala zgolj, zoper citiram, »če bodo vanj vključene banke iz držav s strožjim ali vsaj enakovrednim nadzorom.« Iz samih zakonskih določb, torej iz besedila zakona pa ni razvidno kaj dejansko Banko Slovenije zavezuje k takšnemu ravnanju. Torej, da ne bo slučajno šlo za upoštevanje držav z blažjim ali pa slabšim sistemom nadzora. Zato nas zanima v bistvu katere zakonske določbe so tiste, ki Banko Slovenije zavezujejo, da upošteva zgolj države s strožjim oziroma vsaj enakovrednim sistemom nadzora. Ali pa na drugi strani ji preprečujejo torej, da bi upoštevala tudi države z blažjim oziroma slabšim manj strogim nadzorom, da ne bo tudi v Sloveniji v bistvu potem prišlo do znižanih nadzornih standardov, če hočete. Hvala lepa.

Hvala, gospod poslanec. Želi še kdo besedo? Poslanec Dušan Verbič.

Hvala lepa za besedo, predsednik. Lep pozdrav državna sekretarka, ostali

Tudi sam imam zgolj samo kratko vprašanje. Predvsem v potrditev, če človek prav razmišlja. Dejstvo je, da za to spremembo nekako se združi upravljanje obeh skladov, se pravi sklada jamstva za vloge kot tudi kot sklada za reševanje bank. In moje skromno vprašanje je, ali ministrstvo meni, da združevanje upravljanja lahko pričakujemo večji donos teh tako imenovanih skladov, ki se bo upravljalo celovito. Druga zadeva je pa nekoliko malce bolj specifična. Kajti, navedeno je, da se lahko pričakuje tudi, da bodo izvedeni določeni prenosi upravljanja dela storitev posameznih poslovnih bank s sedežem v Republiki Sloveniji v druge države in v tem kontekstu sprašujem ali je za pričakovati oslabitev bančnih storitev v Republiki Sloveniji, ko se del teh upravnih storitev lahko prenese tudi v drugo državo Republiko Slovenije in ko bo Banka Slovenije to ocenjevala ali je kakršnakoli možnost, vpliv, da ne bo manjša storitev ali ponudba bančnega posla v Republiki Sloveniji.

Hvala v naprej za odgovor.

Hvala, gospod poslanec.

Naslednji za razpravo bo poslanec Jože Lenart.

Prosim.

Hvala lepa, predsednik.

Sigurno je vsaka ta zadeva, ki prinaša večjo varnost nadzor in manjša tveganja dobrodošla, vendar če ji popolnoma sledimo temu je potrebno, potem vse dileme odpraviti in tudi danes Zakonodajno-pravna služba opozarja, ker 6. člen jasno določa ločenost premoženja sklada, da potem ni jasno kaj po vsebini pomeni rešitev o skupnem upravljanju različnih premoženj. To se pravi, če želimo, potem takšen zakon sprejeti je potrebno res tudi vse takšne dileme objasniti oziroma razčistiti preden se, potem odločamo, kajti preveč je bilo na tem področju nekih posledic, ki prej niso bile jasne in vemo, da tudi danes bomo v 3. točki obravnavali eno od takšnih podobnih zadev, ki potem negativno vplivajo seveda na državljanke in državljane in takšnih zadev ne smemo puščati odprtih.

Hvala lepa.