Vse članice in člane Odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjam 42. nujno sejo Odbora za gospodarstvo. Predsednica Odbora je odsotna, zato bom jaz vodil današnjo sejo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani Odbora: Jani Ivanuša. Na seji pa kot nadomestni člani oziroma članice sodelujejo s pooblastili: iz Poslanske skupine Alenke Bratušek mag. Rajh nadomešča mag. Alenko Bratušek, iz Poslanske skupine SDS poslanka Elena Zavadlav Ušaj nadomešča kolega mag. Marka Pogačnika, Jani Prednik iz Poslanske skupine SD nadomešča mag. Meiro Hot, gospa Monika Gregorčič iz Poslanske skupine SMC nadomešča gospoda Gregorja Periča in pa še gospod Blaž Pavlin iz Poslanske skupine Nova Slovenija nadomešča gospoda Mihaela Prevca. Dobil sem še eno pooblastilo. Mojca Žnidarič iz Poslanske skupine SMC nadomešča gospo Matejo Udovč.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red Odbora. Ker v poslovniško določenem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem seje 64/1, 64/3 Poslovnika Državnega zbora.

Prehajamo na edino 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA POMOČ GOSPODARSTVU IN TURIZMU PRI OMILITVI POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19. Predlog zakona je kot predlagatelj vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano gospo Janjo Sluga. Kolegij Državnega zbora je 122. seji 1. 12. 2021 sklenil, da se Predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Skupina poslank in poslancev s prvopodpisano gospo Janjo Sluga je 3. 12. 2021 vložila zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora s to točko dnevnega reda.

K obravnavi k tej točki so vabljeni: prvopodpisana predlagateljica zakona gospa Janja Sluga, Vlada, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zakonodajno-pravna služba in pa Državni svet.

Poleg Predloga zakona ste prejeli tudi naslednja gradiva: mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 9. 12. 2021, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 8. 12. 2021, mnenje Vlade z dne 8. 12. 2021 in pripombe Obrtno-podjetniške zbornice z dne 8. 12. 2021.

Rok za vložitev amandmajev je tekel do začetka obravnave Predloga zakona in je sedaj zaključen. V poslovniškem roku je amandma k Predlogu zakona vložila Poslanska skupina Alenke Bratušek z dne 8. 12. 2021, in sicer k 1. členu.

Pričenjam drugo obravnavo Predloga zakona. Najprej pa naj preberem še eno pooblastilo. Gospa Tadeja Šuštar nadomešča gospoda Andreja Černigoja.

S tem pričenjamo drugo obravnavo Predloga zakona. Besedo dajem predstavnici predlagatelja zakona za dopolnilno obrazložitev predloženega zakona gospe Janji Sluga.

Hvala lepa, predsedujoči.

Kot je bilo rečeno, torej naša Poslanska skupina Nepovezanih poslancev je pripravila predlog spremembe zakona, s katerim bi podaljšali veljavnost letošnjih turističnih bonov. Pripravili smo seveda tudi PKP 3 za podaljšanje bonov iz lanskega leta.

Zakaj smo to storili? To smo storili po kar nekaj zapovrstnih oglašanjih predstavnikov Vlade, ki so izrecno govorili o tem, da o podaljšanju bonov, starih kot tudi novih, ne razmišljajo. Tako so govorili predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo 12. 10. 2021, ko je minister na izrecno vprašanje odgovoril, da ne razmišlja o podaljšanju, ker so prepričani, da jih bodo do konca leta ljudje izkoristili. Potem je enako ponovil 2. 11. 2021.

5. 11. 2021 je Turistična zbornica Slovenije pisno predlagala Vladi podaljšanje tako lanskih kot tudi letošnjih bonov. Turistična zbornica se je sklicevala na informacije s terena, ki jih je verodostojno pridobila in te informacije govorijo o naslednjem. Da se je bistveno število rezervacij začelo spreminjati, da so začeli ljudje odpovedovati rezervacije, da so jih začeli tudi prestavljati na pomlad, pri čemer je tudi spomladanski termin zelo slabo popolnjen, da se zmanjšuje obisk tujih gostov. Posebno problematični so tisti, ki se ukvarjajo tudi s turističnimi prevozi in da posebej izpostavimo tudi turistične vodnike. Govorim predvsem o tistih, ki opravljajo turistična vodenja po večjih mestih pri nas, ki so praktično že od samega začetka epidemije brez dela.

Torej, ta poziv se je zgodil 5. 11. 2021. 8. 11. 2021 je kljub temu MGRT še enkrat izjavilo, da o podaljšanju ne razmišlja. Potem pa se je zgodil nastop enega drugega ministra. To je ministra za finance, ki je javnosti sporočil, da bo PKP 10 vseboval podaljšanje letošnjih oziroma lanskih bonov. O novih takrat še nič. Ti so bili potem naknadno s sklepom Vlade podaljšani.

Kje je razlika med našim predlogom in tem podaljšanjem Vlade? Razlika je v tem, da nepovezani poslanci predlagamo, da se veljavnost bonov podaljša do konca julija prihodnjega leta in tudi po tistem datumu dajemo še vedno možnost Vladi, da Vlada sama na podlagi argumentov presodi ali bi jih bilo smiselno še podaljšati. Zakaj? Zato ker vemo, da je epidemija nepredvidljiva, da si valovi sedaj sledijo. Jaz upam, da ta četrti val vendarle pojenja, nihče pa ne more v tem trenutku predvideti kako bo epidemija potekala naprej, kako si bodo sledili prihodnji valovi, kako številčno se bomo s tem ukvarjali.

Rada bi samo spomnila, da smo v lanskem letu v resnici imeli takšno situacijo, da je Vlada to dejavnost zaprla vse od 24. 10. 2020 pa do 25. 4. 2021. Še enkrat ponavljam. Ta dejavnost je bila zaprta od konca oktobra 2020 do konca aprila 2021. Nihče nam ne more garantirati, da se taka stvar ne bi ponovila in zato želimo, da se pusti odprta možnost, da se v takem primeru da ukrepati in se že s sklepom Vlade ti boni lahko tudi naprej podaljšajo.

Moram reči, da letošnji boni veljajo nekoliko širše. Lanski vemo kako so veljali. Če pod potegnemo pod črto tisto, kar je ostalo neizkoriščenega od obojih skupaj, govorimo o 200 milijonih. 200 milijonov se mogoče ne sliši veliko v skupnem znesku, ki se obrne v tej panogi, vendarle pa lahko ti turistični boni pri marsikaterem manjšem ponudniku pomenijo tisto razliko med zapiranjem dejavnosti ali pa zapiranjem delovnih mest oziroma po drugi strani ohranitvijo teh delovnih mest.

Turistični boni so bili v bistvu porabljeni zelo neenakomerno. Marsikje, zlasti na Obali, jih je bilo največ, pa na nekih bolj atraktivnih gorskih destinacijah in pa v termah in tam so zagotovo rešili turistično sezono. Tega nihče ne oporeka. Rešili so tudi številna delovna mesta. 43 % vseh novih bonov je bilo unovčenih v gostinstvu. Sledi turizem, kjer je bilo unovčenih 37 %. Za kulturo smo porabili 14 % bonov, od tega več kot dve tretjini v resnici ne za kulturo, ampak za nakup učbenikov, knjig in delovnih zvezkov. Preostalih 6 odstotkov pa je bilo unovčenih za šport.

Torej, kot rečeno. PKP 10 vsebuje podoben ukrep, ki je časovno bolj zamejen od tega kar predlagamo mi, ki ga tudi po tistem obdobju, za katerega je predviden v PKP 10 ni možno več podaljšati. Hkrati pa želim poudariti nekaj drugega. Vsi ste doživeli množične odzive na PKP 10. Vsi vemo, da je tam notri zopet cel kup stvari, ki notri ne sodi. In vprašanje je ali bo PKP 10 sprejet, zato apeliram na vas, da razmislite in omogočite tako gospodarstvu kot tudi ljudem, da unovčijo in uporabijo tisto, kar jim je Vlada že ves čas namenila dati. Ker če bomo čakali, da bo PKP to naredil, se bojim, da do tega ne bo prišlo.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Gospa Sladjana Ješić. Izvolite.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni.

Zakonodajno-pravna služba je Predlog zakona proučila skladno z zakonsko in poslovniško določenimi nalogami in pripravila pisno mnenje.

Na kratko bi ga predstavila. In sicer temeljna ugotovitev je, da predpostavka, na kateri temelji Predlog zakona ni izpolnjena. Ukrep je torej upravno veljavno podaljšan s sklepom Vlade in boni 2020 in 2021 veljajo do 30. junija 2022. In s tem, ko je Vlada udejanila to zakonsko določbo, je po mnenju ZPS ta določba osmega odstavka konzumirana oziroma izčrpana.

Če naj sedaj zakonodajalec naknadno novelira to določbo, bo to pomenilo podvajanje zakonske ureditve, torej podvajanje pravne podlage, kar ni skladno z Ustavo.

Na kratko bi se še opredelila do amandmaja Poslanske skupine SAB. Poudariti je treba, da ni pripravljen na podlagi mnenja ZPS in tudi ne sledi tej pripombi ZPS, da je ta določba izčrpana, temveč v določbo dodaja novo vsebino, ki z namenom ukrepa oziroma področij, na katera se ukrep nanaša, to so gostinstvo, turizem, šport in kultura, ni povezan. In te nove vsebine terjajo tudi obrazložitev z vidika načela enakosti, kajti bon 20-21 lahko unovčijo samo še osebe, ki ga do sedaj niso in če se jim ponudi širši nabor možnosti, je to potem neenakost, ki jo je treba utemeljiti.

To bi bilo z naše strani vse. Hvala.

Hvala za vaša pojasnila.

Ali želi besedo predstavnik Vlade? Državni sekretar Simon Zajc. Izvolite.

Najlepša hvala. Spoštovane poslanke, poslanci, dober dan.

Tako kot turistični bon, ki je bil sprejet in uveljavljen lansko leto, je tudi bon 21 ukrep, ki je po našem mnenju in tudi po mnenju gospodarstva tisti ukrep, ki je znatno pomagal branži tako turizma, gostinstva, kulture kot športa, da je te težke čase nekoliko lažje preživel.

V dosedanjem času bona 21 jih je bilo porabljenih 70 %, torej v celoti ali vsaj delno. Ko pogledamo znesek pa dobrih 54 %. To so podatki do začetka decembra. Ta mesec še traja. V tem času je Vlada podaljšala ta ukrep. Namreč mi ko smo pripravili zakon za pomoč gospodarstvu in turizmu smo takrat predvidevali, da zna biti situacija podobna kot lansko leto. Torej, da se v jeseni zadeva s Covid19 zaostri in da je verjetna potreba po tem, da se bo ta ukrep podaljšal. Zato smo ta nastavek že dali v zakon. In res se je potem to letos zgodilo, da se je četrti val v jeseni pojavil. Mi smo si sicer želeli, da podaljšanja ne bi bilo potrebno. No, ampak podaljšanje je bilo potrebno. Ampak glede na okoliščine smo to sedaj storili tako, da bon 21 velja še celo prvo polovico prihodnjega leta in ni odvisen od tega kaj se bo zgodilo s PKP 10. PKP 10 obravnava podaljšanje lanskoletnih turističnih bonov.

Na podlagi povedanega Vlada meni, da sprejetje danes predlaganega zakona ni potrebno. Hvala.

Hvala, gospod državni sekretar.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na razpravo o členih in amandmaju Poslanske skupine SAB. Se pravi v razpravo dajem 1. člen in amandma Poslanske skupine SAB. Želi kdo razpravljati? Gospod Rajh. Izvolite.

Hvala lepa. Lep pozdrav, spoštovani državni sekretar, kolegice poslanke in poslanci.

Slovenija in Evropa kot tudi svet se nahaja v energetski krizi. Priča smo draženju energentov, draženju ogrevanja, višanju cen zemeljskega plina, električne energije in nafte. Od kar se je v Sloveniji trg z naftnimi derivati liberaliziral je cena goriv narasla za 50 %. Cena je zemeljskega plina je zaradi borznih mahinacij zrasla za več kot 300 ali 400 %. Draži se cena električne energije. Posebej ranljivi so odjemalci tudi Telekoma Slovenija, ki jim je to podjetje od danes na jutri z enomesečnim odpovednim rokom odpovedalo pogodbe o dobavi električne energije. Tisti odjemalci, ki si niso do 8. 12. 2021 poiskali novega dobavitelja energije, bodo glede na obstoječe cene, ki so jih plačevali, plačevali tudi do 300 % do 400 % več oziroma 25 % več kot so trenutne tržne cene električne energije, ki so rekordne.

Mi moramo nasloviti probleme državljank in državljanov, uporabnikov električne energije. In glede na to, da so pred nami boni, neizkoriščeni so v obsegu 200 milijonov evrov, je seveda logično, da se ta nabor možnosti plačila storitev razširi.

Če pogledamo strukturo kako so bili ti boni porabljeni; 43 % za gostinstvo, 35 % za turizem, 15 % za nakup šolskih potrebščin in 6 % za rekreacijo. Potem lahko sklepamo, da tisti, ki bona niso uporabili za dopust ali pa za obisk gostilne, si tega preprosto niso mogli privoščiti, ker imajo druge večje probleme. In seveda kaj je večji problem kot plačilo ogrevanja v teh zimskih časih.

V Mariboru smo imeli zelo poglobljeno razpravo oziroma kar na trenutke žolčno glede podražitve ogrevanja. Mestne toplarne čakajo enaki izzivi, prebivalce Ljubljane tudi. In če imamo na voljo neizkoriščene bone in praviloma jih niso izkoristili tisti ljudje, ki jim tudi ti boni niso oziroma ne glede na to, da so jih bili ti boni na voljo niso šli v gostilno, zato ker si pač tega niso mogli privoščiti ali pa niso šli na dopust v hotel prav tako, ker si niso mogli privoščiti, potem je logično, da se vzpostavi možnost, da lahko te bone porabijo za potrebe, ki jih imajo. In v tem trenutku obstaja potreba po tem, da si blažijo visoke cene energentov na trgu.

In kar se Ustave tiče in zakona, menimo, da je ta zadeva skladna z duhom Ustave zato, ker naslavlja potrebe šibkejših. Zakon se lahko brez slabe vesti, če ne povzroča novih krivic, tolmači v prid šibkejšega, tako da se jim gre naproti.

Mislim, da je to ena edinstvena priložnost, da se zadeve naslovijo sedaj, ko imajo ljudje problem in problem ni mali. Problem je velik. Cene energentov so zrasle. Ljudje kličejo, pišejo. Tudi danes je z menoj govorila ena gospa, ki živi v oskrbovalnem stanovanju in je potožila, da glede na te cene, ki jih ima, zelo težko hodi, torej ne more iti ne v gostilno, ne v hotel na dopust, da bi te bone kakorkoli porabila, ima pa velike stroške z ogrevanjem, z električno energijo, z zemeljskim plinom in bi jih seveda srčno rada porabila, pa jih ne more.

S tem predlogom naslavljamo take ljudi, še posebej vdove, še posebej ljudi brez svojcev, ki tudi ne morejo podariti bonov vnukom, ampak imajo osebne potrebe, težave in seveda ta bon na nek način predstavlja rešitev, zato predlagamo, da se pač v bistvu pravice koriščenje tega bona razširijo tako, da ga je možno uporabiti za namene plačila bodisi ogrevanja, bodisi zemeljskega plina, bodisi elektrike in ostalih goriv.

Hvala lepa.

Naslednja prijavljena je gospa Janja Sluga. Izvolite besedo.

Hvala lepa.

Saj ravno v luči tega, kar je sedaj povedal tudi kolega Rajh. Seveda PKP ureja lanske bone, ampak veste tudi če samo lanski propadejo ni vseeno. Ni vseeno. Ni vseeno gospodarstvu in ni vseeno tistim, ki jih do danes iz takšnih ali drugačnih razlogov, tudi takih kot pravi gospod Rajh, niso uspeli unovčiti. In niso jih uspeli. Jaz imam lastno izkušnjo. Iz prve roke so mi povedali ljudje, ki so nekako želeli še nekako sedaj še zadnje dva meseca pred novim letom, ko so iskali namestitve preko vikenda, je bilo vse zasedeno. In v luči te epidemije in v luči njene nepredvidljivosti ne vem zakaj nasprotujete takšnemu predlogu, ki v ničemer ne nasprotuje temu, kar počne Vlada. V ničemer. Jaz vidim to samo kot dopolnitev tega, kar je sedaj naredila Vlada. Dopolnitev v smislu, da se da še en mesec več časa, ne samo ljudem, ampak da se s tem pride nekako nasproti tudi turističnim ponudnikom, tudi tem, ki sem jih prej omenjala, turističnim vodnikom, ki se jim je takrat v tisti umestni sezoni začne glavni del, tistim, ki opravljajo turistične prevoze, da se nekako pokombinira v bistvu ta zimska in spomladanska sezona z poletno, da se pride nasproti tudi ljudem, ki bi si mogoče dopuste planirali v kasnejšem času, ne sedaj v spomladanskem in da se pusti odprta vrata morebitnim novim valom epidemije, ki jih naprej ne moremo predvideti, da ne povzročimo tega, da bo zopet, ker takšni smo pač ljudje po naravi, da si do zadnjega trenutka stvari pustimo, da ne bo prišlo zopet še v zimskem času do množičnega koriščenja seveda še tistih bonov, ki bodo ostali. Torej tam nekje aprila. Zakaj bi to naredili? Zakaj bi to omejili v tisti čas, če pa lahko pustimo do konca julija, da se v miru vse pokoristi, da se nekako porazporedi in da tudi Vladi še damo proste roke pri neki odločitvi ali bi bilo vseeno treba podaljšati?

Mi ne uvajamo nobenih novih stvari, nobenih novih proračunskih postavk. Mi samo želimo, da tisto, kar se je Vlada nekoč že odločila dati, da tudi v resnici da.

Hvala lepa.