Lepo pozdravljene članice in člani komisije, ostali prisotni.

Pričenjam 34. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Obveščam vas, da sem do začetka seje prejel naslednja opravičila članic in članov in sicer se seje zaradi službenih obveznosti ne morejo udeležiti: Robert Polnar, mag. Bojana Muršič in Zmago Jelinčič Plemeniti. Na seji pa kot nadomestne članice in člani sodelujejo: gospa Janja Sluga iz kvote Nepovezanih poslancev, s Poslanske skupine SDS gospod Jure Ferjan nadomešča mag. Eleno Zavadlav Ušaj in pa iz Poslanske skupine Levica, gospod Boštjan Koražija nadomešča poslanca gospoda Luko Mesca.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda seje, ugotavljam da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na edino, 1. TOČKO DNEVNEAG REDA – POLITIČNO KADROVANJE V SLOVENSKI ENERGETIKI S POUDARKOM NA POTENCIALNEM IZČRPAVANJU PODJETJA GEN-I.

Poslanske skupine SAB, LMŠ, SD, Levica in Nepovezani poslanci so 15. novembra 2021, na Komisijo za nadzor javnih financ naslovile zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki dnevnega reda ste prejeli zahtevo poslanskih skupin Sab, LMŠ, SD, Levica in Nepovezani poslanci s predlogi sklepov, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje. Na sejo so bili vabljeni: mag. Andrej Rajh in Brane Golubović v imenu predlagateljev zahteve, Janez Janša predsednik Vlade, ki se je opravičil, Jernej Vrtovec minister za infrastrukturo, Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo katerega opravičilo smo tudi prejeli, dr. Janez Žlab, predsednik uprave SDH. Danes smo sprejeli opravičilo in pa pojasnilo, ki ste ga članice in člani prejeli pred začetkom seje. Karmen Ditner, predsednica Nadzornega sveta SDH, ki se je opravičila in poslala pojasnilo, ki ste ga članice in člani prejeli preko sistema UDIS. Andrej Ribič razrešeni predsednik uprave Elektra Ljubljana, dr. Robert Golob, nekdanji predsednik uprave GEN-I, Martin Novšak generalni direktor GEN energije, Cvetko Sršen predsednik nadzornega sveta GEN energije, Boris Sovič razrešeni predsednik uprave Elektra Maribor, mag. Borut Dolanc generalni sekretar SDS, ki se je opravičil, Robert Ilc glavni tajnik NSi, ki se je tudi opravičil, dr. dr. Rok Snežič in Tone Krkovič. Dodatno pa je bil vabljen tudi mag. Božidar Godnjavec, predsednik nadzornega sveta Elektra Ljubljane, ki pa se je tudi opravičil.

Predlagam, da razpravo opravimo tako, da najprej predstavnika predlagateljev zahteve za sklic nujne seje dodatno obrazložita zahtevek za sklic. V nadaljevanju bodo besedo dobili vabljeni, nato pa sledi razprava članic in članov komisije.

Tako besedo najprej dajem predstavnikoma predlagatelja, mag. Andrej Rajh, izvolite.

Hvala lepa. Lep pozdrav vsem vabljenim in vsem gostom!

Najprej naj jasno povem, da zelo obžalujem, da ni nobenega tukaj od Slovenskega državnega holdinga, ker to je očitno dokaz, da se kadruje mimo: SDH, torej da se kadruje politično. Zavedati se moramo, da se Evropa in svet nahajata v energetski krizi. Cene na borzah energentov rastejo, kar občutijo prebivalci in gospodarstvo. Naša Vlada je ob nastopu liberalizirala trg s pogonskimi gorivi in posledica tega je tudi, da so cene bistveno zrasle, v tem času so se podražile za 50 % in vsaka odgovorna Vlada in država za to poskrbi, da je oskrba z energenti zanesljiva, varna in cenovno dostopna. Naša pa se namesto z dejanskimi problemi ljudi in gospodarstva ukvarja z menjavo uspešnih direktorjev. Nestabilnost, ki je v takih razmerah še posebej škodljiva in neodgovorna. Spomnimo se, da je Vlada v nadzorni svet podjetja GEN energija v nasprotju z načeli dobrega in odgovornega upravljanja imenovala direktorja Telekoma Slovenije, ki opravlja konkurenčno dejavnost maloprodaje električne energije. Predčasno pa je pred tem razrešila direktorja, ki to delo opravlja od samega začetka tega podjetja več kot odlično in seveda tako početje je neodgovorno in škodljivo. In glede na izjave, ki smo jih v teh dneh slišali, spomnimo se na novinarsko konferenco kjer je gospod Krkovič jasno povedal, da mu je o zamenjavi gospoda Goloba namignil nekdo, ki s tem sploh nima nobene zveze, Rok Snežič, potem odpira to vprašanje na kakšen način se sploh v energetiki kadruje. In tudi zato ker so taka dejanja, ki smo jim priča, torej menjava različnim direktorjem z dolgoletnim stažem škodljive, smo sklicali današnjo sejo Komisije za nadzor javnih financ. Zavedati se moramo, da so deležniki, ki delujejo na trgu z električno energijo dolžni ravnati odgovorno, premišljeno in preudarno in to še posebej zaradi tega, ker naslavljajo potrebe 850 tisoč fizičnih odjemalcev in skoraj 110 tisoč poslovnih odjemalcev. Zato kadrovanja, kot smo jim priča na tak način, ki so se v minulem letu zgodila, še posebej pa v minulih dveh, treh mesecih, odpirajo številna vprašanja, to pa zato, ker se že kažejo škodljive posledice takih dejanj. Spomnimo se Telekom Slovenije, ki je stopil na maloprodajni trg z električno energijo, je kar tako čez noč 13 tisoč odjemalcem odpovedal pogodbo o dobavi električne energije in na čelu Telekoma je seveda gospod Sršen iz kvote SDS in ti ljudje, teh 13 tisoč odjemalcev si mora do 8. decembra urediti vse formalnosti za zamenjavo dobavitelja in glede na to, da je ta rok od 29. novembra pa do zdaj zelo kratek, si večina teh odjemalcev te spremembe ne bo uredila in ti odjemalci bodo z novim letom prešli na sistem zasilne oskrbe in imeli do 400 procentov, ponavljam, do 400 procentov višje račune za električno energijo in to samo zato, ker nekdo, ki je odgovoren in zadolžen, ni obvladoval oziroma ne obvladuje svojih razmer torej na trgu. Jaz poudarjam, da se zaupanje med strankami, torej na eni strani med dobavitelji in potrošnikom dolgo časa gradi, se pa zelo zelo hitro da taka zadeva porušiti. In temu smo danes priča takemu neodgovornemu ravnanju. In veliko vprašanj se tukaj pojavlja. Zakaj na primer tako podjetje, ki je imelo očitno izhodno strategijo iz male prodaje ni pravočasno ukrepalo in tukaj se vidijo take škodljive posledice kadrovanja in tudi zaradi tega imamo danes to sejo.

Če pogledamo ključno podjetje zaradi katerega je danes sklicana ta seja Komisije za nadzor javnih financ, govorimo o GEN-I, na trg je vstopila leta 2004, začelo iz nič in danes doseglo fenomenalne rezultate, je glavni player na slovenskem trgu z električno: energijo, širi se po celem Balkanu, po celi Evropi. Ta rezultat je doseglo zaradi odličnega dela poslovodstva, zaradi tega, ker so tudi ponudili najnižje cene in najboljšo storitev za končnega odjemalca. In kaj pomeni tak način kadrovanja, ko nekdo kar politično po telefonu nekomu namigne, da pa dobri direktor več nima mesta v takem podjetju. Ali to pomeni, da se bo zgodba iz Telekoma ponovila, da bo 200 tisoč odjemalcev ostalo brez dobavitelja? Ali je to sporočilo? Kronologija sicer teh dogodkov je nekoliko daljša in zavedati se moramo, da ima država v večini energetike 100 procente ali pa večinski delež in bom rekel, ob zamenjavi Vlade, zamenjava direktorjev ni nič neobičajnega, ampak hitrost in razsežnost in način kako se to izvaja, seveda odpira številna vprašanja in tudi zaposleni v teh podjetjih opozarjajo, da kadrujejo ljudje, ki za to niso poklicani in zato nimajo pooblastila. In če pogledamo, da celo obstajajo neka namigovanja, oziroma ne namigovanja, izjave, da se kadruje celo v poslanskih pisarnah s strani državnih, torej ne državnih sekretarjev, ampak generalnih sekretarjev strank, to odpira števila vprašanja. Še bolj pa so pomenljive določene izjave. Spomnimo se, gospod Ribič, nekdanji predsednik uprave Elektra Ljubljana, je povedal, da bi mu naj gospod Dolanc, generalni sekretar stranke SDS, namignil, da bi naj celo zahteva po njegovi zamenjavi prišla iz samega vrha in pri tem je gospod Ribič prepoznal gospoda Jerneja Vrtovca, ki je sicer to odločno zanikal. So pa zelo pomenljive besede ministra Vrtovca, pa jih bom citiral: »Če želimo ustrezno voditi dolgoročne investicije in jih kakovostno izpeljati, se bo treba zelo kmalu odločiti da se posameznikom, ki so na določenih podjetjih 15 let in več, zahvalimo za opravljeno delo.« In še, »da bo treba tovrstne družbe kadrovsko nemudoma okrepiti«. Ob tem pa tudi glede na dejstvo, da je popolnoma nezmožen, in da nima mandata kadrovati, tudi ni pozabil požugati in dejal, Vlada in jaz kot minister ne bomo dopustili samopašništva in tega, da bi bilo karkoli samoumevno. V gospodarstvu ni nič samoumevno in tudi ni samoumevno, da je nekdo na določenem položaju daljše časovno obdobje. Predlagatelji sklica te nujne seje verjamemo, da zakonsko opredelj…, torej da odsotnost zakonsko opredeljenih pravic pri tej Vladi ne igra nobenih posebnih vlog, saj je v dosedanjem mandatu dokazala, da ne spoštuje etičnih in zakonskih normativov in standardov. Da še poudarimo. Torej zakaj je to tako pomembno. Torej, menjava v elektro distribuciji Ljubljana je ključna tudi za menjavo nadzornega odbora in torej direktorja uprave GEN-I in gospod dr. Golob vodi to podjetje uspešno že 15 let in njemu je bila, on je bil razrešen celo predčasno, v tem času od kar je pa razrešen, podjetje zelo uspešno podjetje nima vodstva. In podjetje, ki je v enem letu povečalo promet iz 2,2 milijardi evrov na 3 milijarde pustiti brez vodstva, je neodgovorno in seveda se sprašujemo kakšni so interesi od zadaj. Torej, dejstvo je, da če tako podjetje, ki je celo povečalo dobiček za 4-krat pustiš brez vodstva, pomeni da ga želiš oškodovati in mu narediti škodo. In seveda je to nedopustno.

In če še enkrat poudarim, da je sam gospod Krkovič poudaril, da bi mu naj o kadrovskih zamenjavah govoril: in namignil celo dr. Rok Snežič, potem se postavlja vprašanje na kakšen način ta Vlada kadruje, kakšna je sploh vloga SDH, če jih danes ni tukaj. Še enkrat poudarjam, od SDH so se vsi upravičili, čeprav to zadeva njih in bi bilo prav, da določene zadeve pojasnijo. In glede na to, da je GEN-I zelo pomembno podjetje, ki celo pripravlja načrte in izvaja naloge, ki bi jih morala po neki logiki Vlada, torej en program razogljičenja in transformacije slovenske družbe, se pojavlja pravzaprav še nekoliko širše vprašanje kaj Vlada in država s takimi početji sporočata.

Če pogledamo nekoliko širše in pogledamo nekoliko nazaj, so ta dejanja, ki smo jim priča, toliko bolj nesprejemljiva, ker je leta 2019 ta ista Nova Slovenija, ki si skušaj zdaj z SDS očitno podrediti energetiko, v enem od sklicev za sejo Komisije za nadzor javnih financ zapisala, kadrovanje v državnih podjetjih je sila nenavadno in nelogično ter pušča dvoma o tem, da vladna politika menja tudi dobre in uspešne kadre. Zdi se, da imajo nekateri posamezniki tudi obstoječo Vlado zgolj za sredstvo, s katerim uresničujejo svoj vpliv nad državnim gospodarstvom in denarnimi tokovi. Tovrstno kadrovanje je problematično zlasti, ko se zgodi brez razloga in v uspešnih podjetjih. Zavedati se moramo namreč, da so kompetentni kadri ključni za vsako podjetje, med tem pa je izbira kadrov zgolj na podlagi političnih preferenc, pa bom uporabil besedo moralno-politične neoporečnosti, lahko za podjetje tudi zelo zelo škodljiva in ima lahko za davkoplačevalce katastrofalne posledice. Predlagatelji zato menimo, da se mora tako javnost in poslanci Državnega zbora seznaniti z vsemi dejstvi o potencialnem izčrpavanju energetskih podjetij s strani oblasti ter opraviti poglobljeno razpravo o nedopustnem kršenju pravil koroporativnega upravljanja. Prepričani smo, da bi morali vpleteni za ravnanja nemudoma prevzeti politično odgovornost ob potrjenih špekulacijah špekulacijah o domnevnem uničenju družbe GEN-I, pa tudi osebno odškodninsko odgovarjati.

Predlagatelji smo pripravili sklepe, ki jih bomo tekom razprave po potrebi dopolnili, seveda pa predlagamo, da jih na koncu odbor potrdi.

Hvala lepa.

Hvala lepa mag. Rajh.

Besedo zdaj dajem predstavnikom Vlade, minister Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo. Izvolite, imate besedo.

Najlepša hvala.

Z veseljem sem se odzval na to sejo. Zakaj? Zaradi tega, ker pač / nerazumljivo/ Državnega zbora in je prav, da kadar s o tovrstne razprave, da se jih minister udeleži, ne glede na to, da čisto dobro ne razumem kaj ima Vlada najbolj pri tem kar se tiče kadrovanj v državnih podjetij. Naj pa povem eno drugo zgodbo in sicer, ta trenutek se v Krškem odvija zelo dobra konferenca, mednarodna na temo jedrske energije. Ob 10. uri se je začela, tako da tudi drugi moji kolegi, tudi kakšen iz kakšnega drugega podjetja je zaradi tega upravičeno odsoten. Tako, da fokus je predvsem na tem kar se tiče naše prihodnosti in energetske neodvisnosti.

Kar se tiče na splošno vašega prvega dela gospod Rajh, naj povem, da zagotovo, kar se tiče energetike, je Slovenija trenutno pred velikimi izzivi. Ne le Slovenija, celotna Evropska unija. Gremo zlasti iz dveh stališč. Prvič, prvo stališče, zasledovanje podnebnih in okoljskih ciljev in druga zgodba, energetska neodvisnost. Zdajšnje cene električne energije, ostalih energentov so zlasti plod tudi tega, so pač res odvisni, druge države članice večje od nas, drastično odvisni od uvoza fosilnih energentov in pred nami so težki izzivi. Težki izzivi, da dosežemo dva cilja in sicer,: podnebne cilje in na drugi strani energetsko neodvisnost. Zaradi tega pač je to ministrstvo pred pol leta, pet mesecev nazaj nekje izdalo na primer energetsko dovoljenje za drugi blok Nuklearne elektrarne v Krškem. Delamo vse postopke za to, da bi dosegli ta dva cilja. Torej razogljičenje družbe na eni strani in drugi strani energetsko neodvisnost in tukaj, jaz si želim, da je slovenska politika enotna in v tem mandatu smo sprejeli na tem področju štiri ključne zakona, Zakon o obnovljivih virih energije, Zakon o učinkoviti rabi energije, Zakon o plinih, ki ga boste imeli zdaj v Državnem zboru, Zakon o električni energiji, to gospod Ribič ve, ki bo tudi zdaj v Državnem zboru oziroma je že bil sprejet v Državnem zboru. Se pravi, štiri ključne zakone zardi tega, ker je to naša naloga, se pravi, da zasledujemo ta dva cilja, energetsko neodvisnost in končno razogljičenje, kajti smo v zaostanku, ampak moja generacija ne bo imela možnosti reči, nismo vedeli, zaradi tega, ker smo vedeli, ker vemo, da moramo doseči, ne zaradi tega, ker imamo te cilje zapisane, ampak zaradi naših naslednjih generacij.

Naj povem, da v lanskem letu teh ciljev še nismo dosegli in zaradi tega smo bili odvisni od tega, da smo od Čehov, od češke države kupili določen odstotek tako imenovane zelene energije. Žal, ampak v preteklosti je bilo na tem področju premalo narejeno, s tem zakaj ti ključni zakoni niso bili sprejeti že mnogo prej.

Kar se tiče torej prvega dela, pod kakšnimi izzivi je slovenska energetika, gospod Rajh, jaz se z vami popolnoma strinjam, da pred zelo velikimi izzivi. In nesprejemljivo zaradi tega je, da imamo v Sloveniji dve vetrnici, a pozor, štiri veterna polja ta trenutek umeščamo v prostor. Na Pohorju nam zelo dobro kaže. Nesprejemljivo je, da ta trenutek mi proizvedemo od vse električne energije, koliko sonca, 2 odstotka. Dva. In smo na sončni strani Alp. Dajmo, ne. / oglašanje iz ozadja/ Ampak mi smo na to pripravljeni in zaradi tega smo tudi pospešili določene postopke. Hidro, je ta trenutek tri nove hidroelektrarne umeščajo v prostor na srednji Savi. Hidropotencial je sicer v Sloveniji že kar fino izkoriščen, ampak ponovno, umeščanje v prostor in ostali postopki se vlečejo in vlečejo. In poleg tega, ko govorimo o razogljičenju, naj povem en pomemben dejavnik in sicer, končno smo začeli z javnim razpisom ki mislim, da mora biti počasi že zaključen, pa tudi z ostalimi postopki. Pridobili smo že gradbeno dovoljenje, ni pravnomočno, za odlagališče jedrski odpadkov v Vrbini, zaradi tega, ker je ključno, da dobimo naslednje leto oziroma 2023, da se do takrat dobi vsa soglasja in da se podaljša obratovanje prvega bloka. Torej jaz bi se včasih res v tem Državnem zboru pogovarjal zlasti o izzivih, kar je v pristojnosti Vlade. Zdaj sem naštel na hitro to kar je pristojnost Vlade, od strategij do energetskih dovoljenj, do umeščanja v prostor. Tukaj nismo dobri, pri umeščanju v prostor. Do zakonodaje. Tukaj pa je ta ekipa, moja, zelo dobra. Tukaj pa ste imeli v Državnem zboru veliko zakonodajnih pobud in še nekatere prihajajo. Zakaj na primer pa določena energetska podjetja, ki bodo sedaj imela priložnost izkoristiti ves ta potencial na podlagi zakonodaje in strategij, zakaj do zdaj tega ni bilo, delno tudi zaradi zakonodaje, delno pa tudi zaradi neoperativnosti. In nesprejemljivo je, da na primer kot navaden državljan, da pač na področju Štajerske več tisoč ljudi čaka po več kot pol leta na priklope za našo prihodnost, sonce. A je to minister kriv ali je to kdo drug kriv? Zadnjič, mi imamo pisma teh ljudi, 2 odstotka naredimo na soncu. In mi imamo pisma fizičnih oseb, ki bi radi se priklopili na našo prihodnost, v sonce, pa se ne morejo, zaradi tega, ker pač določene stvari trajajo in trajajo in iz tega izhaja tista moja izjava v Hrastniku, ko smo ravno priklopili sonce na degradirano območje nekoč rudniških površin v Hrastniku. Tam je nastala ta izjava izključno povezana s tistimi določenimi stvarmi.: Ne bom govoril kam posameznik pri teh, ki pač v to energetsko družbo spada, v katero politično stranko, itn., ker je to brezveze, ker je to stvar nadzornih svetov ne pa moja stvar. Lahko pa imam do tega svoje mnenje, da je lahko nekdo še bolj učinkovit ali ne. jaz mislim, da minister lahko oziroma vsak državljan ima lahko svoje mnenje na to. Torej, če želimo narediti preboj in zasledovati cilje, bo treba absolutno več vlagati v obnovljive vire energije in se strinjam, sonce je prihodnost, ampak moramo biti bolj učinkoviti. Absolutno. Na voljo imamo pa od zdaj naprej tudi na primer samo iz sklada za obnovo in iz drugih še skladov 300 milijonov evrov sredstev. Evropska sredstva smo pridobili za to, da lahko naredimo razkorake, velike korake naprej in to je naloga ministrstva. Zaradi tega sem se tudi odzval na današnji sklic seje, ker je bil prvi del sklica seje pač tisto kar moram jaz govoriti. V skladu s kadrovanji je to stvar nadzornih svetov in je to stvar Slovenskega državnega holdinga. Zakaj njih ni? Lahko pokličete, ampak naj povem tudi, da jih ni bilo tudi, ko sem bil jaz poslanec na tem sedežu po, se je zamenjala čez noč, se spomnite, uprava Petrola. Uprava Petrola, mislim da je bil to takrat Tomaž Berločnik. En teden pred tem je dobil prestižno nagrado menedžer leta, potem je šel čez en teden potem. Pa sklicali smo takrat res sejo, ko je bila tema Telekom. Mislim, da je bila takrat Vida Žurga imenovana za članico, prej je bila šefica enega računovodskega servisa. Takrat mislim, da tudi ni bilo Slovenskega državnega holdinga. Preverite nazaj, če je bil. In jaz tudi obžaluje, da jih danes ni tukaj oziroma bi moral biti. Obžalujem to, da jih ni, ampak to ni moja stvar. Torej, še en statement, ki ga želim dati. Verjamem, daje današnja seja lahko tudi priložnost, da bomo izvedeli vsa kadrovanja lahko vsa kadrovanja tudi za nazaj, tudi na drugih stvareh. Pravi, jaz mislim, da moja stališča do političnega kadrovanja je pravilno, ni pa pravilno, to kot ste vi dejali, gospod Rajh, citiram, ob zamenjavi Vlade, zamenjave direktorjev niso nič neobičajnega. Ne, to je narobe. To je napačen statement, to je napačno razumevanje korporativnega upravljanja. Ali pa kot to, po tej Vladi bomo mi vse kar je bilo nastavljeno zamenjali. Ne, to ne gre. O tem se odločajo Slovenski državni holding in, kdo, nadzorni sveti, v kakršnikoli sestavi. In me skrbi, v bistvu me skrbi to razumevanje korporativnega upravljanja in upam pa, da to ni bila praksa za nazaj. Ne vem, recimo ne vem, Gašpar Gašpar Mišič, upam, da je bil v skladu s korporativnim upravljanjem s strani kabineta predsednice Vlade imenovan za šefa uprave Luke Koper. Upam. Ampak, če ga je nadzorni svet imenoval, verjamem da nobenih drugih pritiskov se ni delalo, itn., je to to. In za to odgovarjajo tudi nadzorni sveti, z vso kazensko in drugo odgovornostjo in imajo pri tem pač oni polni mandat.

Da zaključim. Poglejte, vsi, tudi politiki pa tudi predsedniki uprav zaradi tega, ker so to pač državna podjetja, so zamenljivi. Reči, nihče v tej državi ni zamenljiv, je narobe. Vsi smo zamenljivi, jaz, vi, vsi gremo na volitve, nekoč nobenega več ne bo in pridejo drugi, ki bodo bili še boljši ali pa mogoče slabši ali pa boljši, vseeno. Ampak vsak je zamenljiv. Ampak govoriti o tem, da smo pa vsi Ivoti Boscarol, ki je ustanovil podjetje sam, Igorji Akrapoviči. Ne, tukaj gre za državna podjetja, ki imajo nadzorne svete in v katerih je slovenski držani holding in tako jaz tudi razumem tovrstna imenovanja in kadrovanja, vse ostalo bi bilo napačno. Vse ostalo bi bilo popolnoma napačno in ne moremo se tudi tako obnašati, zaradi tega, ker ne moremo nič očitati tistemu privatniku, ki je sam ustanovil podjetje, recimo pogledal sem bilanco Akrapoviča, ki jih ima, mislim da, koliko ima, 32 milijonov dobička na 90 prometa. Kapo dol no. Pa nikoli ne pride v Državni zbor, nikoli ne pride jamrat. Poglejte BIA Separations, poglejte ostala podjetja na katere smo lahko tudi ponosni. Oni imajo privatno podjetje in to je ta razlika med državnimi podjetji in privatnimi podjetji.: Tam so vsi zamenljivi. Za vse ostala kadrovanja se pač, je pač zadolžen Slovenski državni holding.

Še enkrat, verjamem, da je današnja seja priložnost za izmenjavo mnenj o tem, kaj je prav in kaj ni prav. Načela korporativnega upravljanja. Če pa mislite, da se bom jaz opredeljeval do dela enega direktorja, to pa ni naloga ministra. Naloga ministra je, da skrbi za zakonodajo, za strategije pa za vse ostale vzporedne stvari. In tisti, ki so bili nekoč predsedniki vlad in ministri in ministrice to dobro vedo kako to gre. Tako da, izmenjave dogajanj v preteklosti pa med poslanci Državnega zbora, tako kot smo tudi mi sami, kar je gospod Rajh citiral, sklicali tisto sejo, to pa je seveda dobrodošlo, zaradi tega, da pogledamo ne le rezultate, ampak tudi na tak način kako se je kadrovalo. Saj notri je imel LMŠ tisoč 404 ljudi zamenjal v manj kot dveh letih, pa dva velika konglomerata v kratkem času, se pravi, Petrol, Telekom takrat in tako. Tako da, če pa nekomu pač, je pa razlika, je nekdo razrešen. Tukaj so krivdni razlogi potem, tukaj mora potem nadzorni svet tudi za tem stati dolgoročno. V preteklosti je že / nerazumljivo/ različen tudi v elektro distribuciji se spomnim leta 2009 je bil različen v elektro- distribucijah ali pa v elektroenergetskih podjetjih, krivdno potem se je pa dokazalo preko sodišča, da to ni vzdržalo. Seveda ve se koga se je menjalo, saj to lahko danes tudi predebatiramo. Torej tisti, ki so razrešeni krivdnosti upam, da vsi vzdržijo argumente, ker drugače jih seveda nadzorni svet lahko tudi odgovarja za tovrstna početja. Pravi, po ZGD so stvari zelo jasne.

Torej, še enkrat hvala za vabilo, spoštovani predsednik. Držal se bom tega kar je moja zakonska podlaga, nič drugega. Zaradi tega, ker ne bom komentiral posamezni kadrovanj, ker za to imamo za to odgovorne institucije in bi presegel pooblastila ministra v kolikor bi se pač v to vpletal. Torej to je zelo jasno in clear sporočilo. Lahko pa komentiram, absolutno, tako kot sem komentiral na to, da mi ni vseeno, da več tisoč ljudi po več kot pol leta čaka na priklope in mi imamo tak fascikel dokumentov, dopisov razjarjenih ljudi. Ker na eni strani jim govorimo dajte, obnovljiv vir energije, sonce je naša prihodnost, drži, na drugi strani se pa ni nič zgodilo.

Hvala.

Hvala lepa gospod minister. Postopkovni predlog dr. Franc Trček. Prosim.

Hvala za besedo, predsedujoči. Poglejte, advent je, dajmo se malo umiriti. Prosil bi vas, da opozorite gospoda ministra, da tukaj ni v funkciji poslanca, ni v funkciji piarovca NSi-ja, je v funkciji ministra in mora kot minister odgovarjati na vprašanja ne pa o Akrapoviču pa ne vem kaj. To izhaja iz 110. člena, iz 114. člena Ustave in 7. in 14, člena Zakona o Vladi, kar gospod zelo dobro ve.

Hvala.

Hvala lepa, dr. Trček za vaš postopkovni predlog.

Jaz vem, da vi dobro veste kakšne so moje pristojnosti in tudi obveznosti. Jaz se glede vsebine razprave gospoda ministra ne bom spuščal, lahko ga samo prosim, da se tudi potem v nadaljevanju on in vsi ostali poskušamo čim bolj držati teme dnevnega reda. Če je pa minister v tej svoji uvodni predstavitvi povedal malo več, je pa to pač njegova volja. Prosim pa še enkrat, držimo se teme dnevnega reda.

Želi besedo kdo od vabljenih? Gospod Andrej Ribič, razrešeni predsednik uprave Elektra Ljubljana. Izvolite, imate besedo.

Dovolite mi pa samo nekaj. Vsi vabljeni boste na začetku dobili besedo zato, da pojasnite svoja stališča. Opozarjam pa vas, da med razpravo oziroma v razpravi ne morete sodelovati, če pa se bodo med razpravo pojavila kakršnakoli vprašanja ali potreba po tem, da svoja mnenja in stališča dodatno obrazložite, vam bom pa seveda besedo na koncu razprave dal. Tako, da gospod Ribič, izvolite, imate besedo.

Hvala, spoštovane gospe in gospodje.: Samo na kratko. To kar se je dogajalo tukaj v parlamentu 18. 10., sem že povedal. Bil sem povabljen s strani sekretarja največje stranke v parlament. Na mizo sem dobil sporazum o predčasni razrešitvi. V tem sporazumu je pisalo, da moram, da brezpogojno izjavljam, da prostovoljno in iz osebnih razlogov odstopam iz funkcije. Tega nisem sprejel. Potem sem imel časa še en teden, da razmislim. Sem bil drugič v parlamentu, to se pravi, 25. 10., in pač ker nismo prišli do skupne rešitve, so me potem 5. 11. krivdno razrešili. S tem, da je bil še, da so me še 5. dve uri pred sejo na kateri nisem sodeloval, ponujali sporazum in me prosili, da podpišem sporazum.

Ko so vprašali gospoda ministra kaj si misli o korporativnem upravljanju, najprej je rekel, da mora najprej poslušati drugo stran, da bo sploh vedel ali sem bil v parlamentu ali ne. Ko so ga vprašali, če je to korporativno upravljanje, da se nekoga pokliče v parlament, se zaradi mene ni izjasnil o tem. To je samo na to temo, ker gospod minister tako veliko govori o korporativnem upravljanju. Tukaj ima zdaj primer, ki ga noče komentirati. To se pravi, jaz ne obstajam.

Potem sem slišal od strani nekaterih poslancev kaj sem iskal v parlamentu. To je ravno tako, kot če bi vprašali ustanovitelje banke zakaj so postavili banko ravno na to mesto kjer pridejo roparji in jo oropajo. Ali pa, da bom mogel jaz zdaj paziti, da njegovi, da člani vladajoče stranke ne bodo delali neumnosti in zaradi tega se jim moram izogibati. Gospod minister, tako pač to ne gre.

Potem bi vprašal gospoda ministra, če slučajno ve koliko sončnih elektrarn smo letos v Elektro Ljubljana priključili na omrežje. To bi me zanimalo, ker je, vem da dobro obveščen in skrbi za sončno energijo in za priklope. Tukaj lahko samo to povem, da smo vsi, se zelo trudimo, in da lahko rečem, da Vlada naših prizadevanj včasih sploh ne razume. Da tukaj ne najdemo skupnega jezika. Mi smo, pa še to… Gospod minister je imel pred nekaj časa konferenco, tiskovno konferenco na kateri je govoril o zeleni transformaciji. Povabil je gospoda Rožmana in gospoda Mrojarja. Gospodu ministru bi rad samo povedal, da jedrska energija ni nobena zelena transformacija. Jedrska energija je samo brezogljična proizvodnja električne energije, ki pa v svetu velja za nevarno. O brezogljični transformaciji je bilo zelo malo govora. Mi smo že pred dvanajstimi leti začeli kot prvi distribucijska podjetja postavljati električne polnilnice za električna vozila in vse od začetka postavljamo sončne elektrarne. Skozi opozarjamo, vsa leta opozarjamo, da je problem postavljanj sončnih elektrarn slabo omrežje, kajti mi sončne elektrarne ne moremo postavljati tam kjer je omrežje šibko in zato prihaja do zastojev, ne zaradi nas. Gospodu ministru bom povedal, da smo letos v Elektro Ljubljani postavili več kot 2 tisoč 800 elektrarn in da zelo malo čaka. Tisti pa, ki čakajo, čakajo zaradi tega, ker nam omrežje tega ne omogoča, itn. Lahko bi govoril še, ampak morda še na koncu, če bo potrebno.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Želi besedo še kdo? Prosim vas, če lahko izklopite mikrofon. Gospod Boris Sovič, razrešeni predsednik uprave Elektra Maribor. Izvolite, imate besedo.

Lepa hvala in naprej je tudi zahvala za to, da ste me povabili na ta sestanek.

Ta sestanek poteka v času, ko je v Sloveniji in tudi v Evropi možno čutiti že zelo hude posledice energetske krize. Ta energetska kriza je večplastna, je povezana z vprašanjem ali bo Evropa imela dovolj proizvodnih virov, ali bo Evropa imela dovolj močna omrežja in ali bo dovolj možnosti za hranjene energije. In to so tri točke, ki jih vsaka razumna država poskuša razvijati zato, da bi zmanjšala učinke energetske krize. Pred nami je situacija, ko se energenti izjemno dražijo, ko to tako prebivalstvo kot gospodarstvo spravlja: v negotovost in seveda v takšnem obdobju je potrebno zelo premišljeno voditi politiko. Slovenija je v tem trenutku celo še posebej izpostavljena, ker je predsedujoča država Svetu Evropske unije in se zato pričakuje, da bo njena aktivnosti še toliko večja. Nekoliko je pa neobičajno, čeravno v času, ko je energetska kriza zelo intenzivno prisotna, prihaja do tega, da se z nekaterimi ukrepi ali pa potezami za katere slišimo, da naj minister z njimi ne bi imel nič, čeprav jih je napovedal, destabilizira energetski sistem. Samo v enem tednu sta brez predsednika uprave ostali dve distribucijski družbi v Sloveniji, ki imata skupaj 58 % slovenskih odjemalcev. To je 565 tisoč ljudi. S potezami o katerih je danes tudi, ki so danes tudi predmet razprave, je potencialno prizadetih 53 % slovenskih gospodinjskih odjemalcev. Torej vsako drugo slovensko gospodinjstvo je v tem trenutku potencialno prizadeto. Hkrati pa, kot smo slišali, podjetje, ki je deloma v državni lasti, celo zdaj sredi zime, sredi najhujše krize več kot 10 tisoč odjemalcem sporoči, da naj gredo kamor hočejo, oni za njih več ne bodo skrbeli. To je naloga energetske politike, da poskrbi, da se takšne stvari ne bi dogajale, da ljudje ne bi bili v negotovosti. Naloga energetske politike ni, da ustvarja negotovost, naloga energetske politike je, da preprečuje negotovost in jaz domnevam, da to seveda ljudje, ki so za to odgovorni, bi morali razumeti.

Eden od izzivov s katerim sem se sam profesionalno zdaj ukvarjal vrsto let, je pravzaprav tudi so energetska omrežja. Že pred nekaj leti smo ministrstvu eksplicitno sporočili, da je potrebno okrepiti omrežja, če želimo v Sloveniji priključiti več obnovljivih virov, če želimo v Sloveniji omogočiti, da bodo ljudje priključili več električnih vozil in toplotnih črpalk. Kaj se je zgodilo? Z blagoslovom tega ministrstva je v lanskem letu prišlo do sprememb zaradi katerih so se investicije v slovenski distribucije v lanskem letu celo zmanjšale. V prvem letu, ko bi morali začeti izvajati nacionalni energetski podnebni načrt, so se investicije zmanjšale, zato ker so se viri zmanjšali. Tako da, bi rekel, govorjenje o sončnih elektrarnah je seveda zelo lepo, nekoliko tudi populistično, ampak potrebno je omogočiti, da omrežje to zmore, gospod minister. Saj boste razumeli. Vi ne morete na omrežje priključiti več kot omrežje zmore. In sporočili smo vam že na začetku leta nazadnje, da bi bilo potrebno vlaganja v nizko napetostna omrežja povečati za 50 %, če bi želeli, da bi priključili toliko sončnih elektrarn kot bi bilo pravzaprav potrebno. Zelo pomembno je, da je v okviru načrta za okrevanje in odpornost bilo zagotovljenih 30 milijonov nepovratnih sredstev za slovensko distribucijsko omrežje, ki bi naj bila dosegljiva, če prav razumem, v roku leta ali dveh, to je približno 1 % potrebnih sredstev skladno z nacionalnim energetsko podnebnim načrtom. Saj boste razumeli, da 1 % je relativno malo, gospod minister, ne. Tako da, obljubljati ljudem sončne elektrarne in toplotne črpalke in električna vozila, ne pa poskrbeti za to, da bodo zagotovljeni viri za razvoj omrežij, je neodgovorno, je nepošteno, je zavajajoče.

Jaz ne morem danes posegati v razloge, ki jih je navedel nadzorni svet pri svoji odločitvi, menim da so neutemeljeni. To bom seveda v okviru postopkov uveljavljal. Ne vem kako lahko gospod minister o tem sodi, ker mu ne morejo biti poznani, če se sklicuje na korporativno upravljanje. Presojati pa eno družbo z vidika enega parametra poslovanja, ne upoštevati, da je družba dosegla za uporabnike, za delničarje in za zaposlene nadpovprečne rezultate, pa je neprimerno in tudi, bi rekel, nespoštljivo.

Hvala lepa.