Spoštovane gospe in gospodje, dobro jutro. Začenjam 68. nujno sejo Odbora za finance.

Nisem prejel nobenega opravičila. Prejel pa sem za zdaj eno pooblastilo, in sicer poslanec Leon Merjasec nadomešča poslanko Karmen Kozmus Ferjan iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je sprejet dnevni red, kakor vam je bil posredovan z vabilom.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST.

Predlagateljica tega zakona je vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 114. seji 31. avgusta letos odločil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. 20. decembra je bila s strani skupine poslank in poslancev Državnega zbora vložena zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora s to točko dnevnega reda.

K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba.

Dodatno gradivo, ki smo ga k tem predlogu zakona prejeli, je mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in mnenje Zakonodajno-pravne službe.

Rok za vložitev amandmajev teče do zaključka razprave o posameznih členih predloženega zakona na današnji seji odbora. Do sedaj so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin SDS, NSi in SMC k desetim členom z dne 22. decembra in dva amandmaja Poslanske skupine nepovezanih poslancev, tudi z dne 22. decembra. Danes ste prejeli tudi pregled vseh amandmajev, ki so bili vloženi k spremembam in dopolnitvam Zakona o davku na dodano vrednost.

Pričenjam z drugo obravnavo predloga zakona.

Za začetek dajem besedo predstavniku Ministrstva za finance, to je minister za finance gospod Andrej Šircelj.

Prosim.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Države članice Evropske unije smo z namenom modernizacije sistema davka na dodano vrednost v smeri poenostavitve, tudi tega, da postanemo odpornejši na goljufije in prijazni do podjetij, sprejeli dve direktivi, s katerimi se spreminja davek na dodano vrednost predvsem na področju e-trgovanja. In s tem zakonom, s tem predlogom zakona uvajamo ta pravila. In s tem bomo seveda poenoteni v Evropski uniji glede e-trgovanja.

Poleg tega želimo z davkom na dodano vrednost doseči določene poenostavitve za davčne zavezance ter slediti ciljem, ki so določeni v okoljsko prijazni naravnani politiki. Med temi ukrepi so najpomembnejši pravica do odbitka davka na dodano vrednost pri nabavi motornih vozil, predvsem tistih, ki so okolju prijazni, ukinitev vnaprejšnje identifikacije za namene davka na dodano vrednost, to so za tiste zavezance, ki nimajo sedeža v Sloveniji. Poleg tega predlagamo ukinitev obveznosti predložitve dodatne dokumentacije ob prvi predložitvi obračuna davka na dodano vrednost, kar vsekakor pomeni določeno poenostavitev. Poleg tega predlagamo ukinitev praga za obvezen vstop kmetov v sistem davka na dodano vrednost s 1. julijem 2022. Prav tako predlagamo, da se ukine obveznosti izročitve računa v papirni obliki kupcu. Tukaj želim poudariti, da to seveda ne pomeni, da se ne bo račun izdal, to naj pomeni, da davčni zavezanci, trgovci in vsi ostali, ki izdajajo račune, ne bodo morali izdati račun, vendar ga ne bo treba v fizični obliki izročiti. S temi spremembami vlada predvsem sledi temu, da se zagotovi pozitiven vpliv tudi na prihodke države in gospodarstva na eni strani. Tukaj mislim predvsem glede poenostavitve oziroma zaračunavanja davka na dodano vrednost tudi od manjših vrednosti, kar se dejansko v Sloveniji že dogaja oziroma imamo že tovrstne predpise. In na drugi strani želimo zmanjšati bremena, administrativna bremena in izenačiti konkurenčnost naše države pri čezmejnem trgovanju. Tukaj mislimo, da se seveda, že danes je ta učinek, povečujejo prihodki predvsem iz naslova uvoza blaga zaradi tega, ker se ne, ker se ukinja oprostitev plačila davka na dodano vrednost pri 22 evrih. To je v bistvu danes v Sloveniji že uveljavljeno, sedaj pa želimo te določbe prenesti v zakonske določbe. To so glavne rešitve, ki jih predlagamo. In seveda predlagamo tudi, da se te rešitve podpre in da se zakon, predlog novele Zakona o davku na dodano vrednost sprejme.

Hvala lepa.

Hvala, gospod minister.

Nadaljujemo s predstavitvijo mnenja Zakonodajno-pravne službe. Besedo ima gospa Lenča Arko Fabjan.

Prosim.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je, kot je ustaljeno, podala pisno mnenje o predlogu zakona, za katerega je bila ta nujna seja odbora sklicana pred 2 dnevoma. Iz mnenja izhaja, da je posebnost tega zakona predlagana razveljavitev pravilnika o obveznosti glede davka na dodano vrednost. S tem pravilnikom so se s 1. 7. leta 2021 ne glede na nespremenjeno zakonsko ureditev in ne glede na določbe Zakona o davku na dodano vrednost, ki določa davčno oprostitev za pošiljke neznatne vrednosti, poslane neposredno iz tujine, predpisale davčne obveznosti za prodajo blaga na daljavo. Obrazložitev predlagane razveljavitve pravilnika pojasnjuje, da se bo ureditev davka na dodano vrednost na področju trgovine na daljavo od uveljavitve tega predloga zakona izvajala na podlagi zakona. Enako je pojasnil tudi predlagatelj v uvodni obrazložitvi, da želijo že predpisano obdavčitev prenesti med zakonske določbe. No kljub temu je pa Zakonodajno-pravna služba opozorila na 147. člen Ustave, ki določa, da davke predpisuje država z zakonom, zaradi česar je posledično že s pravilnikom določena davčna obveznost ustavno sporna. Iz mnenja bi izpostavila še pripombo k 33. členu, in sicer izhaja iz te pripombe, da je v zakonu cela paleta identifikacijskih podatkov davčnih zavezancev, in sicer ta paleta obsega nacionalno davčno številko, individualno identifikacijsko številko, DDV, individualno identifikacijsko številko, identifikacijsko številko za DDV, poleg tega pa naletimo še na slovensko individualno identifikacijsko številko in tudi na davčno sklicno številko. Glede na to ni jasno, ali gre to dejansko za celo množico različnih identifikacijskih številk, ki imajo vsaka svoj namen, ali pa je treba poenotiti izraze za isto vsebino. Po veljavni zakonodaji imamo namreč opredeljeno le davčno številko, ta je po zakonu, ki ureja davčni postopek, in pa identifikacijsko številko za DDV, ki je po Zakonu o davku na dodano vrednost. No, zato je v tem delu potrebno jasnejša opredelitev. Iz mnenja izhaja tudi, da so določene vsebine, primerljive vsebine urejene na različne načine. Izpostavljena je bila na primer hramba evidence, preračun valut, no, in v tem delu predlagani amandmaji treh poslanskih skupin sledijo mnenju ZPS, enako velja tudi za pripombo k 40. členu, kjer je bilo nejasno, kje mora imeti posrednik sedež, sicer pa ostale podane pripombe v pisnem mnenju ostanejo v veljavi. Dodala bi še, da iz predlaganih amandmajev izhaja, da so predlagane določene vsebine, ki pa niso vezane in niso podane na podlagi pripomb Zakonodajno-pravne službe.

Hvala.

Hvala, gospa Arko Fabjan.

Predstavnik Državnega sveta je državni svetnik gospod Danijel Kastelic, ki bo predstavil mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Gospod državni svetnik, izvolite, prosim.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.

Poslanke in poslanci, gospod minister in ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Komisija Državnega sveta je predlog zakona obravnavala na 49. seji. Komisija je tudi predlog zakona podprla, saj smatra, da se s predlogom zakona uveljavljajo rešitve, ki bodo pripomogle k nadaljnji modernizaciji sistema, obdavčevanje dobav blaga in storitev z davkom na dodano vrednost v smeri njegove poenostavitve, ter da bi postal odpornejši na potencialne goljufije in prijaznejši do podjetij. S spremenjenimi pravili za obračun DDV se pričakujejo tudi pozitivni učinki na prihodke države iz naslova DDV od prodaje blaga in opravljenih storitev.

Hvala za / nerazumljivo/

Hvala, gospod državni svetnik.

Kolegice in kolegi, predlagam odboru, da po končani razpravi o členih, v skladu s 3. alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora, glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ni nasprotovanja, zato prehajamo na razpravo o členih predloga zakona ter razpravo in glasovanje o amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda amandmajev, ki ste ga prejeli.

V razpravo dajem 1. člen in amandma k temu členu. Predlagatelji so Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Želi kdo besedo? (Da.)

Poslanec Miha Kordiš, prosim.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Ta zakon je še eden v vrsti škodljivih zakonov, ki zmanjšuje prihodke v državno blagajno in znova smo priča temu, da se ti prihodki zmanjšujejo iz naslova razločevanja luksuza in življenjskega sloga bogatašev. Recimo, za začetek, ta novela za podjetja uvaja pravico do odbitka davka na dodano vrednost pri nabavi električnih vozil. Meja vrednosti vozila, za katerega bodo podjetja lahko uveljavljala odbitek, je postavljena zelo visoko in sicer, pri 80 tisoč evrov. To pomeni, da si bodo lahko podjetja neobdavčeno nabavljala draga luksuzna vozila, potem pa, nadalje, zakon ne določa omejitev davčne oprostitve, glede na obseg rabe vozil v poslovne ali osebne namene. Povedano bolj preprosto in v prevodu, davčne odpustke bodo podjetja lahko koristila tudi za to, da bodo vodstvenim kadrom zagotavljala testne za osebno rabo, tokrat brez plačila davka na dodano vrednost, če navedem samo en primer.

V zadnjemu letu in pol, odkar smo dobili vlado Janeza Janše, je bil tako luksuz na področju vozil »razdavčen« v višini 75 milijonov evrov na leto. V temu zakonu bo proračunskega izpada 16 milijonov evrov na leto. Takoj na začetku smo imeli spremembo Zakona o davku na motorna vozila v višini 29 milijonov evrov, pa potem še zadnjič, znotraj davčne reforme, dodatnih 29 milijonov evrov na leto. In če to zložimo skupaj, dobimo 75 milijonov evrov izpada iz državnega proračuna na leto. Zakaj? Samo zato, da se bodo menedžerji lahko okrog »vozakali« z dragimi luksuznimi električnimi vozili, kot so Tesle.

In gospe in gospodje, na tej točki vas lahko samo še vprašam, od česa vi mislite, da bo ta država v bodočnosti lahko živela? Kdo bo financiral delovanje naših inštitucij? Kdo bo financiral socialno državo? Bogati, ki bi morali pošteno prispevati, očitno ne. Ker počnete vse, da jim zrežete davke, pa najsi gre za dohodke iz naslova visokih plač, kapitalske dohodke ali čisto potrošniške subvencije kot je oblika odbitka DDV-ja pri nakupu dragih električnih vozil. Tisti, ki misli zeleni prehod v prometu resno, in bi ga moral misliti resno v kontekstu podnebnega zloma in okoljske krize, bi počel ravno obratno. Na račun pravične redistribucije bi povečeval obdavčitve visokega premoženja, kapitala in bogatih, pridobljena sredstva pa investiral v izgradnjo javnega potniškega prometa, ki je danes zelo, zelo podhranjen, pa najsi se pogovarjamo o avtobusni mreži ali o transportu po tirih, če o trajnostni mobilnosti v obliki koles in mišljenja mest, da so ta primerna za pešce, niti ne začnem. Vlada karkoli od tega počne? Ne. Počne ravno obratno: dajmo bogatašem še več davčnih odpustkov za še več luksuza, za še več avtomobilov.

Hvala, gospod poslanec.

Kolegice in kolegi, dovolite, tudi sam bi eno krajšo razpravo s tem v zvezi opravil. Želim pa opozoriti na dve faktografski dejstvi.

Prva je, da smo mi ta zakon že obravnavali in da je 15. julija bil na glasovanju v Državnem zboru letos. Zavoljo tega, ker je bilo ob 90-ih prisotnih glasovanje 45 za in 45 proti, zakon ni bil sprejet. Problematika zakona je v tem, da v slovensko pravo oziroma pravi sistem implementira štiri evropske direktive in eno izvedbeno uredbo. Rok za prenos teh dokumentov je 1. julij 2021, se pravi, da smo približno pol leta že v zamudi s prenosom teh evropskih direktiv, kar v kočni posledici lahko pomeni tudi določene denarne kazni. Zato mislim, da je glede na to, da je večina zakona izrazito tehnično usmerjena in se nanaša predvsem na poenostavitve in administrativna olajšanja tako za tiste, ki so zavezanci za plačilo DDV-ja, kot za one, ki nadzirajo oziroma izvajajo vplačevanje DDV-ja, da je torej smiselno takšen zakon sprejeti.

Kar se tiče negativnih finančnih učinkov, nesporno drži, da davčno razbremenjevanje nakupa električnih vozil pomeni manjše prihodke v državnem proračunu. Ocenjeno je v oceni finančnih posledic, kakšne bi bile posledice, v kolikor bi bilo realiziranih prodaj 500 teh vozil v enem letu, čeprav je nemogoče predvideti, koliko jih bo dejansko realiziranih. Negativnega učinka bi to imelo med 4 in 5 milijoni evrov. Letni prihodki iz naslova davka na dodano vrednost v državnem proračunu pa so tam med 3 milijarde 800 in 3 milijarde 900 milijoni evrov, se pravi, med 3 tisoč 800 in 3 tisoč 900 milijoni evrov. Jaz mislim, da glede na to, da smo članica Evropske unije po svoji volji, da smo podpisali pogodbo o delovanju Evropske unije, potem smo vendarle dolžni poskrbeti, da te direktive, s katerimi se strinjamo, tudi implementiramo v lastno zakonodajo in si ne povzročamo še dodatnih stroškov s tem, da zadeve po nepotrebnem zavlačujemo. Zato jaz osebno bom to zadevo podprl.

Hvala lepa.

Naslednji je poslanec Dušan Verbič.

Kolega Verbič, prosim.

Hvala lepa za besedo, predsednik.

Moram priznati, da se v celoti strinjam to, kar ste ravnokar v svoji razpravi navedli. Verjamem, da vsak član Odbora za finance je prav, da ima neko svoje mnenje in stališče. Vendar bodimo si realni. To, kar ste, predsednik, tudi povedali, moram nekoliko z drugimi besedami tudi sam ponoviti. Dejstvo je, da s tem predlogom zakona, ki je pred nami, ob zavedanju, da smo zavezani upoštevati evropski pravni red, se dobesedno prenašajo direktive Evropske unije kot tudi uredbo Sveta Evrope, ki ravno to področje ureja. In sam moram priznati, da sem velik zagovornik, vsaj na področju tovrstne davčne zakonodaje, da je potrebno ob prenosu teh direktiv v slovenski pravni red pripraviti našo zakonodajo na način, ki bo: absolutno sledil evropskim direktivam in direktivam Sveta Evrope, vendar na tem tako imenovanem davčnem področju, da gre v smer, da se dobesedno pospeši tudi porabo v Republiki Sloveniji. Nekako v tem kontekstu sem razumel, predsednik, tudi vašo razpravo. Tako, da tukaj ne bi kaj posebno razpravljal, sploh o posameznih zadevah, kajti tisti, ki želi resnično konkretno bolj pogledati, ima možnost v obilici tega gradiva, da se tudi bolj sooči. Absolutno se strinjam tudi s tem, da po eni strani, ko se podrobno pogleda vsebina tega zakona, lahko imamo vtis, da je na eni strani manjša, da so manjši davčni prihodki, vendar ravno na drugi strani s pospešitvijo porabe vse to izniči in gre popolnoma v tisto smer, ki si upam trditi, da tudi direktive Evropske unije, ki so zastavljene, gredo ravno v to smer. Tako, da osebno absolutno sem zelo naklonjen tovrstnemu predlogu zakona in tudi v celoti podpiram. Hvala lepa.