Vse članice in člane odborov, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam. Začenjam 66. nujno sejo Odbora za zdravstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne bodo udeležili, takih nimam. Imam pa pooblastila. Na seji bodo kot nadomestni člani in članice sodelovali naslednji: Marijan Pojbič namesto Jožefa Lenarta, Jure Ferjan namesto Nade Brinovšek, Leon Merjasec namesto Alenke Jeraj, Tomaž Lisec namesto Anje Bah Žibert, mag. Marko Koprivc namesto mag. Dejana Židana, Aljoša Kovačič namesto Janija Möderndorferja ter Lidija Ivanuša namesto mag. Karmen Furman. Lepo pozdravljeni.

Besedo dajem podpredsedniku Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide Primožu Siterju.

Izvolite.

Hvala lepa. Lep dober večer tudi z moje strani. Začenjam 65. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da ni članic in članov, ki se seje ne morejo udeležiti. Imamo pa nekaj pooblastil, in sicer: mag. Branislav Rajić nadomešča poslanca Jurija Lepa, poslanec Jure Ferjan nadomešča poslanko mag. Karmen Furman, poslanka Mojca Škrinjar nadomešča poslanko Evo Irgl, poslanca Tomaža Lisca nadomešča Jožef… Se opravičujem, gospod Tomaž Lisec nadomešča poslanca Jožefa Lenarta, poslanec Jože Lenart nadomešča poslanko Andrejo Zabret in pa poslanka Iva Dimic nadomešča poslanko Tadejo Šuštar Zalar.

Toliko v uvod seje Odbora za delo.

Okej, še eno pooblastilo. Dr. Franc Trček nadomešča poslanca Sama Bevka.

Toliko torej za uvod Odbora za delo.

Besedo dajem predsednici Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino Ivi Dimic.

Hvala lepa. Lep pozdrav vsem tudi iz moje strani. Začenjam 41. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani odbora: Luka Mesca nadomešča Primož Siter, Sama Bevka nadomešča dr. Franc Trček, Lidijo Divjak Mirnik nadomešča Jožef Lenart. Službeno se je opravičil Ferenc Horvath zaradi službene poti.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odborov. Pod 1. točko, Neizvajanje zakonov o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Ker v poslovniškem roku nismo prejeli predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem odborov.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NEIZVAJANJE ZAKONOV O CELOSTNI ZGODNJI OBRAVNAVI PREDŠOLSKIH OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI.

Zahteva poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica SAB in Poslanske skupine nepovezanih poslancev za sklic nujne seje odborov z dne 15. november 2021 je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

K tej točki smo vabili kot je razvidno iz samega sklica seje, zato ne bom naštevala.

Besedo dajem predlagateljem zahteve za sklic seje, tj. predstavniku Poslanske skupine LMŠ Aljažu Kovačiču.

Izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo, predsednica. Spoštovana sovoditelja, če lahko rečem, predstavniki vlade, kolegice in kolegi in seveda spoštovani vabljeni.

Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, ki se uporablja od 1. januarja leta 2019, je bil sprejet leta 2017. Zakon je v proceduro vložila poslank in poslancev iz vrst takratne koalicije in opozicije in je na plenarnem zasedanju prejel zelo veliko, široko podporo. Podprlo ga je kar 72 takratnih poslank in poslancev. Ključni cilj predloga zakona je bil zagotoviti in nadgraditi storitve zdravstvenega in socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami, za otroke z rizičnimi dejavniki in njihove družine v predšolskem obdobju, torej od rojstva do vstopa v šolo. Vendar pa danes še vedno niso sprejeti vsi podzakonski akti, ki so nujni za njegovo učinkovito izvajanje, saj veljavni zakon ne upošteva organizacije in delovanja zdravstvenega sistema. Zaradi tega so se na nas obrnili številni strokovnjaki iz tega področja in skupaj smo pripravili sklic današnje seje. Pomembno je, da se problematika naslovi in da dobi prostor v Državnem zboru. Da se prisluhne strokovnjakom, ki so se danes udeležili te seje, ki se dejansko s temi težavami srečujejo v praksi vsakodnevno. In da skupaj pozovemo pristojne k ukrepanju. V Listi Marjana Šarca in ostali opoziciji smo zato podali zahtevo za sklic skupne seje vseh treh odborov, na katere se dejansko ta problematika, ki je zelo široka, tudi nanaša.

Za razvoj posameznika je ključno zgodnje otroštvo, celo pomembnejše kot katerokoli drugo poznejše življenjsko obdobje. Prikrajšanost v zgodnjem otroštvu pa ima lahko težke nepopravljive posledice v poznejšem življenju. Zaradi tega moramo storiti vse, da pripomoremo k temu, da se čim prej odkrijejo morebitni rizični dejavniki pri otrocih oziroma posebne potrebe, nato pa se tukaj mora zagotoviti ustrezna pomoč otroku in njegovi družini. Zato je ključno ustrezno izvajanje Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami.

Kot omenjeno, še niso sprejeti vsi podzakonski akti. V praksi je dejansko onemogočeno izvajanje zakona skladno z namenom, za katerega je bil sprejet. Za sprejem podzakonskih aktov je po mnenju strokovnjakov potrebna sprememba zakona, se pravi, da ga je potrebno novelirati. Ampak kljub temu smo se dejansko odločili, da zakona nismo novelirali, ampak smo sklicali današnjo sejo, da bi tudi strokovnjaki dejansko predstavili problematiko in da bi potem ministrstvo, ki je tudi dolžno za to, zagotovilo rešitve.

Zdaj, kaj bi bilo, če smem na kratko povedati, potrebno narediti? Določiti javno mrežo centrov za zgodnjo obravnavo, izdati podzakonski akt, s katerimi bi se natančneje opredelilo naloge, mandat, strokovne kompetence in pristojnosti predstavnika družine, način njegovega sodelovanja z drugimi inštitucijami in posamezniki, dolžnost poročanja, varovanje osebnih podatkov družine, nadzor nad izvajanjem, način izbora kandidatov in način financiranja. Podpisati dogovor med ministri, pristojnimi za zdravje, delo in izobraževanje pri izvajanju zgodnje obravnave.

Naj uvodoma zelo na kratko predstavim še težave, s katerimi se soočajo strokovnjaki na t.i. zdravstvenem področju zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami. Verjamem, da bodo današnji vabljeni bolj podrobno spregovorili o tem, zato res na kratko.

Prvič, v zakonu kot so vstopna točka navedeni le centri za zgodnjo obravnavo, zgodnja obravnava pa se izvaja tudi drugod. Mnenje, kakšno pomoč potrebuje otrok s kronično boleznijo, zaradi svojega zdravstvenega stanja pa mora podati leteči specialist in ne razvojna ambulanta. Trenutno v razvojni ambulanti pripravljajo zapisnike tudi za otroke s sladkorno boleznijo, s srčnimi napakami in tako dalje. Tudi vstop v šolo mora ostati v pristojnosti komisije za usmerjanje, saj nimajo vsi otroci, ki pomoč v šoli potrebujejo, pri tem zagotovljene multidisciplinarne obravnave. Drugič, ni urejen naziv razvojnih ambulant. Tretjič, mreža razvojnih ambulant, centrov za zgodnjo obravnavo je nezadostna in zelo neenakomerna. Četrtič, timi so še vedno opredeljeni po desetinkah zaposlenega, na primer 0,3 zdravnika, 0,4 medicinske sestre. Zato marsikje kadrov ni mogoče zaposliti in timi ostajajo nepopolni, finančna sredstva na Zavodu za zdravstveno zavarovanje pa neizkoriščena. Petič, pomanjkanje kadrov s pedagoško izobrazbo, tako logopedov kot specialnih pedagogov. To je problem tako v razvojnih ambulantah kot tudi v centrih za zgodnjo obravnavo kot tudi vrtcih. Šestič, ob širitvi timov v razvojnih ambulantah centrov za zgodnjo obravnavo niso bila predvidena finančna sredstva za dodatne prostore. Zato se delo opravlja v izmenah, ki se večkrat tudi prekrivajo. Posledično strokovnjaki ne morejo zagotoviti zadostnega števila obravnav, saj se urniki prekrivajo tudi po več ur na dan. Sedmič, prav tako niso predvidena finančna sredstva za zadostno izobraževanje za, na primer, specializacijo logopedije in klinične psihologije, podiplomski tečaj zgodnje obravnave, ki je pri tako zahtevnem delu več kot nujno. Osmič, za terapevtsko obravnavo v razvojnih oddelkih vrtcev, kamor so vključeni otroci z največ težavami, ni ustrezno poskrbljeno. Ti otroci namreč nimajo predvidenih individualnih terapevtskih obravnav. Devetič, v vrtcih otroci kljub zapisniku multidisciplinarnega tima včasih čakajo na dodatno strokovno pomoč po celo leto ali celo več. Desetič, ker je zakon, ki ga danes obravnavamo, razvojnim ambulantam naložil dodatne zadolžitve, število ambulant in razvojnih pediatrov pa je ostalo enako, so se za prve preglede podaljšale čakalne dobe. Zaradi tega zdravniki specialisti ne morejo več izpeljati kontrolnih pregledov in njihovo pogostost, kot bi bilo strokovno potrebno.

Skratka prva leta otrokovega življenja so usodna za njegov nadaljnji razvoj, tako biološki, telesni, kognitivni in socialni kot tudi za razvoj njegove osebnosti. Zato želimo na današnji seji spregovoriti o tem, kako pospešiti postopke, ki bi zagotovili pogoje za izvajanje Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Na podlagi vseh teh pogovorov smo tudi pripravili tri sklepe, ki upam, da bomo jih soglasno danes tudi vsi potrdili. Kot sem že povedal, nismo šli z noveliranjem zakona, ker menimo, da morajo to narediti na ministrstvu v sodelovanju z vsemi strokovnjaki. Smo pa pripravili sklepe, ki nekako dajejo to zadolžitev samemu ministrstvu, se pravi sami vladi. In pač bi kar te tri sklepe prebral, da jih ne bomo na koncu.

Se pravi prvi sklep. Odbor za izobraževanje, Odbor za zdravstvo in Odbor za delo pozivajo Vlado Republike Slovenije, da v roku treh mesecev oblikuje strokovno skupino za področje celostne zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami, ki jo sestavljajo predstavniki MIZŠ-ja, MZ-ja in MDDSZ-ja, predstavniki izvajalcev zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami in predstavnikov staršev teh otrok. Strokovna skupina pa naj pripravi spremembe in dopolnitve Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami na način, da se bo zakon prilagodil razmeram v praksi. Na podlagi tega naj nato pripravi potrebne podzakonske akte in ustrezen predlog pravilnika o izvajanju zgodnje obravnave v vzgojno-izobraževalnih zavodih in drugih izvajalcih programov za predšolske otroke s posebnimi potrebami. To je prvi sklep.

Drugi sklep. Odbor za izobraževanje, Odbor za zdravstvo in Odbor za delo pozivajo Vlado Republike Slovenije, da razširi javno mrežo centrov za zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi potrebami na način, da bo zagotovljena strokovno ustrezna in enakomerna pokritost razvojnih ambulantnih centrov za zgodnjo obravnavo po celostni državi in da bo mogoče eno strokovno korektno izvajanje Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Pri širitvi mreže naj se upošteva tudi mnenje in predloge izvajalcev. Prav tako naj se zagotovijo finančna sredstva za razširitev te mreže razvojnih ambulant z vključenimi centri za zgodnjo obravnavo.

In tretji sklep. Odbor za izobraževanje, Odbor za zdravstvo in Odbor za delo pozivajo Vlado Republike Slovenije, da uredi mrežo izvajalcev strokovne pomoči v vrtcih in na centrih za socialno delo.

To so vsi trije sklepi, kjer jaz upam, da bo tudi s podporo ministrstev soglasno sprejeti. Sam pa si zdaj želim, da spregovorijo predvsem vabljeni, nas tudi širše nekako seznanijo s problematiko, ki se dnevno ukvarjajo. Toliko zaenkrat z moje strani.

Hvala.

Hvala lepa predlagatelju.

Sedaj dajem naprej besedo predstavniku Ministrstva za izobraževanje, znanost, šport in mladino, državnemu sekretarju Damirju Orehovcu.

Hvala lepa, predsedujoča, za besedo. Lepo pozdravljeni, kolegi iz vlade, poslanke in poslanci in pa seveda tudi ostali gostje.

Zdaj jaz bi najprej v tem uvodu povedal tisto, kar smo na ministrstvu v tem času naredili, pa tudi tisto, kar bi še želeli narediti oziroma nekaj pa je trenutno v teku.

Zdaj, ministrstvo je že leta 2019 pripravilo pravilnik, ki ureja metodologijo oblikovanja cen vrtcev, kjer se opredeli plačilo torej razlike stroškov delovanja razvojnih oddelkov vrtcev med ceno programa torej normalnega vrtca. In to se od 1. 9. torej krije s strani ministrstva. Od takrat je bilo v Sloveniji vzpostavljenih sedem novih razvojnih oddelkov in seveda na povedana sta še dva. Tako, da trenutno v državi deluje 59 razvojnih oddelkov, kar pomeni, da lahko ti otroci torej obiskujejo vrtcec bližje svojemu domu. In v ta namen na ministrstvu letno zagotavljamo približno 2,5 milijona. Prav tako v taisti pravilnik smo zapisali začasne normative in standarde, da seveda lahko to delo s temi otroki vsaj kolikor toliko nemoteno teče. Seveda končnih normativov brez protokolov sodelovanja med centri za zgodnjo obravnavo in vrtci ni možno - te mora seveda pripraviti Ministrstvo za zdravje, sami tega pripraviti ne moremo. Torej Ministrstvo za izobraževanje, znanost, šport in mladino je pripravilo tudi pravilnik, ki ureja povračilo prevoznih stroškov za starše, ki so vključeni v te torej prenovljene programe predšolske vzgoje, in v ta namen letno namenjamo približno 223 tisoč evrov.

Torej zavedamo se, da na področju urejanja zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami kljub temu, da smo ves čas tega na našem ministrstvu aktivni, da pač teh stvari nekako ne moremo sami, in se zavedamo, da je potrebno sodelovanje, mislim, da vseh treh ministrster, ki so danes bila omenjena. Na to smo tudi večkrat podali pobudo, ampak najbrž zaradi teh covidnih časov, vsaj kar se tiče tega mandata, nekako se to ni izvršilo. Tako si jaz razlagam. Ministrstvo za izobraževanje, ker pač to ni bilo možno, smo imenovali delovno skupino, ki so poleg predstavnikov ministrstva jo sestavljali tudi predstavnice skupnosti vrtcev in pa seveda tiste udeleženke pilotnega projekta na področju zgodnje obravnave, ki je sodelovala pri nastanku zakona. Torej delovna skupina je pripravila predlog pravilnika, ki bi urejal zgodnjo obravnavo otrok v vrtcih in pa seveda vse potrebne obrazce, ki bi olajšalo delo predvsem vrtcem. Delovna skupina je v pravilniku pripravila predloge kriterijev za vključevanje različnih skupin otrok v posamezne programe in predlagala tudi poti obveščanja in sodelovanja s starši ter opredelila pristojnosti strokovne skupine. Predlog pravilnika je bil posredovan v javno obravnavo, v medresorsko usklajevanje. V tem času smo prejeli 15 mnenj, torej v okviru te javne obravnave, ki pa so si bila med seboj precej nasprotujoča. Največ pripomb je bilo na kriterije, saj v predšolskem obdobju v centrih za zgodnjo obravnavo pri diagnostiki ne želijo, da bi bili vezani na kriterije, ki so iz področja vzgoje in izobraževanja. Nekaj pripomb je bilo tudi na to, da bi moral biti pravilnik skupen vseh treh ministrstev, kar se seveda strinjamo. In pa seveda da je preveč obrazcev v tej zgodbi. Torej postopek sprejemanja pravilnika je ministrstvo zaradi tega tudi začasno ustavilo.

Pripravljena so tudi izhodišča za pogajanja za zdravstveni kader, ki je financiran s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki ga želimo postopoma omogočiti za vse otroke v razvojnih oddelkih. Prav tako so pripravljeni predlogi za spremembe kolektivnih pogodb, ki je v medresorskem usklajevanju. V tarifni del želimo uvrstiti delovno mesto vzgojitelj za zgodnjo obravnavo, vzgojitelj za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku, vzgojitelj za delo z gluhoslepimi in pa vzgojitelj v prilagojenem programu vrtca. Intenzivno se pripravljajo tudi analize, na podlagi katerih bomo poskušali pripraviti spremembe pravilnika o normativih in standardih za področje predšolske vzgoje, pri čemer bomo upoštevali tudi predloge, ki nam jih bo seveda posredovala Skupnost vrtcev Slovenije. Obremenjenost vzgojiteljev prav zaradi tega zakona, ker je vedno več teh otrok tudi vključeni v predšolsko vzgojo, se je povečala in zato je nujno, da se tukaj spremenijo normativi. Delovna skupina, ki je bila prej omenjena, zaključila svoje delo, tako da bomo sedaj nadaljevali razgovore s Skupnostjo vrtcev Slovenije, Skupnostjo občin in drugimi reprezentativnimi organizacijami. Še vedno pa si bomo, tako kot že v preteklih letih odkar je zakon sprejet, konstruktivno prizadevali sodelovati na nivoju vseh treh resornih ministrstev z namenom, da se ta zakon začne v celoti tudi udejanjati.

Nenazadnje je treba seveda poudariti, da je ravno Ministrstvo za izobraževanje, znanost, šport in mladino tisto, ki je torej pristopilo k pobudam za ureditev tega področja in je pripravilo izhodišča ter predlagalo pilotni projekt, ki je bil financiran iz sredstev evropskega sklada. Seveda po dogovoru med ministrstvi pa se je pač zgodilo tako, da je bilo vodilno resorno ministrstvo za to področje Ministrstvo za zdravje, kjer se tudi večina teh odločitev v njihovih pristojnostih tudi dogaja.

Toliko zaenkrat. Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Dajem besedo predstavniku Ministrstva za zdravje, državnemu sekretarju Francu Vindišarju.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči. Spoštovani gostje, poslanke in poslanci.

Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, ki je bil sprejet leta 2017 in začel veljati 1. januarja 2019, je prenesel sistem zgodnje obravnave predšolskih otrok s posebnimi potrebami iz upravnega področja v celoti v zdravstveni sistem. Le-temu poleg zdravstvenih storitev nalaga okrepljeno administracijo, dodatne zaposlitve specialnih kadrov, ki jih še vedno ni zadosti na trgu dela, ter seveda novo organizacijsko strukturo, pri čemer ni upošteval obstoječe mreže specialnih izvajalcev zdravstvene dejavnosti za posamezno vrsto posebnih potreb. V zdravstvu smo storitev začeli izvajati skupaj s sopristojnima ministrstvoma, seveda v okviru danih možnosti. Prilagajali smo se spremembam v okolju, zaznavali težave, jih tudi odpravljali, ter se tudi lotili spremembe prava. Vsekakor pa se zavedamo, da delo nikakor še ni končano.

Glede na navedbe o neizvajanju zgolj na kratko povzemam dosedanje aktivnosti in zaznane probleme. Ministrice, pristojne za zdravje, socialno varnost in izobraževanje so 23. januarja 2018 sicer podpisale dogovor o izvajanju zgodnje obravnave. Zgodnjo obravnavo smo vključili v regijsko organizirane razvojne ambulante, saj je poleg predšolskih otrok treba zagotoviti dosedanjo zdravstveno obravnavo tudi za šolarje in mladostnike s posebnimi potrebami. Zaradi pomanjkanja specialnih kadrov smo omogočili sklenitev podjemnih pogodb z le-temi. Za ureditev kliničnih poti, kompetenc izvajalcev, administrativnih obrazcev in načina sodelovanja med deležniki smo uporabili izkušnje iz pilotnega projekta, ki se je sicer zaključil v začetku leta 2020 in je bil financiran iz evropskih sredstev. Poleg povečane dostopnosti in kvalitete obravnave pa zahteva načrt o širjenju regijske mreže razvojnih ambulant in tudi vključitev izvajalcev, ki obravnavajo specialne posebne potrebe, ter spodbujanje dodatnih kompetenc zdravstvenih delavcev in sodelavcev.

Na podlagi navedenega Ministrstvo za zdravje podpira prvi sklep združenih odborov o tem, da se v roku treh meseceh sodelovanje deležnikov pripravijo spremembe zakona, ki ureja zgodnjo obravnavo, in da je to temelj za pripravo ustreznih podzakonskih predpisov. Podpiramo tudi drugi sklep za razširitev javne mreže centrov za zgodnjo obravnavo, vendar s pogojem, da se pri razširitvi mreže upoštevajo tudi specialni izvajalci storitev za otroke s posebnimi potrebami ni seveda omejitve na področju zdravstva.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj dajem besedo še ostalim vabljenim na sejo. Vabljene prosim, da se zaradi magnetograma predstavite z imenom in priimkom in navedete institucijo, v imenu katere prihajate.

Samo še povem, da imam nadomeščanje, da namesto Maše Kociper je z nami Vojko Starović.

Preden prehajamo na razpravo vabljenih, dajem še besedo kolegu Siterju.

Hvala lepa.

Samo ena menjava na Odboru za delo. Poslanka Bojana Muršič nadomešča torej na Odboru za delo kolega Soniboja Knežaka.