Spoštovane članice in člane Odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjam 43. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani Odbora za gospodarstvo: mag. Alenka Bratušek iz Poslanske skupine SAB. Na seji pa kot nadomestni člani in članice odbora za gospodarstvo s pooblastilom sodelujejo: Jure Ferjan nadomešča mag. Marka Pogačnika, Franc Kepa nadomešča poslanca Franca Rosca, Jožef Lenart nadomešča poslanko Suzano Lep Šimenko.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red Odbora, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij, nadaljevanje obravnave.

Ker v poslovniško določenem roku ni bil predlog za sprememb, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SPODBUJANJU INVESTICIJ, nujni postopek, EPA 2284-VIII – nadaljevanje obravnave.

Odbor za gospodarstvo je na 41. nujni seji 6. 12. 2021 kot matično delovno telo pričel z obravnavo predloga zakona, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po nujnem postopku predložila Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je 122. seji 1. 12. 2021 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani dr. Matej T. Vatovec je 6. 12. 2021 na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora vložila zahtevo za ponovno odločanje o odločitvi Kolegija predse4dnika Državnega zbora, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

Državni zbor je danes, 13. 12. 2021 na 28. seji sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Na podlagi te odločitve Državnega zbora Odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo torej danes nadaljuje z obravnavo predloga zakona po nujnem postopku.

Kolegij predsednika Državnega zbora pa je na 124. seji, 10. 12. 2021 sprejet tudi sklep, da lahko Odbor za gospodarstvo za obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij zaseda tudi po 22. uri.

Amandmaji k predlogu zakona se lahko vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Do sedaj so amandmaje k predlogu zakona vložile poslanske skupine SDS, SMC in NSi, in sicer k 1. in 2. členu dne 6. 12. 2021.

Uvodne predstavitve so bile opravljene že v okviru 41. nujne seje odbora za gospodarstvo, zato danes nadaljujemo z razpravo o členih ter o vloženih amandmajih. Tam smo namreč ostali pri obravnavi, ki je nismo dokončali v okviru 41. nujne seje Odbora za gospodarstvo v ponedeljek, 6. 12. 2021. In predno preidemo k razpravi, preberem še eno pooblastilo. Poslanec Primož Sitar nadomešča poslanca Miha Kordiša.

Sedaj pa dajem, nadaljujemo torej z razpravo o 1. členu in o vloženem amandmaju poslanskih skupin SDS, SMC in NSi k 1. členu. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ja. Gospod kolega Pavlič, beseda je vaša.

Hvala za besedo predsedujoča. Saj, če jaz prav razumem, lahko razpravljamo širše, ker pred prekinitvijo nismo imeli te priložnosti.

Samo trenutek. Jaz bi prosila, lahko širše razpravljate, ampak v okviru tega zakona lepo prosim.

Seveda, seveda v okviru teg zakona. Zdaj prva ugotovitev, ko sem primerjal star zakon in pa to novelo spremembo Zakona o spodbujanju investicij je ta, da se pogoji za subvencije v določenem delu spreminjajo, pogoji se nižajo ampak temu ni tako povsod. Namreč če je vrednost investicije nad 1 milijon eurov v predelovalni dejavnosti, nad 500.000 v storitveni in nad 500.000 v razvojno-raziskovalni, ta pogoj ostaja enak kot je trenutno veljaven. Kar pa ne velja za vrednost investicije, ki so višje od 10 milijonov.

Tako da, moje prvo vprašanje državnemu sekretarju je, zakaj se v določenem delu pogoji spreminjajo, nižajo v določenem delu pa ne. Potem imam tudi vprašanje na 2. člen oziroma ja, zdaj smo govorili o 1., členu. Bom potem pri 2. členu se oglasil, ampak generalno je vprašanje zakaj se bom rekel pogoji ne selektivno nižajo.

Hvala lepa kolegu Edvardu Pauliču za njegovo razpravo. Naslednji je na vrsti za razpravo Jože Lenart. Izvolite gospod Jože, beseda je vaša.

Ja hvala lepa tudi za popravek ja, ker sva danes oba prisotna kot vidim, za mangetogram. Ja glejte osnovni problem po svoje ni problem.

Ta zakon je nujen, čakajo sredstva za podjetnike in tudi ta cilj, ki si ga je že gospodarstvo zadalo, najprej gospodarstvo šele potem je politika povzela, da je naš cilj srednjeročno obdobje do leta 25 doseči dodano vrednost 60.000 na zaposlenega. Če dosežemo to, smo praktično dosegli tudi povprečje Evropske unije, če bi tako hitro v tem obdobju to dosegli, vendar ni enostavno in seveda ta zakon, ta sredstva so dejansko namenjena za to vendar problem je drugje. Glejte po tem hitrem postopku, tu je problem. Gospodarstvo vedno pričakuje, da bo sodelovalo, da bo dobro seznanjeno pod kakšnimi pogoji bodo lahko koristili ta sredstva in seveda po tako hitrem postopku je spet ni dobro, ker se gospodarstvo na to ne more dobro pripraviti in seveda vsi ti pogoji, ki so jih jaz tudi gledam takole.

Slovensko gospodarstvo je zelo izvozno usmerjeno in tudi smo vezani na te velike korporacije v Evropi in v svetu v velikem delu tudi na avtomobilsko industrijo, ker pa seveda je dodana vrednost nekoliko nižja. To niso tiste dejavnosti, kjer bi lahko rekli, da dosegamo ne vem kaj in ravno tu se bojim, da ravno ta podjetja te dejavnosti bodo težko prišla do po tem razpisu do teh sredstev. Pa ne govorimo o tistih delovno intenzivnih panogah, ki praktično izvisijo. Najbolj skrbi pa me ravno tista mala hitro rastoča podjetja, ki seveda nikakor ne dosegajo teh pogojev milijon prometa, da bi sploh lahko prišla tu zraven.

Zdaj seveda ko si človek želiš predstavljat tudi sprašujejo me že, ker sem v življenju veliko delal na takih področjih razpisih, kaj zdaj to pomeni, kako naj pridejo zraven. Enostavno nimaš odgovora, ne, ker ga praktično še mi danes tu na tej seji nimamo. Zdaj zadnjič je bilo to nekako prestavljeno. Pogoje poznamo in veliko podjetij sploh ne more tu zraven. Zdaj zunaj se govori a ne, dajte se povezati z večjimi podjetji. To ni to. Glejte ravno tisto visoko dodano vrednost ustvarjajo mlada podjetja, hitro rastoča podjetja, ki samostojno vstopajo na trg s svojimi izdelki, s svojimi storitvami. Tam se to dosega in tiste bi bilo treba podpreti in enostavno smo tiste izbrisali.

Zdaj na koncu koncev je treba potem javnosti gospodarstvu jasno povedati kje so pa potem tisti drugi viri, drugi razpisi s katerimi bodo lahko ta podjetja potem se prijavljala, nastopala in šla v korak v razvoj. Brez tega razvoja pa smo že nič kolikokrat rekli pri samih proračunih, da brez tega ne bomo mogli izid iz t situacije, ki je v tem strukturnem primankljaju, ki smo. To se pravi po svoje je ta zadeva zelo koristna, zelo pomembna ampak zelo velika kritika zakaj po teh hitrih postopkih zakaj ne gre to v širšo razpravo da bi se podjetja lahko pripravila, da bila lahko tudi svoje mnenje dala, da bi se zadeva lahko potem bolje realizirala.

To je tisti problem, potem ko se človek sprašuje a nam je tega treba, če pa smo že spomladi vedeli, da ta sredstva bojo in nismo znali pravi čas it v javnost s tako pomembnim razpisom kot je ta za gospodarstvo, da dosežemo tisti cilj 60.000 dodane vrednosti na zaposlenega v obdobju leta 25 ali pa še več do leta 30 pač različne cilje imamo postavljen. To je tisti problem in bi danes tudi želel, da predstavniki ministrstva, spoštovani državni sekretar, da tudi kaj več okoli tega rečete, da bo javnost bolj optimistično sprejemala potem takšne zadeve, da jih tudi napotite tisti, ki ne boste imeli možnost prit v ta razpis.

Posebej še enkrat poudarjam, gre za tehnološko razvojna podjetja, mala podjetja, mlada podjetja, ki seveda v tem trenutku še zdaleč ne dosegajo takega prometa, da bi se lahko na to prijavili. Mislim pa, da ravno tisti bi morali bit dobit največje spodbude, da bi vlekli voz gospodarstva Slovenije potem proti povprečju Evropske unije. Hvala lepa.

Kolegu Jožetu Lenartu se zahvaljujem za njegov prispevek k razpravi. Sedaj je pa na vrsti po seznamu Andrej Černigoj. Gospod Andrej, beseda je vaša.

Spoštovana gospa predsedujoča, hvala za besedo, spoštovani državni sekretar, spoštovane kolegice in kolegi.

Naj najprej za začetek povem, da danes se na to tematiko že drugič srečujemo in upam, da bo razprava zelo plodna. Ampak naj povem za začetek, da na tem mestu popolnoma ne razumem dejanja tako imenovanje KUL opozicije oziroma nekatere ene stranke, ki se s poslovniškimi postopki preprečila čimprejšnjo črpanje sredstev v višini 88 in pol milijona eurov. Vsi se strinjamo, da so ta sredstva nujno potrebna in da sredstva morajo čim prej prit do gospodarskih društev.

Moje osebno mnenje je to, da tisti, ki hitro da, dvakrat da in moje spraševanje, moja misel bo šla v tej smeri, kdo drugi če ne gospodarske družbe so tiste, ki se hitro prilagodijo na bistvene na drugačne razmer na trgu in zato jaz, moje osebno mnenje da pri tem razpisu ne bodo imele nobenih težav za prijavit, da bodo postale še bolj konkurenčne. Zdaj sama zadeva je taka, jaz v Novi Sloveniji – krščanski demokrati Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o spodbujanju investicij podpiramo in si želimo čim prejšnje realizacije. Sam zakon sledi predvsem ciljem in usmeritvam, ki jih določa načrt za okrevanje in odpornost v okviru reforme za produktivnejše gospodarstvo za digitalni in zeleni prehod.

Če smo bili pozorni v prejšnji razpravi smo bili seznanjeni, da Evropska komisija, Evropska unija to zadevo podpira, to zadevo podpira tudi Državni svet in dobršen del slovenskega gospodarstva. Jaz se veselim, da bodo za investicije izvedeni ukrepi predmetnega dela samo ministrstvo zasleduje cilje, je dvig produktivnosti in dolgoročne konkurenčnosti podjetij ob istočasnem zagotavljanju trajnosti oziroma zmanjšanju ogljikovih izpustov in degitalizacija poslovanja. Vsi vemo, kaj pomeni dvig produktivnosti, višja dodana vrednost produktom in storitev v slovenskem izvozu, zame višja dodana vrednost produktov pomeni tudi višje plače in nenazadnje ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo in to je tisto, kar v Sloveniji strmimo. To se pravi, da bi imeli v Sloveniji čim več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo in zaradi tega je tudi svet padel na glavo ko tega nismo čim prej sprejeli.

Sam paket ni zanemarljivo majhen, 88,5 milijona eurov in nekateri ne morem reči drugače bi želeli modrovanja ob drevesu ko na tem mestu potrebujemo hitro akcijo in da ta denar pride4 v prave roke v čim krajšem času. Jaz tukaj pozdravljam napore ministrstva, ki je zadevo zelo dobro proučilo in s temi sredstvi dobo v samem razpisu verjamem tudi skrbno ravnali. Vsi se zavedamo, da tudi zeleni prihod podjetij je zelo pomemben in to sledimo tudi v prihodnosti ne samo Sloveniji ampak tudi celotne Evrope.

Kar pa se tiče digitalnega razvoja, to ni neki bav bav, ampak to je sedanjost. Digitalnega razvoja se ne smemo bati, ker je že med nami in če se tem ne bomo sprijaznili in šli korak s časom bomo to bitko izgubili. Bati se digitalnega razvoja je tako kot če bi ne želeli stopiti v industrijsko revolucijo. Tisti, ki ni vstopil s tem korakom naprej je prav ta del.

Samo še lar se tiče samega gospodarstva v Republiki Sloveniji, ki je pač vezana tudi na prejšnje razprave bi dodal to, da v Sloveniji posedujemo, imamo mala in srednje velika podjetja, kar predstavlja 99,8% vseh podjetij v Sloveniji. Ti podatki so vsem nam tukaj znani. Pravim, da so mala in srednja podjetja hrbtenica našega gospodarstva, saj zaposlujejo skoraj 70% ljudi in ustvarijo 65% prihodkov vseh podjetij in tu so zasebna podjetja, ki verjamem, da se bodo s časnimi nameni prijavljala na ta razpis in ta razpis jim bo pomagal pri lažjem dodatnem razvoju v smeri digitalnega in zelenega prehoda.

Za konec v Novi Sloveniji bomo to z veseljem podprli. Želimo si, da bi bili skupaj, da bi Odbor, da bi to podprl in da bi ta podjetja, katerim bo ta denar tudi namenjen začela s čim prejšnjim črpanjem in razvojem svojim lastnim kadrov in produktov. Hvala.

Hvala lepa gospod Črnigoj za vaš prispevek k razpravi. K repliki se je prijavil Jože Lenart.

Ja, hvala lepa. Spoštovani kolega, zdaj ne vem komu je bila namenjena ta kritika, nekako KUL. Dva sva zdaj samo razpravljala, nihče od naju ni negativno razpravljal, da ta razpis, ta sredstva niso pomembna. Ravno to sva poudarjala. Ampak midva sva poudarjala, kje so tisti problemi, da vsi do teh sredstev ne bodo mogli prit in na koncu še ta digitalizacija. Ta digitalizacija se je nihče ne boji. Niti omenjali je nismo zdaj noben v razpravi. Digitalizacija je pa največji ponder za produktivnost. To pa vsi vemo in ta mora bit sestavni del. Zeleno ne pa vemo, da je to naša prihodnost. Kdo bo zanemarjal v naslednjih investicijah zeleno, tu potem nima nobena nacija prehodnosti tako da tukaj ni nič spornega. Mi samo govorimo, da velik del gospodarstva sploh ne bo moglo po tem razpisu do toliko sredstev. To je bil osnovni problem in tu sem prosil državnega sekretarja, da okrog tega še kaj več pove. Hvala lepa.