Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani vabljeni visoki gostje, pričenjam 100. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Dovolite mi, da se na tem mestu spomnimo naprej nedavno preminulega predsednika Evropskega parlamenta gospoda Davida Marie Sassolija. Gospod Sassoli je bil odločen in glasen zagovornik evropske ideje demokratičnih načel in pravne države. Bil je prepričan in velik Evropejec. Predlagam, da spomin nanj počastimo z minuto molka. Slava mu.

Vljudno vas prosim, da v skladu z zdravstvenimi napotili tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete tudi predpisano medosebno razdaljo in nosite zaščitne maske.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje opravičeno ne morejo udeležiti mag. Zmago Jelinčič Plemeniti (PS SNS), gospa Lidija Divjak Mirnik (PS LMŠ), mag. Meira Hot (PS SD), ter gospod Ivan Hršak (PS DeSUS). Prav tako pa danes na seji s pooblastili sodelujejo naslednje poslanke in poslanci: mag. Marko Koprivc nadomešča gospoda Matjaža Nemca iz Poslanske skupine SD, gospod Igor Peček (PS LMŠ) nadomešča gospoda Marjana Šarca in gospa Andreja Zabret nadomešča gospoda Nika Prebila, gospa Violeta Tomić (PS Levica) nadomešča dr. Mateja Tašner Vatovca, mag. Andrej Rajh (PS SAB) nadomešča mag. Alenko Bratušek, gospod Andrej Černigoj (PS NSi) nadomešča gospoda Blaža Pavlina ter iz Poslanske skupine SDS gospod Jure Ferjan nadomešča gospoda Marijana Pojbiča, mag. Marko Pogačnik nadomešča gospo Evo Irgl ter gospod Janez Moškrič nadomešča gospoda Francija Kepo.

Pozdravljam vse goste, ki ste danes z nami, še prav posebej pa Nje. eksc. gospo Florence Ferrari, veleposlanico Francoske republike v Republiki Sloveniji ter dr. Jernejo Jerše Juk, vodjo predstavništva evropske Evropske komisije v Sloveniji.

Obveščam vas, da so bili na sejo vabljeni tudi predstavniki Urada predsednika Republike Slovenije, Kabineta predsednika Vlade in Ministrstva za zunanje zadeve.

Na današnji seji je zagotovljeno simultano tolmačenje iz angleškega v slovenski jezik in obratno.

Besedo pa sedaj predaja mag. Marku Pogačniku, predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije.

Hvala.

Spoštovane kolegice in kolegi, začenjam 128. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in da se današnje seje ne morejo udeležiti dr. Trček, gospod Ivan Hršak in gospod Nik Prebil. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: gospa poslanka Karmen Kozmus Ferjan nadomešča poslanca gospoda Leona Merjasca in pa gospod mag. Grims nadomešča poslanca gospoda Doblekarja.

Naj na začetku tudi sam pozdravim vse vabljene, ki ste danes z nami, še posebej Nje. eksc. gospo Florence Ferrari, veleposlanico Francoske republike, ki trenutno predseduje Svetu Evropske unije, ter tudi dr. Jernejo Jug Jerše, vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odborov. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje. Ker v poslovniškem roku s predsednico Odbora za zunanje zadeve nisva prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDSTAVITEV PREDNOSTNIH NALOG PREDSEDOVANJA FRANCOSKE REPUBLIKE SVETU EVROPSKE UNIJE V ČASU OD 1. 1. DO 30. 6. 2022.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli program francoskega predseovanja Svetu evrposke unije.

Najprej dajem besedo Nje. Eksc. gospe Florence Ferrari, veleposlanici Francoske republike v Sloveniji, da nam predstavi prednostne naloge francoskega predsedstva Svetu Evropske unije.

Beseda je vaša.

Hvala za povabilo.

Rada bi vam predstavila prednostne naloge franconskega predsedovanja Svetu EU, ki se je začelo 1. januarja 2022. Rada bi vam tudi vsem zaželela srečno novo leto.

Preden pa začnem z govorom in v skladu z minuto molka, ki smo jo ravnokar imeli, bi se rada poklonila gospodu Davidu Sassoliju, predsedniku Evropskega parlamenta, ki je na žalost ta teden preminul. Izgubili smo velikega Evropejca in danes ga imamo vsi v mislih na dan njegovega pogreba. Na ambasadi smo našo zastavo spustili na polovico droga v poklon temu človeku.

Predsedstvo Sveta Evropske unije je vedno nekaj posebnega. Za Francijo je to že trinajstič, zame osebno je to tretjič v svoji vlogi kot diplomatka. Leta 2000 sem bila v Bruslju, 2008 v Parizu in sedaj sem v Ljubljani.

Francija že drugič prevzema predsedovanje od Slovenije. Država, ki je pred nami, je zelo pomembna. Pusti bilanco dela in s to državo delamo, ko se pripravljamo na svoje predsedovanje. Moram poudariti, da kot veleposlanica je ta trenutek zelo pomemben, saj spodbudi dvostransko sodelovanje med državama. V primeru Slovenije kljub pandemiji je bilo predsedovanje in sodelovanje izjemno. Mislim, da so vsi obiski, ki smo jih imeli na vseh ravneh, da smo pripravljali obe predsedovanji, so bile odlične, na primer vaš minister za zunanje zadeve je Pariz obiskal štirikrat v dveh letih in pol. In ta krepitev dvostranskih odnosov je bila tudi na področju medparlamentarnega sodelovanja. In tu bi se rada zahvalila slovenskemu parlamentu, predvsem vašima odboroma za sodelovanje in za to, da ste sprejeli oba naša francoska predstavnika prejšnjega julija. Tako kot 2008 sem v obeh primerih videla sledeče o slovenskem predsedstvu. Čestitam vam za neverjetno delo, ki ste ga opravili v preteklih 6-ih mesecih. Kot je francoski zunanji minister decembra ob srečanju vašega zunanjega ministra rekel, uspelo vam je napredovati na številnih področjih, tudi na politično občutljivih področjih in igrali ste odlično vlogo posredniške države, ki je tako ključna, ko prevzame to vlogo. Pustili ste nam dobro bilanco, na kateri bomo mi poskušali še naprej graditi.

Torej, kaj bomo počeli med našim šestmesečnim predsedovanjem? Predsednik Emmanuel Macron je predstavil javno glavne prednostne naloge francoskega predsedovanja 9. decembra v Parizu in to bo tudi podrobneje storil pred Evropskim parlamentom naslednji teden. O tem lahko berete tudi na spletni strani francoskega predsedstva. Te prioritete so predvsem prioritete evropske zakonodajne agende. Šestmesečno predsedovanje je hitro mimo. To je trenutek, ki je del daljšega obdobja dela, ki se začne s predhodnico in se nato nadaljuje z naslednjimi državami, ki bodo predsedovale. V našem primeru gradimo na odličnem programu tria, ki je bil pred nami, in nato bomo nadaljevali v okviru tria s Češko in Švedsko. Na področju te zakonodajne agende je, tako kot je storila Slovenija, predvsem na mizi napredek, konstruktiven napredek s spoštovanjem vseh držav članic. Francosko predsedstvo tako kot slovensko poteka v zelo ključnem evropskem trenutku. Že dve leti imamo zdravstveno krizo, prihaja do podnebnih sprememb, potem so tu migracijska problematika, rast drugih geopolitičnih moč in najboljši odziv na vse to je evropski odziv. Naša unija je vedno uspešna, ko zagovarja svoje kolektivne interese in ko je solidarna. Zato francosko predsedstvo Svetu Evropske unije, ki gradi na triu Nemčije, Portugalske in Slovenije, želi poudariti evropsko suverenost. Moto, ki smo ga izbrali, je Okrevanje, moč in občutek pripadnosti (Relance, Puissance et Appartenance v francoščini). Ne bom se spuščala v podrobnosti, lahko me seveda kaj vprašate na koncu. Rada bi se vrnila na glavne prioritete, ki jih je predstavil predsednik republike.

Emmanuel Macron je poudaril tri prioritete, ki sta skladni z delom, ki je potekalo v preteklih letih in tudi med slovenskim predsedovanje. Prvo je suverena Evropa, ki pokriva nadzor mej, obrambo in našo okoliščino, soseščino, predvsem Balkan in Afriko. Na drugem mestu je model rasti Evropske unije, ki pokriva gospodarsko okrevanje, investicije, seveda podnebne, digitalne zadeve in družbene, socialne zadeve. Potem je pa tu še človeška Evropa, ki pokriva konferenco o prihodnosti Evrope, vrednote, vladavino prava, kulturo mladino.

Prvo govorimo o suvereni Evropi. Moramo nadzorovati meje. Situacija na naših mejah in tragedije, ki se trenutno dogajajo, kažejo, kako je v interesu prav vseh, da v Evropi sprejmemo skupno politiko za upravljanje migracij in azila. Zato spodbujamo reformo schengenskega območja in želimo napredovati na področju pakta o migracijah in azilu, kakor ga je predlagala Evropska komisija. Seveda se zavedamo težav, s katerimi so soočene evrposke države. Ne glede na to ali gre za vstopne države, tranzitne države seveda imajo različne težave te države in to je normalno, toda nedavni dogodki na beloruski meji kažejo, kako smo vsi skupaj odvisni od enakih načel in sicer odgovornosti, da varujemo meje pred manipulacijami in da smo tudi odvisni od solidarnosti, da moramo podpirati državo članico, ko je soočena z veliko prišleki. Zato mi kot predsedstvo moramo naprej delati na tem področju. Na področju obrambe je prišlo do marsikaterega napredka v prejšnjih letih in francosko predsedstvo bo delovalo na področju strateškega kompasa, ki se je začelo za časa nemškega predsedovanja in ki smo ga sprejeli na marčevskem srečanju evropskega sveta. O tem se je včeraj tudi govorilo v okviru ministrskega srečanja. To je nekakšna bela knjiga za Evropsko unijo, ki opredeli izzive, povezane z našim mednarodnim okoljem in tudi opredeljuje ukrepe, ki jih moramo sprejeti. S tem dokumentom Evropa poudarja, da ima skupno vizijo in da se lahko odzove na grožnje. Tu pa seveda ne smemo pozabiti tudi na vlogo Nata. Slovensko predsedstvo je na tem področju opravilo dobro delo in zato smo prepričani, da obmo dosegli napredek v prihajajočih mesecih. Eden glavnih izzivov za suvereno Evropo je stabilnost in blagostanje soseščine. Ne moremo imeti suverene Evrope, če se kot Evropejci ne odločimo, da imamo svojo strategijo, svojo agendo glede soseščine. In na tem področju bomo sprejeli dve iniciativi med franconskim predsedovanjem. Prva ne bo vas presenetila. Gre za vrh med Afriško unijo in Evropsko unijo, ki bo potekalo v Bruslju 17. in 18. februarja. Glavna zamisel je, da ponovno izgradimo naš odnos z afriškimi državami na gospodarsko, finančno a tudi v smislu zdravja, izobraževanja, podnebja in varnosti. To je v našem skupnem interesu. Druga iniciativa, ki bo Slovenijo gotovo zanimala, zadeva Zahodni Balkan. Predsednik je rekel, da namerava organizirati konferenco junija. Bolj kot soseščina je Balkan v samem osrčju Evrope in kot Evropejci imamo do njih posebno odgovornost. Vrh v Brdu med slovenskim predsedovanjem prejšnjega oktobra je še potrdil evropsko perspektivo za Zahodni Balkan, kateri smo predani. Nadaljevati moramo s politiko ponovnega sodelovanja z regijo v času, ko se tam pojavljajo nove krize, in to bo tudi prioriteta našega predsedovanja.

Druga os se nanaša na evropski model rasti. Globoka kriza, ki je za nami, nam je omogočila, da smo naredili velik korak naprej. Imamo zgodovinske načrte za okrevanje in ti načrti so nam omogočili, da se kot Evropa soočimo s krizo. Rada bi izkoristila to priložnost za to, da se zahvalim Sloveniji, ker je tako zgodaj predano delala na teh načrtih za okrevanje. Še naprej moramo nadaljevati poti seveda skupaj z načrti za okrevanje in tudi za izhod iz krize, kot je to najavilo že slovensko predsedstvo. Zato bomo tudi organizirali vrh na to temo, in sicer 10. in 11. marca. Opredeliti moramo skupno vizijo, kako bomo delovali v Evropski uniji znotraj evropskega modela v obdobju po krizi. Vzeti si moramo čas za to, da si izmenjamo mnenja. Najti moramo ravnotežje med različnimi pomembnimi temami. Še naprej moramo podpirati gospodarstva zato, da se okrevanje, ki se zdaj pospešuje, ne upočasni, istočasno pa moramo seveda skrbeti za to, da bodo zagotovljene tudi ustrezne javne finance in predvsem trajnost javnih financ zato, da se bomo lahko soočili z izzivi v prihodnje. Trajnostno rast in fiskalno vzržnost moramo povezati in v tem kompromisnem duhu bomo tudi sprožili razpravo v času francoskega predseovanja. Upamo, da bomo v okviru te razprave tudi napredovali. Seveda pa moramo poskrbeti tudi za ustrezno uravnoteženje industrijskih ambicij, konkurenčnosti, gospodarske rasti in seveda tudi podnebnih ambicij. Zeleni prehod je velik izziv in tudi na tem področju je slovensko predsedstvo doseglo dober napredek. Zdaj je na vrsti francosko predsedstvo, ki mora nadaljevati z delom na dvanajstih zakonodajnih predlogih iz predloga Pripravljeni na 55. Med temi bi rada izpostavila predvsem t.i. ceno za ogljik na mejah oziroma mehanizem za prilagajanje ogljika na mejah. Evropa mora voditi z zgledom. Evropa pa ne sme plačati cene zaradi tega, ker daje zgled in je v primerjavi z drugimi akterji zgledna, medtem ko drugi ne delujejo na pravičen konkurenčen način. Rada bi tudi izpostavila, kako pomembno je, da ohranimo biotsko raznovrstnost. Zelo pomembno je, da nekaj storimo na področju krčenja gozdov. To bi morali bolj preprečevati. Slovenija je tudi na področju gozdov zelo pomembna država. V Brestu bo 11. februarja potekal tudi vrh na temo oceanov in na tem vrhu bi morali vse svoje zaveze na področju oceanov preoblikovati v konkretne ukrepe. Kar zadeva evropski model rasti, tu moramo izpostaviti tudi digitalno tehonlogijo. Digitalna tehnologija pravzaprav preoblikuje vse proizvodne sektorje in to je pravzaprav tudi v sami srčika globalnih inovacij. Evropska unija mora zato biti proaktivna na tem področju. To je bilo v času slovenskega predsedstva obravnavano kot prednostna naloga in moram res pohvaliti, kako velik napredek je predsedstvo doseglo. Uspeli ste doseči politični dogovor znotraj sveta v zvezi z dvema temeljnima besediloma – Akt o enotnem trgu in Akt o digialnem trgu. Zelo pomembno je, da izpostavimo tudi Akt o digitalnih storitvah, namreč oba akta sta zelo pomembna tudi z vidika vzpostavljanja odgovornosti za velike platforme zlasti, ko gre za vsebino, ki se širi preko platform. Ti veliki akterji imajo tudi zdaj več odgovornosti, ko gre za boj proti sovražnemu govoru. Z Evropskim parlamentom se bomo v času svojega predsedovanja seveda tudi pogajali o obeh zakonodajnih predlogih. In še zadnji, četrti steber evropskega modela rasti, ki ga želimo uveljaviti, to je socialna razsežnost Evropske unije. Mi skušamo najti ravnotežje med gospodarsko rastjo, med zaščito pravic delavcev in tudi med razvojem posameznikov. Vse to je namreč v sami srčiki evropske identitete. In to je velik izziv, s katerim se soočamo. Tudi na tem področju bi rada čestitala slovenskemu predsedstvu, ki je decembra uspelo doseči politični dogovor o direktivi o minimalnih plačah. Francosko predsedstvo bo skušalo zaključiti z razpravo o tej temi. Želimo vzpostaviti sistem, ki bo zagotavljal dostojno minimalno plačo v vseh evropskih državah. Poleg tega bomo skušali zaključiti z delom na direktivi o preglednosti plač. S tem bomo tudi skušali odpraviti plačno vrzel, ki še vedno obstaja med ženskami in moškimi. Poleg tega se bomo ukvarjali tudi z vprašanjem kvot v okviru upravnih odborov.

In še zadnja os, ki jo je izpostavil predsednik republike. Gre za človeško Evropo. Tudi na tem področju bomo v času francoskega predsedovanja uveljavljali več pobud. Kot prvo nameravamo zaključiti s konferenco o prihodnosti Evrope, in sicer v mesecu maju. Ta faza bo izjemno pomembna, namreč delo, ki smo ga opravili, je kolektivno delo, v okviru katerega so sodelovali tudi državljani. Je pa to verjetno tudi zelo pomemben trenutek z vidika oblikovanja novih poti. Tudi slovensko predsedstvo je veliko delalo na tej tematiki. Mislim, da bi morali zdaj izkoristiti ta zagon, ki je bil podan, tudi na področju dajanja poudarka humanistični razsežnosti Evropske unije. Tako kot vedno bomo tudi tokrat izpostavljali vrednote in spoštovanje vladavine prava. To je v samem temelju naše unije, to je tudi temelj, na katerem so oblikovane pogodbe. Kot je poudaril tudi predsednik republike v svoji predstavitvi decembra, ta vprašanja nebi smela kakorkoli zoperstavljati vzhodnih in zahodnih držav na naši celini. Pomembno je, da ne zoperstavljamo ljudi enega proti drugemu. In kar zadeva to humano, človeško Evropo, izpostaviti moramo mlade, kulturo in zgodovino. Letao 2022 je evropsko leto mladih. Izjemno pomembno je, da to leto izkoristimo za to, da razmislimo o prihodnosti Evrope. S tem v zvezi bomo sprejeli več pobud, junija organiziramo tudi srečanje evropskih univerz. 40 evropskih univerz že obstaja v tem kontekstu in še veliko več takšnih univerz načrtujemo. Poleg tega želimo, da tudi kulturni sektor vključimo v sam proces okrevanja v Evropski uniji. Potrebujemo novo strategijo tudi za kulturo in kreativno industrijo, poudarjati moramo tudi medkulturne izmenjave znotraj Evropske unije. Slovenija in Francija imata dobro vzpostavljene odnose na tem področju. Sodelujemo na primer z Univerzo v Mariboru, z Univerzo v Ljubljani, tudi z Institutom Jožef Štefan in mislim, da bodo tovrstni francosko-slovenski odnosi še kako prispevali k doseganju napredka.

Gospe in gospodje, to so ključne prednostne naloge v času francoskega predsedovanja. S temi temami se bomo ukvarjali v naslednjih šestih mesecih. Predsedovanje smo prevzeli za Slovenijo. Tako kot vi tudi mi želimo nadaljevati s temi ukrepi v vseh 27-ih državah članicah. Želimo si, da bi bila Evropska unija ambiciozna in da bi tudi uspela pri teh pomembnih prehodih, ki jo čakajo.

Najlepša hvala za vašo pozornost. Zdaj pa sem na voljo za vaša vprašanja, če jih seveda imate. Hvala.

Hvala za vašo predstavitev.

Besedo dajem še gospodu Gašperju Dolžanu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje zadeve, da poda kratek komentar k šestmesečnemu programu predsedovanja Francije Svetu Evropske unije.

Najlepša hvala. Spoštovana predsednika obeh odborov, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana veleposlanica, predstavnica Evropske komisije.

Zelo sem vesel, da smo se zbrali na tej predstavitvi prednostnih nalog šestmesečnega programa Francije. Naj na začetku izpostavim, da sta Slovenija in Francija že v času priprav na zaporedno predsedovanje in tudi tekom našega predsedovanja vodili reden, odprt in pa konstruktiven dialog na političnih, strokovnih ravneh v vseh ključnih evropskih dosjejih. In seveda ravno to omogča lažji prehod in pa seveda primopredajo predsedovanja ne seveda zgolj med Slovenijo in Francijo ampak med dvema trioma, torej med nemško-portugalsko-slovenskim triom in med francosko-češko-švedskim triom.

Vesel sem, da se franconski program vrti okrog treh ambicij. Bolj suverena Evropa, nov evropski model rasti in pa humana Evropa, vse to so poudarki, ki so v celoti skladni tudi s pogledi, ki jih imamo v Sloveniji na prihodnost Evropske unije. Še posebej smo veseli, da je francosko predsedstvo, da nadaljuje delo slovenskega predsedstva na številnih področjih. Naj začnem s krepitvijo odpornosti v smeri celovitejšega pristopa Evropske unije k odzivanju na krize ne glede na njihovo naravo. Potem je tu Zahodni Balkan. Močno pozdravljamo odločitev franconskega predsedstva, da je dosje širitve, ki je strateškega pomena za celotno Evropsko unijo, ohranilo na evropski agendi in seveda pozdravljamo tudi za junij napovedano konferenco o Zahodnem Balkanu. Nadaljevali bomo tudi dialog o vladavini prava. Tudi v Sloveniji mislimo, da ta tematika ni nekaj, kjer bi se države morale deliti na takšen ali drugačen način, ampak si želimo več konvergence in smo veseli, da franconsko predsedstvo nadaljuje s to ambicijo. Prav tako se bo nadaljevala in tudi zaključila predvidoma konferenca o prihodnosti Evrope, kjer moramo nadaljevati razpravo o tem, kako, kakšno Evropo si želimo za naše torej zanamce in za prihodnost. To je naša odgovornost in vesel sem, da je pozornost temu procesu zelo visoko na agendi francoskega predsedstva. Potem je tu še obravnava odnosov z Zduženim kraljestvom, ki veste, da so vse od torej napovedi brexita na preizkušnji. Imamo pa tako eni kot drugi vzajemen interes, da ohranjamo dobre medsebojne odnose in da poiščemo rešitve, da bo naš odnos funkcionalen. In to je naša skupna naloga in odgovornost in smo se veda tudi francoskemu predsedstvu hvaležni, da bo temu področju namenilo izdatno pozornost. Tu je še pravosodje in notranje zadeve, kjer Slovenija močno podpira pristop Francije glede pakta o migracijah in azilu in operacionalizacijo akcijskih načrtov z državami izvora in tranzita. To je bistvenega pomena, da nadaljujemo dialog s temi državami in da najdemo, torej da povežemo med sabo vse vzvode in vse instrumente, s katerimi razpolagamo na evropski ravni, in tudi države članice na način, da pomagamo državam izvora in tranzita, da zagotovijo lastnim državljanom boljšo perspektivo. Prav tako pomembno je področje zdravja, za katerega smo dolgo časa mislili, da je to zgolj domena držav članic, a nas je pandemija naučila, da obstajajo čezmejni elementi, ki jih je nemogoče reševati vsak zase ali drug proti drugemu, ampak jih lahko uspešno rešujemo samo skupaj. In zato je ravno področje zdravja bistveni element za krepitev evropske suverenosti, za vzpostavljanje seveda zdravstvene unije in pa seveda evropskega organa za odzivanje na zdravstvene krize. Vse to je bistveno, če želimo okrepiti tudi zdravstvene sisteme držav članic. Enako pomembno je gospodarsko okrevanje po krizi, ki jo je povzročila pandemija covida. Naj omenim še digitalno preobrazbo, o kateri je prav tako govorila veleposlanica. Brez digitalne preobrazbe ne bo gospodarskega zagona in preboja v Evropi in brez napredka na tem področju in večje samostojnosti urejanja razmer na trgu ne bo večje digitalne suverenosti in ne bomo mogli ščititi zasebnosti in vseh drugih elementov tudi demokracije, ki so tako pomembni v Evropski uniji. Skratka tu potrebujemo nadaljnje delo. In nas zelo veseli, da je franconsko predsedstvo močno privržemo aktivnostim na tem področju. S tem je povezana tudi kibernetska varnost. Podpiramo akt o umetni inteligenci in pa seveda prenovitev direktive o varnosti informacijskih sistemov in omrežij. S tem smo se ukvarjali tudi v času slovenskega predsedovanja in je z aktivnostjo treba nadaljevati. Gospa veleposlanica je omenila tudi socialno dimenzijo Evropske unije. Vemo, da z razvojem gospodarstva, s poglabljanjem Evropske unije vse to odpira socialna vprašanja in da, če želimo skladen razvoj, moramo tudi temu področju nameniti ustrezno pozornost in poskrbeti za to, da zaradi izkoriščanja štirih svobod ljudje ne bodo trpeli na socialnem področju. In tu smo v zadnjih letih priča napredku in veseli smo, da je Slovenija lahko pripomogla k zbliževanju nekaterih doslej diametralnih stališč zlasti pri usklajevanju vprašanj minimalne plače, ampak tu nas še dodatni izzivi, o katerih je tudi že govorila veleposlanica. In veseli smo, da bodo aktivnosti z enako energijo tekle dalje. Skupna naloga ostaja tudi uresničevanje podnebnih ciljev Evropske unije. Tu smo pred zelo kompleksnim svežnjem Pripravljeni na 55, ki odpira vrsto vprašanj, ne samo gospodarskih ampak tudi razvojnih, tudi socialnih, vprašanja delovnih, prestrukturiranj gospodarstev. Zelo daleč seže ta dosje in veliko mero politične modrosti bomo potrebovali pa tudi energije in zagona in veseli nas, da vse to prinaša tud francosko predsedstvo. Brez tega paketa in brez uresničitve glavnih ciljev seveda ne bomo pripravljeni na 2055 in to je nekaj, kar si ne smemo privoščiti, če želimo seveda ohraniti Evropo takošno kot jo poznamo tudi za prihodnje generacije. Že v času našega predsedovanja nas je nekoliko presenetila rast cen energije. Ampak to seveda je nekaj, kar bo ostalo na mizi, in veseli smo, da tudi francosko predsedstvo namenja temu ustrezno pozornost. Naj ob tem omenim, da smo v Sloveniji seveda lahko ponosni, da gostimo tudi enega izmed evropskih regulatorjev (ACER), ki je vendarle v času krize odigral pomembno vlogo pri razumevanju, zakaj je prišlo to teh cenovnih nihanj, in seveda tudi pomembno vlogo pri svetovanju politični ravni, kako se na to situacijo odzivati. In vse to seveda ostaja relevantno tudi za čas francoskega predsedovanja. Če nadaljujem to, ta pregled teh povezav med slovenskim in francoskim predsedovanjem, seveda ne morem mimo področja zunanjih zadev, kjer nas izjemno veseli pozornost, ki jo je francosko predsedstvo namenilo ne le Zahodnemu Balkanu, kar sem že omenil, ampak tudi Afriki kot kontinentu. Prednost Evropske unije je, da ima seveda večje število članic in vsaka članica prinese k skupni mizi svoje znanje in izkušnje in seveda tu zelo cenimo vlogo Francije in podpiramo krepitev začrtanega partnerstva med Evropo in Afriko, ko gre za mir, ko gre za varnost, ko gre za gospodarsko sodelovanje, dobro upravljanje, pravno državo, človekove pravice. Vse to so zelo pomembne vrednote in tu bomo imeli skupno točko tudi v luči slovenske kandidature za nestalno članstvo v Varnostnem svetu. In zanimivo oziroma zanesljivo bomo tu iskali nadaljnje možnosti za seveda dialog ne samo s Francijo, ampak tudi z drugimi državami. Gre tudi v tem kontekstu za teme, ki so tudi v Sloveniji zelo domače, kot je denimo prehranska varnost ali pa položaj mladih, skratka tu imamo veliko skupnega in nas veseli ta franconska ambicija. Tu je še izvajanje strategije Evropske unije za Indo-Pacifik, kjer Slovenija seveda v celoti podpira potrebo po nadaljnjem angažmaju Evropske unije pri razvoju partnerstev s podobno mislečimi državami te regije. Tu so še transatlantski odnosi, ki jih nikoli ne smemo zanemariti in tudi slovenski cilj in pa prizadevanja so šla v smer vzpostavljati dialog in pa vlagati vse napore v to, da govorimo, ko gre za regionalna vprašanja, čim bolj podobni jezik. In verjamem, da bo to nekaj, kar bo franconsko predsedstvo prav tako nadaljevalo. Prav tako seveda ne gre pozabiti tudi druge, tretje države, ki so za Evropsko unijo pomembne. In tu je Evropska unija vzpostavila določene pristope. Nebi zdaj te tretje države posebnega pomena posebej izpostavljal, ampak seveda gre za to, da imamo partnerske odnose. In včasih seveda partnerski odnosi pomenijo tudi, da moramo govoriti bolj odločno, da se moramo znati bolje postaviti zase. In verjamem, da vse to prinaša in obeta tudi francosko predsedstvo, in se mi zdi, da se lahko tega veselimo. Ne smemo pozabiti tudi posebnih oziroma regij posebnega pomena za Evropsko unijo. Tu je poleg južnega sosedstva, ki sem ga nekako že omeil sicer ne v celoti pa vendar, tu še vzhodno partnerstvo, ki je v vseh pogledih, v varnostnem, v geostrateškem, v energetskem izjemno občutljivo območje, kjer potrebujemo tudi v prihodnje precej modrosti, odločnosti in pa predvsem enotnosti na strani Evropske unije. In verjamem, da vse to seveda tudi s francoskim angažmajem ostaja naša skupna usmeritev. Naj omenim še seveda nadaljevanje aktivnosti na razvojnem in humanitarnem področju v smeri tudi krepitve evropske varnosti in obrambe. In tu se seveda nadejamo sprejema strateškega kompasa predvidoma marca letos. Slovensko predsedstvo je ta proces usklajevanja pogledov skušalo maksimalno pospešiti. Veseli smo, da smo nekako prišli do skupnega osnutka, dosegli smo nekakšen etapni cilj in veseli nas velik angažma, ki ga tu vidimo tudi na strani Francije, ki bo šel v to smer, da dobimo ta tako zelo pomemben dokument za skupno razumevanje strateških izzivov in pa priložnosti, ki so pred Evropsko unijo. Tako, da dovolite mi, da s tem nekako zaključim, seveda je tu še več drugih tem od trgovinske politike pa potem vprašanja mladih in pa kulture, ohranjanja kulturne dediščine, skratka nenzansko število tem, ki so izjemnega pomena in v katere je tudi slovensko predsedstvo vložilo precejšnjo energijo tudi v sodelovanju z drugimi institucijami. Skratka kulturna diplomacija oziroma element kulture tudi v zunanjih odnosih, ko stopamo v stik s tretjimi državami, se nam je zdel izjemno pomemben in tu vidimo seveda v Franciji nekoga, ki podobno gleda na te izzive in seveda namerava nadaljevati s tem pomembnim vidikom. Ne smemo namreč pozabiti na to mehko moč Evrope, ki jo imamo zaradi bogate kulture, dediščine. In potem se seveda ozirajo številni in na tem moramo graditi in iskati skupni jezik tudi s tretjimi državami.

Tako, da dovolite mi, da se seveda na koncu ponovno zahvalim za odlično sodelovanje v času našega predsedovanja. Tudi odločilno podporo v trenutkih, ko je bilo potrebno dosegati soglasje, ali na način, da ste nam pomagali pri drugih bolj skeptičnih državah, ali na način, da ste kdaj morda stisnili zobe in popustili. Vse situacije smo videli vseh smo bili zelo veseli. In mislim, da si takega partnerskega odnosa vsako predsedstvo lahko samo želi in mi smo, kot rečeno, nad sodelovanjem izjemno zadovoljni. In še enkrat hvala. Želim pa seveda tudi vašemu predsedstvu nadaljnjega uspeha. Predsedstvo se seveda, je seveda tisto, ki nekako prevzame odgovornost za šest mesecev. In včasih je tudi nekoliko naključje torej, kaj vse pride na mizo v tistih šestih mesecih in kakšne vse okoliščine zunanje spremljajo predsedstvo. In jaz si želim, da zlasti ta nadloga pandemija ne bo preveč hromila in oteževala delo. Naj ponovno poudarim, da vsi dosežki, o katerih radi govorimo, slovenskega predsedstva, nebi bili mogoči, v kolikor nebi pravočasno s skupnimi močmi v Evropi dosegli preskrbo s cepivi, kjer gre posebna zahvala Evropski komisiji, in seveda tudi množično cepljenje. Zgolj to je omogočilo, da smo dobili to okno priložnosti, da smo lahko imeli fizične sestanke in da smo lahko nadaljevali delo na zakonodajnih dosjejih. In seveda brez te odločitve številnih, torej odločitve za cepljenje številnih diplomatov, tudi nebi bilo teh dosežkov. Tako, da je prav, da se tega zavedamo. In seveda z nepredvidljivim nadaljnjim razvojem pandemije želimo, da vendarle tudi znanost še napreduje, da tu postanemo še boljši. Tu ima tudi Evropska unija svojo vlogo. Zlasti Evropska komisija, ki spodbuja te procese. In v preteklosti mislim, da nam je uspelo z zelo hitro reakcijo tu narediti nek preboj in da smo danes lahko na to ponosni. In prav je, da tudi Slovenija kot država prizna, da smo del tega uspeha v obliki doseženih rezultatov poželi tudi v Sloveniji. Tako, da še enkrat hvala in pa seveda vse dobro vašemu predsedovanju. Bon courage.

Hvala državnemu sekretarju.

Sedaj bi pa za kratek komentar naprošal še dr. Jernejo Jug Jerše, vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Spoštovana predsednica in predsednik odbora, spoštovana veleposlanica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki vlade, cenjeni gostje.

Najprej bi se rada zahvalila predsedujočim za minuto molka ob izgubi velikega Evropejca, predsednika Sassolija.

Gospe veleposlanici, Nje. eksc. Florence Ferrari se zahvaljujem za predstavitev prednostnih nalog franconskega predsedovanja Svetu Evropske unije.

Francija je krmilo predsedovanja od Slovenije prevzela v še vedno zdravstveno zelo zapletenem obdobju, saj je že peta država članica, ki predseduje med covid pandemijo. Evropska unija je v času pandemije okrepila svojo odpornost in je tudi gospodarsko okrevala. Cepljenih je približno 70 % vseh prebivalcev Evropske unije oziroma 80 % vseh odraslih. Evropska unija pa je poskrbela tudi za druge, saj je izvozila več cepiv kot jih je porabila sama in s tem pomagala preko 150 državam. Raste tudi evropsko gospodarstvo, ki je tudi po zaslugi zgodovinskega paketa za okrevanje Next Generation EU v višini preko 800 milijard evrov že pred koncem lanskega leta nadoknadilo padec BDP zaradi pandemije. Na tej poti je potrebno nadaljevati.

Evropska komisija z zadovoljstvom ugotavlja, da se prednostnega naloge francoskega predsedstva popolnoma ujemajo z našimi aktivnostmi in da bo Francija nadaljevala uspešno obravnavo dosjejev, na katerih je sodelovalo že slovensko predsedstvo, ter da bo začela obravnavo tudi nedavno predstavljenih predlogov komisije. Dovolite, da se dotaknem le nekaterih.

Za našo prihodnost je odločilen napredek pri zelenem prehodu. Celoten okoljski paket Pripravljeni na 55 s ciljem znižanja toplogrednih izpustov za 55 % na ekonomsko učinkovit in socialno pravičen način do leta 2030 mora zato čim prej stopiti v veljavo. Evropska komisija verjame, da bo francosko predsedstvo doseglo viden napredek na tem paketu. V Francijo si delimo tudi željo postati svetovna digitalna velesila z digialno zakonodajo, ki bo spoštovala evropska pravila in vrednote. Komisija upa, da bo francosko predsedstvo hitro zaključilo ključne dosjeje, predvsem akt o digitalnih trgih ter o digitalnih storitvah, kjer je slovensko predsedstvo že doseglo splošni prostop. Zeleni prehod in digitalizacija podpirata rast in ustvarjanje novih delovnih mest v okviru konkurenčnega in trajnostnega gospodarstva. Skupne točke s francoskim predsedstvom so jasne zlasti pri iniciativi za razvoj konkurenčega in pridobivanja porabe vodika, obdavčitvi multinacionalk ter ustreznih minimalnih plačah.

Na Evropski komisiji smo pred enim mesecem predlagali tudi posodobljena prvila za okrepitev upravljanja schengenskega območja. Namen posodobitve je zagotoviti, da ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah unije ostane le skrajni ukrep. Prav tako se žal še vedno soočamo z neenotnimi pogledi držav članic glede pakta o migracijah in azilu, kjer je Evropska komisija začrtala celovit pristop. Želimo si, da bi francosko predsedstvo tudi tu uspelo doseči kompromis. Evropska komisija pa vidi tudi potrebo po pravi obrambni uniji. Naše prednostne naloge so predstavljene v novem strateškem dokumentu, strateškem kompasu, ki je bil že omenjen, ki bo določil smernice razvoja evropske obrambe v prihodnjem desetletju na področju kriznega upravljanja, odpornosti, razvoja zmogljivosti in partnerstev. Močno cenimo trdno zavezanost francoskega predsedovanja obrambni tematiki, o kateri bo razprava potekala tudi na evropskem vrhu meseca marca. Francosko predsedstvo bo pa nenazadnje zaključilo tudi razpravo v okviru konference o prihodnosti Evrope. Na komisiji bomo prisluhnili predstavljenim zamislim in prispevkom ter bomo pripravili nadaljnje ukrepe na podlagi dogovorjenega na konferenci. Še naprej si bomo prizadevali, da bi unija enakosti postala resničnost za vse državljane.

Spoštovana veleposlanica, prepričana sem, da bo francosko predsedstvo, da si bo prizadevalo za močno, odporno, avtonomno in uspešno Evropo. Pri teh prizadevanjih lahko računate na popolno zavezanost Evropske komisije. Želim vam odlično predsedovanje in se veselim sodelovanja v prihodnjih mesecih. Na koncu bi se pa rada zahvalila še državnemu sekretarju Dolžanu za odlično sodelovanje s slovensko stranjo in komisijo med slovenskim predsedovanjem.

Hvala lepa za pozornost.

Dr. Jerneja Jerše Jug, hvala vam za vaš komentar.

Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. K besedi sta se javila dva poslanca. Prvi dobi besedo gospod Jožef Horvat, pripravi naj se gospod Andrej Černigoj.

Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Spoštovana gospa predsednica. Lepo pozdravljam vašo eksc. gospo Florence Ferrari, veleposlanico Francije v Sloveniji in tudi vse ostale odlične goste in gostje.

Gospa veleposlanica, verjamem, da bomo čez pol leta lahko ocenili, da sta Slovenija in Francija odlična naveza. Odzivi mednarodne javnosti jasno kažejo na to, da je slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije tektonsko izboljšalo ugled, mesto in tudi domet slovenske diplomacije v svetu. Ne bom podrobno razlagal uspehov, na katere smo ponosni, ki smo jih dosegli v času predsedovanja svetu Evropske unije na področju sociale, trga dela, digitalizacije, obrambe, tudi schengenske politike, energetike in tako naprej. Verjamem namreč, da je Slovenija v času predsedovanja sprejela nekaj pomembnih zakonodajnih dosjejev in vzpostavila dobre nastavke za nadaljnjo razpravo in dokončen sprejem zakonoodajnih dosjejev v času vašega predsedovanja, gospa veleposlanica. Na tem mestu se vam tudi zahvaljujem za vašo odlično predstavitev prioritet francoskega predsedovanja, ki so neko logično nadaljevanje seveda slovenskega predsedovanja, za katerega smo se, zaradi vsebine smo se seveda skupaj dogovorili.

Gospe in gospodje, Evropa je bila v zadnjih letih tarča ostrih kritik. EU skeptiki pravijo, da je razdeljena, da ni skupnih projektov, celo da postaja zgodovinsko nepomembna. Toda prav v času zdravstvene krize COVID-19 se je pokazalo, da je lahko naša Evropa ne le koristna ampak tudi vir upanja. Na primer večletni finančni okvir, načrt za okrevanje in odpornost, sprejeto na vrhu poleti julija 2020, zelo jasno izžarevajo tisto evropsko solidarnost, tisto Schumannovo evropsko solidarnost. In ta evropska solidarnost, ti zajetni finančni paketi so omogočili tudi naši državi Sloveniji, moji domovini, da je kljub krizi lahko dosegla in beleži dobro kondicijo gospodarstva, dobro socialno politiko. Beležimo hvala bogu rekordno gospodarsko rast, beležimo rekordno visoko zaposlenost. Ocenjujejo nas tuje relevantne organizacije. Beležimo rekordno visoko socialno vključenost, kot poroča pred dvema dnevoma OECD in tako naprej in tako naprej. Za analize bo še čas.

Zaključujem s poudarkom in podčrtujem zeleni prehod in digitalno preobrazbo. Seveda vsi si za to prizadevamo, tudi slovenski Državni zbor. Glede varovanja našega planeta, edinega planeta Zemlje izpostavljam racionalno varovanje planeta. Racionalno varovanje planeta Zemlje, narave, mi krščanski demokrati pravimo stvarstva. Zakaj podčrtujem racionalno. Ne smemo namreč dovoliti, in tu je treba reči bobu bob, da bi greening histerija, ki postaja neke vrste religija, naredila prevelike napake. Namreč digitalizacijo poganjajo elektroni, ki se pretakajo po elektro vodnikih in čipih in tako naprej. Kdo pa poganja elektrone? Elektrarne. In tukaj se moramo dogovoriti in sem vesel, da sta Slovenija in Francija skupaj, kar zadeva opredelitev jedrske energije. Če bomo šli proti jedrskim elektrarnam, proti hidroelektrarnam, proti termoelektrarnam itak, potem se lahko zgodi, da ne bo digitalne preobrazbe in da bodo tu nekoč zasedali pri ugasnjenih žarnicah. Tako, da tu sem vesel, da imamo Slovenija kot Francija podobne poglede. In želim si, da bi nam vsem skupaj uspelo, predvsem pa vam, Franciji, da bi prioritete predsedovanja Svetu Evropske unije do potankosti tudi realizirali. Na tej poti, gospa veleposlanica, želim Franciji veliko uspehov in tudi sreče.

Hvala lepa.

Hvala kolegu Jožefu Horvatu.

Besedo dobi gospod Andrej Černigoj.