Spoštovani, sklepčni smo. Lahko začnemo. Vsem prav lep pozdrav, začenjam 61. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Za danes je opravičen gospod Rudi Medved. Z nami pa je gospa Monika Gregorčič iz kvote SMC in poslanec Zmago Jelinčič, nadomešča poslanca gospoda Dušana Šiška.

Glede na to, da v roku ni bilo nobenih pripomb glede dnevnega reda je dnevni red tak kot je bil poslan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINCIRANJU OBČIN, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada.

Bi kar prosil predstavnika Vlade za kratko uvodno obrazložitev.

Spoštovani predsednik, najlepša hvala za dano besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani ostali prisotni. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin, ki je predmet obravnave današnje seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo naslavlja dve dopolnitvi in sicer 20. a člena in 26. člena Zakona o financiranju občin. Dovolite mi, da na kratko oberešitev, ki smo jo vključili že v Zakonu o finančni razbremenitvi občin, kjer smo občinam z evidentiranimi romskimi naselji, kot kolektiv oziroma popravek primerne porabe dodatno zagotovili sredstva v višini 3,5 % primerne porabe. Po sprejetju te določbe so nas nekatere občine opozorile na nesorazmerje do katerih prihaja pri izračunu višine sredstev, ki pripadajo posamezni občini z romskimi naselji, po drugi strani pa smo ugotovili oziroma so si nekatere občine razlagale to določbo na način, da so sredstva, ki ji določa ta člen namenjena predvsem romskemu prebivalstvu, tudi tako, da bi se sredstva delila po gospodinjstvih, kot subvencija za plačevanje elektrike, vode in drugih storitev, kar pa ni bil namen te določbe. Zato predlagana sprememba 20.a člena sedaj jasno določa, da gre za sredstva, ki jih občine prejmejo kot popravek primerne porabe zato, ker imajo zaradi obstoja romskih naselij višje stroške tako svojega delovanja, višje stroške povezane ali z vzdrževanjem ali z gradnjo infrastrukture z urejanjem bivalnih razmer v romskih naseljih in seveda tudi z drugimi izzivi povezanih z romsko skupnostjo. Temelji namreč na dejstvu, da v enačbo za izračun primerne porabe občine romska naselja niso zajeta. Veljajo pa nedvoumno za posebnost občine, ki ta romska naselja imajo. Zato se na podlagi te določbe občinam poleg primerne porabe zagotavlja še del dodatnih sredstev. Tako ostaja v veljavi načelo, kot je bilo prvotno predvideno, da so ta sredstva občinam namenjena kot popravek primerne porabe in so nenamenska. Zato občinam ni treba posebej poročati o njihovi porabi. Z novim drugim odstavkom pa smo določili dodatni kriterij pri določanju višine sredstev posameznim občinam. Tako so občine v statističnih regijah, kjer indeks razvojne ogroženosti kot je določena v pravilniku, ki ureja razvrstitev razvojnih regij po stopnji razvitosti znaša več kot 125 do dodatnih sredstev.

Druga sprememba, ki jo naslavlja današnja novela, pa se nanaša na dopolnitev nabora nalog, ki jih po 26. členu zakona o financiranju občin občine opravljajo kot skupne občinske uprave in se delno sofinancirajo iz državnega proračuna in sicer poleg enajstih, ki jih že sedaj določa zakon sedaj s to novelo dodajamo še področje informatike, katere pomen se tudi v javni upravi izrazito povečuje. Na ta način bo država dodatno prispevala k informacijski krepitvi občin, predvsem pri zagotavljanju novih storitev za občane oziroma prebivalce občin. Z novelo pa urejamo še dva redakcijska popravka, vezana na način izračunavanja deležev sredstev občin za uravnoteženje razvitosti. Ne spreminjamo formule, ne spreminjamo načina izračuna, ampak se zgolj odpravi pomanjkljivo pojasnilo posameznih sestavnih delov enačb za izračun.

Obe vsebinski spremembi, tako dopolnitev 20. a člena kot 26. člena smo uskladili tudi z vsemi tremi interesnimi združenji občin, ki navedeni spremembi podpirata. Prav tako pa se strinjamo z amandmaji, ki so jih vložile koalicijski poslanske skupine, ki po našem mnenju naslavljajo problematiko, ki je bila navedena v mnenju Zakonodajno-pravne službe. Toliko z moje strani za uvod, sem pa na razpolago za dodatna vprašanja oziroma pojasnila. Najlepša hvala.

Hvala. Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Prosim.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj. Komisija državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na svoji 21. izredni seji podprla predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin. Komisija podpira zakonodajne rešitve, ki občinam z evidentiranimi romskimi naselji zagotavljajo sredstva državnega proračuna za sofinanciranje obveznosti iz naslov urejanja bivalnih razmer in drugih izzivov romske skupnosti. Komisija poudarja, da je treba tovrstnim občinam priskočiti na pomoč in z dodatnimi finančnimi sredstvi podpreti njihova prizadevanja pri reševanju kompleksne romske problematike.: Komisija prav tako podpira predlagano dopolnitev 26. člena zakona, da se naloge informatike uvrstijo nabor nalog, ki se opravljajo skupnih občinskih uprav in sofinancirajo iz državnega proračuna. Obenem komisija daje v razmislek tudi predlog, da se nabor nalog skupnih občinskih uprav razširi še na naloge energetskega managerja in energetskega knjigovodje, katerih storitve izvajajo zunanji izvajalci občin. Ob tem komisija opozarja tudi na težave občin pri iskanju visoko kvalificiranega kadra, s specifičnimi znanji, saj je tovrsten kader zelo iskan na trgu dala in zato ni zainteresiran za delo v javni upravi, ker so plače nižje kot v gospodarstvu. V razpravi so nekateri člani komisije opozorili, da bi kazalo finančno podpreti tudi mestne in večje občine, ki izvajajo naloge občinske uprave v okviru lastnega kadrovskega resursa. Vendar je prevladalo mnenje, da je prav, da se finančno vzpodbuja manjše občine in da se dogovori in organizira opravljanje določenih nalog v okviru skupne občinske uprave, saj se na ta način lahko zagotovi finančna optimizacija in racionalizacija dela zaposlenih, ki imajo manjši obseg dela kot zaposleni v večji občinah. Hvala.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe. Izvolite.

Hvala za besedo. ZPS je kot ustaljeno podala pisno mnenje. Iz njega med drugim izhaja, dani jasno razmerje med predlagano rešitvijo o povišanju zneska sofinanciranja obveznosti občin s stalno naseljeno romsko skupnostjo in 38. členu zakona o finančni razbremenitvi občin, s katerimi je predpisana zamejitev višine zneska, ki pripada posamezni občini. Glede na predlagano povratno veljavo novele je bilo opozorjeno, da za njeno ustavno skladno utemeljitev ne zadošča zgolj trditev, da gre za rešitev, ki je v javno korist. Opozorilo temelji na ustaljeni ustavno sodni presoji, da mora biti ta korist v zakonodajnem postopku posebej ugotovljena in pojasnjena. Iz mnenja še izhaja, da ni jasno ali predlagane spremembe vplivajo na že izračunane in občinam sporočene deleže sofinanciranja in ali je posledično treba urediti prehod na spremenjeno zakonsko ureditev. Na podlagi pisnega mnenja, tri poslanske skupine predlagajo amandma k 2. in 4. členu predlog zakona, s katerimi določneje opredeljujejo vsebino urejanja. V obrazložitvi amandmajev je tudi opredelitev do ureditve po Zakonu o finančni razbremenitvi občin, ni pa podano dodano pojasnilo glede prehoda oziroma morebitne povratne veljave. Hvala.

Hvala. Glede na to, da je zdaj že običajen postopek, predlagam, da v skladu prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora opravimo razpravo o vseh členih in vloženih amandmajih skupaj. Potem pa seveda preidemo na glasovanje. Kdo nasprotuje temu? Ugotavljam, da ne. Potem gremo na celotno besedilo in oba vložena amandmaja. Oba vložena amandmaja sta s strani poslanskih skupin koalicije. Želi kdo besedo. Gospod Möderndorfer je bil prvi. Potem gospa Sukič.

Hvala lepa. Zdaj samemu zakonu ne bom nasprotoval. Nenazadnje za to so rezervirana sredstva v proračunu. Imam pa eno vprašanje. Namreč, vi veste, da povprečnina, ko jo občina dobi, jo lahko porabi za kar hoče. Kje imamo mi garancijo, da bo ta denar res porabljen za to, kar je namenjen. Saj imamo komunalni prispevek, ki ga občine dobivajo pa nič ne dajo za tisto, kar so ga dobile. Če me razumete kaj hočem vprašati. Jaz sicer verjamem in mi je fino, da, bom rekel, ustavna kategorija, posredno, ne neposredno, posredno dobijo denar, zato ker bo pač nekdo delal z njimi, ker ima takšne in drugačne obveznosti in tako naprej. Vendar, ali bo ta denar res porabljen za njih. Kdo bo to nadziral? Če bi bila to strogo namenska sredstva, potem jaz nimam nobenih težav, ker potem se je to takoj razvidno in tudi pri nadzornem odboru občinese to takoj, ko pač pregledujejo porabo, pri zaključnem računu in nenazadnje tudi občinski svetniki, ki obravnavajo zaključni račun, pač to vidijo. Pri tovrstni, bom rekel, povečanju sredstev, se pa to ne vidi. Jaz verjamem, da ta sredstva potrebujejo občine, nimam nobenih dilem s tem, ampak saj veste. Bo to res porabljeno? Zakaj to govorim. Ker smo kar nekaj denarja v preteklosti za tovrstne namene že namenili v različnih oblikah. Recimo, tudi policija je dobila dodatna sredstva, tudi nenazadnje določene nevladne organizacije, tudi, bom rekel, določene, občine, za čisto konkretne projekte, pa sredstva glih porabljena za vse to. Tukaj ne govorim, to niso majhni denarji. To bi jaz imel samo vprašanje za predstavnico vlade. Kakšen bo nadzor? Samo ne mi reči, proračunska inšpekcija ali kakšne take neumnosti, ker to ni nič. Saj me razumete kaj hočem povedati. Hvala lepa.

Hvala, besedo ima Nataša Sukič.

Dober dan, lep pozdrav vsem skupaj oziroma dobro jutro. Glejte, tudi jaz imam kar nekaj vprašanj. Ni dvoma, da je potrebno občinam, kjer živi romska skupnost pomagati in predvsem delati na tem, da se romska naselja ustrezno komunalno opremijo, da se torej bivanjske razmere Romov, romske skupnosti izboljšajo. V tem bi moral biti namen. In tako določa navsezadnje tudi Ustava. Mene pač bega več zadev, bega me recimo sam postopek sprejemanja, zakaj hitenje mimo zakonskih določil, pa bom pozneje pojasnila v čem je problem. In, zakaj tako ohlapna dikcija, ki omogoča karkoli. Pa gremo po vrsti. Jaz sem že na kolegiju jasno izpostavila, na kolegiju predsednika Državnega zbora, ko sem nadomeščala kolega Mateja Vatovca, da je bil postopek sprejemanja pohitren iz popolnoma neznanega razloga. Če mi mogoče to lahko pojasnite. Kajti, namreč. Pripadnikom romske skupnosti vemo, Ustava daje posebne pravice, uresničevanje katerih so dolžne zagotavljati tako država kot seveda tudi občine. Ampak ena izmed posebnih pravic, ki jih pripadnikom romske skupnosti daje Zakon o romski skupnosti je tudi ta, da morajo državni organi, nosilci javnih pooblastil in organi samoupravne lokalne skupnosti kadar sprejemajo ali izdajajo predpise in druge splošne pravne akte, ki se nanašajo na položaj romske skupnosti predhodno pridobiti mnenje Sveta romske skupnosti. To je ena stvar. Torej, to ni stvar neke vljudnosti ali pa neke proste presoje vsakokratne oblasti ampak tako piše v zakonu. Se pravi, gre za popolnoma nedvoumno zakonsko zahtevo, ki torej določa, da je potrebno pred začetkom obravnave zakona pridobiti mnenje Sveta romske skupnosti. To je ena stvar. In podobno je tudi ureditev glede sprejemanja zakonov, ki se nanaša na občine. Tukaj je tudi Poslovnik popolnoma jasen. Vsak zakon, ki se nanaša na občine, mora predsednik Državnega zbora v mnenje posredovati občinam in jim za odziv določiti rok, ki ne sme krajši od 30 dni. Krajši 15-dnevni rok je dopusten zgolj in samo, če gre za nujni postopek. In poglejte, v primeru tega zakona danes so bile torej eklatantno spet kršene te naše poslovniške določbe. To je res zanimivo, zakon je bil namreč vložen v zakonodajni postopek 3. 12. in predsednik Državnega zbora je najprej ravnal tako kot mora ravnati. Kot veleva zakonodaja, kot veleva Poslovnik in je zakon v mnenje Svetu romske skupnosti in občinam poslal torej, mislim, da 6. 12. in jim določil 30 dnevni rok, kar pomeni, da bi torej do 5. januarja moralo to potekati in jim potem bi mi imeli lahko to sejo v resnici najprej 6. januarja. Danes pa smo torej, 21. 12. Mene prvič zanima v čem je stvar, da tako na glavo spet rušimo poslovniška določila. Zato, ker je kajse stranka SDS tako odločila. In potem se lahko Poslovnik povozi in se je vzpostavilo neko novo pravilo. Recimo, zakonske in poslovniške določbe se morajo spoštovati razen, če SDS zahteva drugače. Mislim, kako je to mogoče, da se v tem Državnem zboru vsakič znova srečujemo s takimi situacijami, ki so popolnoma bizarne in tudi nepotrebne. Kakšno pa je konec koncev razlika teh dveh tednov, bomo rekli. V čem je stvar, da je treba teptati ta naša osnovna standarde, demokratične standarde, ki smo jih vzpostavljali vsa ta desetletja. Res mi je nerazumljivo in bi prosila za pojasnilo. Poleg tega pa me skrbi ta sprememba dikcije veljavnega 20.a člena, ki je tako ohlapna, da seveda omogoča marsikaj. Pa poglejmo. Zakon, torej se nanaša na financiranje občin, kjer živijo pripadniki Romske skupnosti, kar je super in prav, in to kar imamo trenutno v veljavi. Veljavni 20.a člen zakona o financiranju občin določa, da država občinam namenja dodatna sredstva za, zdaj pa pazite, to je zdajšnja dikcija »za sofinanciranje uresničevanja ustavnih pravic stalno naseljene romske skupnosti.« Predlog, ki ga pa mi danes obravnavamo mimo poslovniških določil, kjer smo iz nerazumljivega razloga, kot rečeno pohitrili postopek pa določa, poglejte zdaj spremembo dikcije »da bo država občini namenila sredstva za sofinanciranje obveznosti občin s stalno naseljeno romsko skupnostjo«. To je popolnoma na glavo obrnjena dikcija, spoštovane in spoštovani. To pomeni dodatna namenska sredstva ja, zato ker tam živijo romska skupnost ampak ta sredstva so lahko, oprostite lahko rabijo tudi za izgradnjo recimo rondoja v tej občini. Nikjer ni določeno, še enkrat, za sofinanciranje občin s stalno naseljeno romsko skupnostjo. Ja, katerih obveznosti, spoštovana? Kje je to zares definirano? Kje imamo varovalko, da bo to res namenjeno romski skupnosti? Ker, če bo namenjeno romski skupnosti, glejte, absolutno pozdravljam, seveda pozdravljam. Vemo, da nekatere občine imajo vzorno urejene, se trudijo, skrbijo za romsko skupnost. Omogočajo romski skupnosti, gradijo neko, torej, omogočajo neke bivanjske pogoje in tako naprej. Nekatere pa ne. Imamo zelo raznoliko situacijo v Sloveniji in mnogi Romi živijo v katastrofalnih razmerah brez vode, brez elektrike, brez osnovnih dobrin, brez ogrevanja pozimi in tako dalje. Tako, da tukaj mi nimamo problema. Ampak mi hočemo, daje zakon tak, da je res varovalka notri, da se ve, da bodo občine ta sredstva dejansko namensko za Rome porabila, ne pa da se bodo, pod pretvezo, ker imajo romsko skupnost tam naseljeno, dokopala do nekih dodatnih sredstev in jih porabila, kot rečeno za karkoli. Recimo za rondo ali pa karkoli drugega v mestu. Ta pojasnila me zanimajo, zakaj smo tako pohiteli mimo, torej vseh zakonskih in poslovniških določil. Kako to, da smo spet kršili poslovnik, to je res žalostno. Žalostno za ta državni zbor, ker je brez potrebe, ker mislim, da se romska situacija se ne bi drastično poslabšala, če bi mi se držali zakonskih rokov in slišali kaj pravi Svet romske skupnosti. Ali smo to slišali? Nismo. Tako, da to je res interesantno. Glejte, ko smo mi v Levici v prejšnjem mandatu pripravili spremembe zakona o romski skupnosti, te bi v resnici pomenile pomembno izboljšanje trenutne ureditve takrat. Ampak seveda, namesto sprejetja tega našega predloga, smo lani decembra dobili to eno določbo, ki daje občinam več upanja, se pravi ta 20.a člen, ki ga pa zdaj vi obračate na glavo, se pravi, ste vzpostavili tako ohlapno dikcijo, da se pod tem lahko skriva, ampak res karkoli. Tudi ene varovalke jaz ne vidim v tem primeru, ki bi jamčila, da bo ta denar namensko porabljen v dobrobit romske skupnosti, ki pa vemo,da živi v katastrofalnih razmerah. Če bi jaz videla to varovalko, glejte, takoj podprem ta zakon. Tako, pa oprostite, dokler mi vi tega ne pojasnite ali pa me ne prepričate, mi ne dokažete, da ta varovalka obstaja, pa jaz tega ne morem podpreti. Ker se bojim, da bo šlo za zlorabo dejstva, da v neki občini živi romska skupnost, in bo samo občina se dokopala do več sredstev, ki jih bo namenila vsemu drugemu prej, samo Romom ne. Pa bi prosila za pojasnila. Hvala.