Spoštovani, če se strinjate, bi začeli, ker mislim, da se vsem mudi, ker so seje poslanskih skupin in potem seja Državnega zbora.

Vsem prav lep pozdrav. Začenjam 60. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Zanimivo, ker je 60. seja, ker je to številka, ki jo ima tudi gospod minister Aleš Hojs, ki mu čestitam za okroglih 60 let. Vse najboljše.

Ugotavljam, da glede dnevnega reda ni bilo pripomb, zato je dnevni red tak, kot je bil poslan s sklicem seje.

Opravičen danes ni nihče. Je pa precej pooblastil, tako da jih bom prebral. In sicer: gospod Matjaž Nemec nadomešča gospoda Predraga Bakovića, poslanec gospod Robert Pavšič nadomešča poslanca gospoda Rudija Medveda, poslanka gospa Mojca Žnidarič nadomešča poslanca mag. Dušana Verbiča, poslanka gospa Mateja Udovč pa je z nami iz kvote SMC. Poslanec mag. Koprivc pa nadomešča poslanko mag. Bojano Muršič.

Prehajamo sedaj na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZAHTEVA SINDIKATA POLICISTOV SLOVENIJE ZA OCENO USTAVNOSTI 49.A IN 49.B ČLENA ZAKONA O ORGANIZIRANOSTI IN DELU V POLICIJI TER 42. ČLENA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ORGANIZIRANOSTI IN DELU V POLICIJI – obravnava predloga za začasno zadržanje izvajanja navedenih določb.

Najprej bi dal besedo predstavniku ministrstva gospodu ministru, potem pa se bomo seznanili z obema pravnima mnenjema. Prosim.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci!

Moram reči, da nas je ta pobuda s strani sindikata izjemno presenetila. Glede na vse kar smo se v zadnjem letu in pol s sindikati pogovarjali, je seveda ta pobuda naravnost zastrašujoča.

Sedaj se ne bom spuščal v odgovor, ki smo ga že pripravili. Ta odgovor je tako kot je napisan v sklepu za to sejo objavljen. Objavljen je v celoti odgovor Vlade, kjer smo natančno pojasnili zakaj je pravzaprav prišlo do predloga za takšno ureditev. Bi pa izpostavil tri stvari vezane na sindikat, glede na to, da pač sindikat tako zahtevo podaja.

Tukaj imam iz januarja 2019, torej takrat naše Vlade še ni bilo na oblasti, Sindikat policistov Slovenije o kariernem sistemu. Njihova spletna stran, podpisan Kristjan Mlekuž, isti predsednik kot je danes, ki je med drugim napisal: »Karierni sistem naj bo celovit, konsistenten in transparenten.« V eni od alinej pa je jasno napisal zakaj se zavzema sam sindikat. Od tega da naj bodo pravila za napredovanje na zahtevnejša mesta jasna in transparentna, uvedba mehkih oziroma osebnostnih kompetenc za vodstvena delovna mesta, možnost razvijanja mrežnih kariernih poti – berem seveda njihove tekste – prepoznavanje kadrovskih potencialov v najzgodnejši fazi zaposlitve itd. Tista alineja, ki pa je za današnjo sejo ključna, pa piše: »uvedbo mandatov za položaj na delovna mesta, kar prinaša večjo odgovornost za uspešno vodenje.« To je zapis sindikata, še enkrat ponavljam, iz januarja 2019.

Druga pomembna stvar v tej povezavi je seveda dopis oziroma želja vodstva Policije, ki ga je izrazila bivša direktorica Policija gospa Tatjana Bobnar, kjer je z dopisom pozvala ministra naj vendarle spremenijo zakon tako, poleg drugih stvari, danes se osredotočam zgolj na to, kjer je pozvala ministra, da bi bilo smiselno urediti zakon tako, kjer bi ta delovna mesta, torej mesta tedanjih komandirjev sedanjih načelnikov in direktorjev policijskih uprav, ravno tako bila mandatna. Torej oboje ste poslanci v tem Državnem zboru sprejeli in se seveda vsem tistim, ki ste za to bili zahvaljujem. Mislim, da je taka ureditev izjemno pravilna. Nenazadnje je narejena tudi analiza. Torej večina direktorjev policijskih uprav in načelnikov ali pa komandirjev je na svojih delovnih mestih bodisi tam okoli sedem ali osem let, nekateri tudi 15 let, teh je sicer manj, manjšina njih pa seveda to delovno mesto zaseda v času oziroma v obdobju do 5 let.

Torej ena od zelo pomembnih zadev, ki so jih napisali sindikalisti v tej pobudi, je ta, da taka sprememba zakona vodi do nepredvidljivosti. Torej, si predstavljate, nekdo, ki je 10 let komandir, pred 10 leti ni vedel, da mogoče pa ni vedel, da ne bo do smrti komandir ali pa do takrat, ko bo odšel iz Policije. Ali pa nekdo, ki je pred 8 leti zasedal to mesto ravno tako ni vedel, da bo po 8 letih mogoče to mesto moral zapustiti. Nerelekcija na teh delovnih mestih pravzaprav pomeni zgolj nazadovanje, pomeni to, da se ljudje tja usedejo in jim je pravzaprav vseeno kako svoje delo opravljajo. V mnogih primerih smo ugotovili celo to, da je zvezanost ali pa povezanost med komandirji oziroma načelniki ob tako dolgih trajanjih, ne mandatov, ampak službovanja, ker mandatov kot veste nimajo, v povezavi z lokalno politiko celo manko ali pa lahko pripomore k temu, da se določene stvari zaradi zlizanosti enih in drugih ne preiskujejo zaradi tega, da v sistem ne vstopajo nove ideje.

In nenazadnje je na povsem koncu potrebno povedati, da mnogi od teh ali pa da nekateri od teh pravzaprav so ta delovna mesta zasedli z drugačnimi izobrazbami kot se danes zahtevajo. Res da so jih v tem času pridobili na tak ali drugačen način. In seveda je pravzaprav neverjetno, da si sindikalisti, torej tisti, ki naj bi predstavljali najširšo bazo zaposlenih v Policiji, v tem primeru pravzaprav postavljajo za varuhe ali pa kako bi rekel drugače, za advokate tistih, ki so pravzaprav v Policiji na vodstvenih strukturah. Z drugimi besedami, upam, da te sindikati, eni ali drugi, ne prestavljajo sindikatov vodstvenih delavcev. Ponavadi so sindikati tisti, ki ščitijo najslabše plačane, najbolj ranljive in pa tiste, ki so teh sindikalnih podpor najbolj potrebni.

Da ne bom predolg zaključim s tem, da sem že večkrat izpostavil, da gre pravzaprav pri teh dveh sindikatih za nagajanje v čemer koli, pač karkoli smo v tem letu naredili. Moram reči, da smo v tem letu in pol najprej zagotovili tudi s tem zakonom, Vlada je tudi že sprejela sklep, kako se bodo plače ustrezno prerazporedile. Torej tisti z najnižjimi plačami bodo dobili več kot tisti, ki imajo že danes bolj ustrezne plače. V tem letu in pol smo zagotovili ustrezne kadrovske in materialne pogoje. Rešujemo nepremičninske zadeve na policijskih postajah. Torej vse gre v smeri k temu, da bi v bistvu policistom nudili čim boljše delovne pogoje, čim ustreznejšo opremo in seveda nenazadnje tudi njim ustrezno plačo. Kot pa rečeno se pa z sindikati, s katerimi smo kar nekajkrat sedeli, potem pa ko smo se nekaj dogovorili, so šli v javnost povsem z drugimi trditvami ali pa celo izvajali stavko. Mimogrede tista fenomenalna stavka, ki so jo izvajali, ne boste verjeli, v tisti stavki formalno nihče od policistov ni stavkal. Takrat sem zahteval, da se vse strokovne ure beležijo. Ko sem po dobrem mesecu njihove stavke želel videti ta izpis koliko policistov je stavkalo, mi je kadrovska služba Policije sporočila, da nihče ni stavkal, ker si nihče ni beležil tega, da stavka. Zakaj tega ni naredil? Zaradi tega ker se je pač očitno zavedal, da ima rajše tistih nekaj evrov, ki bi jih sicer izgubil kot pa zato, da formalno podlega pritiskom sindikalistov. Da pa sta oba sindikata pravzaprav, tako kot sem začel, v funkciji politike, pa je bilo pravzaprav v tem letu že večkrat dokazano. Eden inštrumentaliziran s strani stranke Marjana Šarca, nenazadnje je celo predsednik Vlade, torej prvič v zgodovini, gospod Šarec in pa minister za notranje zadeve, ta ne vem, če je prvič v zgodovini, najbrž je že kakšen minister bil na takem sindikalnem kongresu, vprašanje, če na volilnem, torej ta dva sta se udeležila volilnega kongresa stranke LMŠ, medtem ko pa je sindikat PSS, kot ste lahko tudi videli, v zadnjem letu inštrumentaliziran s strani stranke SD.

Torej mi smo na Vladi sprejeli odgovor. Mislimo da je zadržanje tega člena zakona nepotrebno, da bo povzročilo samo dodatne težave. Mimogrede nihče od policistov, teh, ki so danes na teh mestih načelnikov ali pa direktorjev uprav, ne bo izgubil službe. To navajajo v svoji zahtevi sindikalisti je žal. Evidentna laž. Nihče razen policistov samih se na ta delovna mesta ne more prijaviti. Torej zgolj policisti lahko kandidirajo za načelnike ali pa za direktorje uprav. Ti ljudje so v sistemu, kjer se ga, kljub temu da ne bo načelnik ali pa da ne bo direktor uprave, ne more odpustiti in se ga ne bo odpustilo. Torej nihče ne bo izgubil službe. Dodatna laž, ki je napisana v njihovi zahtevi.

In če zaključim. Mislim, da je ravno zdrava relekcija tista, ki prinaša sveže ideje, nove zamisli, ki daje novo energijo in ne vem kako potem razložiti vam, spoštovani poslanci, kakšna je vaša predvidljivost vaše zaposlitve. Torej kot vem ste tudi vi samo na mandatu štirih let, pa se ponovno preizkusite pred volivci. Najbrž si ne želite, ali pa si ne predstavljate, da bi tudi vi imeli trajni mandat ali pa dosmrtni mandat, ker bi bilo res neverjetno. To kar so pravzaprav v svoji zahtevi napisali policijski sindikati.

Hvala lepa.

Hvala.

Sedaj k besedi …. Postopkovno, prosim. S tem, da bo res postopkovno.

Dober dan in lep pozdrav, spoštovane kolegice in kolegi.

Ponedeljek je. Uvodoma je predsednik Odbora za notranje zadeve skušal nas spodbuditi, da bi bili kratki v razpravi, kajti kasneje sledi seja, pred tem je omenil predsedujoči, da imamo tudi poslanske skupine svoje sestanke.

Spoštovani predsedujoči, ravnokar smo poslušali skoraj petnajst minut ministra, ki je javno obračunaval s sindikati in z vsemi tistimi, ki kakorkoli nasprotujejo predlaganemu predlogu, torej nečastno. Nečastno, spoštovani, na ponedeljek. Se mi zdi nedopustno obračunavanje s tistimi, ki jih danes ni tukaj. Danes moramo na vaš predlog, predsedujoči, v nekaj minutah izglasovati zaradi obveznosti, ki jih imamo, vi pa date čas ministru in minister si ga vzame zato, da nimamo vsebinske razprave oziroma vsaj spodbujate nas v smeri, da ne razpravljamo o vsebini. Nimamo tukaj sindikatov.

Kakšen je vaš postopkovni predlog, gospod Nemec?

Spoštovani predsednik, moj postopkovni predlog je, da prekinete sejo, omogočite termin, o katerem se bomo lahko dostojno pogovarjali in odgovarjali ministru na vse te laži, ki jih je ravnokar izdal. Znan je minister Hojs, da zavaja z svojimi izjavami, znan je, da si vzame svoje minute časa, zato da utemeljuje na svojstven način dogodke in danes tukaj ni možne razprave o tem, kar je minister povedal.

Torej, spoštovani predsedujoči, moj postopkovni predlog je, da prekinete sejo, najdete spodoben termin, kjer bo razprava o vseh besedah izrečenih sploh možna, da bodo lahko se tudi sindikati odzvali na izrečene besede in potem, da boste dopustili demokratično glasovanje na način, da si vzamemo čas kot taki vsebini tudi pritiče.

Torej moj postopkovni predlog je, predsedujoči, da prekinete sejo in omogočite delovne pogoje zato, da sprejemamo tako pomembne stvari v Državnem zboru.

Kar se tiče sklica te seje. Lovili smo rok, ki ga je postavilo Ustavno sodišče. Žal je bila danes ta ura edina možna, glede na sklicane preiskovalne komisije in ostale seje. Kasneje pa je seja Državnega zbora. Jaz sem si prizadeval, da bi vsaj malo prej lahko sklicali, ampak tudi to ni šlo. Zaradi tega imamo toliko časa na razpolago kot ga je. Prosim za razumevanje. Prosim pa tudi vse, da pač upoštevate, da smo nekoliko stisnjeni s časom.

Seznanil bi vas še, da gospa poslanka Iva Dimic nadomešča poslanca gospoda Andreja Černigoja.

Sedaj pa bi k besedi povabil predstavnico Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki je pripravila tudi mnenje, ki bo kasneje tudi podlaga za odločanje oziroma za pripravo potem predloga Ustavnemu sodišču. Prosim, beseda je vaša.

Hvala za besedo.

Bom kratka. Glede na to, da ste mnenje dobili že prejšnji teden v pisni obliki. V tej fazi smo pripravili mnenje kot odgovor Državnega zbora o predlogu za začasno zadržanje izpodbijanih določb zakona. V mnenju so navedeni argumenti zaradi katerih Državni zbor meni, da ta predlog ni utemeljen.

Hvala lepa.

Hvala.

Kot rečeno, obe mnenji ste dobili pisno in sta tudi podlaga za razpravo. Kasneje bomo odločali o podpori temu mnenju.

K razpravi sta se sedaj javila dva. To sta gospod Jani Möderndorfer in gospa Nataša Sukič.

Gospod Möderndorfer, imate besedo. Prosim.

Hvala lepa, predsednik.

Ne glede na to, da je stiska s časom itd., poslovnik velja in ne omenja nobene stiske časa in roke, ki nam jih nekdo postavlja, ampak pač omenja predvsem kako teče razprava. Če pač danes ne bomo to uspeli, boste pač predstavili. Gospa Iva Dimic je peljala sejo na enem drugem odboru do ne vem kdaj. Tudi ta se lahko po končani seji nadaljuje in delamo. Ker zgleda, da pri vas se samo za določene točke se blazno mudi, je treba vse hitro narediti, za določene točke pa imamo tudi do večnosti čas in lahko razpravljamo v nedogled.