Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, vsi gostje. Pričenjam 34. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Opravičenih z današnje seje zaenkrat nimam. Na seji kot nadomestni člani pa sodelujejo: naš poslanski kolega Jani Ivanuša nadomešča poslanskega kolega Dušana Šiška iz Slovenske nacionalne stranke.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red s tremi točkami, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo. Zato je ta določen kot ste ga sprejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RAVNANJU Z ODPADKI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo 8. 10. 2021 posredovala skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Zmagotom Jelinčičem Plemenitim.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 8. 10. 2021, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 16. 11. 2021, mnenje Vlade z dne 11. 11. 2021, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 23. 11. 2021, mnenje Mestne občine Ljubljana z dne 8. 11. 2021, mnenje Občine Krško z dne 8. 11. 2021, mnenje Skupnosti občin Slovenije z dne 8. 11. 2021, mnenje Združenja mestnih občin Slovenije z dne 9. 11. 2021, stališče Zbornice komunalnega gospodarstva z dne 4. 11. 2021 in stališče Gospodarskega interesnega združenja centrov za ravnanje z odpadki SLOCERO z dne 9. 11. 2021. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Na sejo so bili k tej točki povabljeni: predlagatelj, skupina poslank in poslancev, v imenu predlagatelja Zmago Jelinčič Plemeniti; Ministrstvo za okolje in prostor; Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj; Zakonodajno-pravna služba; Skupnost občin Slovenije; Združenje občin Slovenije; Združenje mestnih občin Slovenje; Zbornica komunalnega gospodarstva.

V poslovniškem roku ni bilo vloženih amandmajev.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, na katerem bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona skupaj.

Besedo dajem predstavniku predlagatelja, v imenu Slovenske nacionalne stranke poslanskemu kolegu Janiju Ivanuši.

Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej vsem gostom, ki so danes tukaj na seji.

V začetku bi najprej opravičil našega predsednika Zmaga Jelinčiča Plemenitega, ker je v bistvu po zastrupitvi s hrano, je sedaj se ta zgodba razvila v pozitivno okužbo s koronavirusom. Tako, da on se je najbolj s tem zakonom ukvarjal, pa ga žal danes ni med nami.

V Slovenski nacionalni stranki smo že dlje časa opazovali, da je področje odpadkov vedno bolj pereča in tudi pomembna okoljska tema. Različne nevladne organizacije so že leta in leta opozarjale na dejstvo, da ljude vedno bolj onesnažujemo naše okolje. Bili smo priča tudi aktivistki, tej mladi Greti, ki je v bistvu ob petkih protestirala, nam vsem znana, seveda tudi še vedno deluje na tem področju. Njeno glavno sporočilo pa je bilo, da uničujemo okolje njej in njenim generacijam. Pred covidom-19 so podjetja, ki so se ukvarjala z odpadki, začela opozarjati na zmedo, ki je nastala na tem področju. Opozorili so, da če se nekaj ne bo nujno spremenilo, da se bomo začeli utapljati v smeteh. To je dejstvo.

Glede tega smo tudi v Slovenski nacionalni stranki bili mnenja, da si to področje zasluži poseben zakon. Po svojih najboljših močeh smo tudi spisali zakon in oddali, ko se nikomur drugemu mogoče ni zdelo smiselno. Pa vendar veseli smo, da smo s tem sprožili celo val upora. Veseli smo tudi, da mediji so se razpisali o tem zakonu. Nekateri so ga hvalili, nekateri pljuvali, saj veste, nikoli ne bo dobro. Veseli smo, da so se različne organizacije tudi oglasile in jasno opozorile na težave, ki jih imamo. Veseli smo tudi, da je Ministrstvo za okolje spisalo svojo različico. Upamo le, da bodo vse te pripombe, ki bodo podane na naš zakon, mogoče tudi upoštevane v zakonu od ministrstva. Mogoče naš zakon ni presežek, je pa vsekakor sprožil val, da smo se o tem začeli sploh pogovarjati. Preprogo, pod katero se je problematika odpadkov pometala, smo dvignili. Zdaj je čas, da pod njo pometemo in ne samo pokrijemo nazaj.

V glavnem, se bom pa še naprej oglašal, ko bomo sprejemali zakon. Hvala lepa za začetek.

Hvala tudi vam, kolega Ivanuša.

Želi k predlogu zakona podati svoje mnenje predstavnik vlade oziroma Ministrstva za okolje in prostor? Z nami je državna sekretarka dr. Metka Gorišek.

Izvolite.

Lep pozdrav vsem, predsedujoči, in tudi vsem poslancem, gostom.

Vlada Republike Slovenije je sicer res z malo zamudo, obljubljeno je bilo prej, pripravila nov Zakon o varstvu okolja, ki je zdaj tudi bil posredovan v parlament. In ta namenja tudi področju ravnanja z odpadki znatno več pozornosti. Predvsem kar je največja sprememba od starega zakona na področju ravnanja z odpadki, je t.i. proizvajalčeva razširjena odgovornost oziroma princip, da onesnaževalec plača. Sedanji sistem urejanja varovanja okolja v enem sistemskem zakonu je po mnenju vlade ustreznejši kot pa da bi podrobneje urejali vsako področje varovanja okolja posebej, kot je to predvideno v Zakonu o ravnanju z odpadki, ki v večjem delu povzema člene iz ZVO-2, vendar pa določenih zadev ne ureja tako sistemsko kot predlog Zakona o varstvu okolja 2. Ta ureja vsa temeljna načela in pristope za vso področno okoljsko zakonodajo. Če je potrebno s posebnim zakonom urediti eno od tem varstva okolja, kot je to primer tukaj ravnanje z odpadki, ni nobene racionalne utemeljitve, da bi enako ne ravnali tudi na drugih področjih varstva okolja kot je varstvo zraka, / nerazumljivo/, IED naprave, presoja vplivov na okolje. In naenkrat se bi znašla poplava različnih zakonov, ki bi pač urejali posamezna področja med seboj. Odločitev za poseben zakon lahko dolgoročno vodi v popolno razdrobljenost in razgradnjo urejanja področja varstva okolja, zaradi česar nebi smela biti sprejeta na hitro. Takšna odločitev terja utemeljitev na analizi stanja na področju pravnega urejanja varstva okolja kot so le v celoti in posebej ravnanje z odpadki, iz katere bi izhajala argumentirana potreba, da je za to področje pa potreben zakon posebej.

Glede sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti, ki ga povzema po evropski direktivi tudi Zakon o varstvu okolja 2, dejansko prehajamo na princip polluter pays, se pravi onesnaževalec plača. In sicer sistem PRO zagotavlja, da v fazi odpadkov znotraj življenskega kroga, se pravi od proizvodnje do zaključka proizvodov proizvajalci določenih proizvodov nosijo finančno ali finančno in organizacijsko odgovornost za ravnanje z odpadki iz proizvodov. Zato je ZVO-2 nosilec skupnega sistema tega PRO, se pravi proizvajalčeve razširjene odgovornosti, določen na način, ki zagotavlja izvajanje PRO izključno zaradi izpolnjevanja obveznosti proizvajalcev in v poslanstvu zagotavljanja javnega interesa varstva okolja in zdravja ljudi in ne več zaradi poslovnih interesov. Izvajanje dejavnosti PRO organizacije je določeno kot neprofitna dejavnost. Organizacijo pa ustanovijo proizvajalci odpadkov, se pravi je v lasti tistih, ki proizvajajo embalažo, proizvajajo vse ostale odpadne sestavine, ki potem končajo na naših centrih za ravnanje z odpadki. Dodatno zaradi težnje po večji učinkovitosti sistemov PRO ZVO uvaja tudi sistem PRO z eno organizacijo za proizvajalce tovrstnih proizvodov, čemur v prid govorijo številni razlogi. Tudi številne evropske države, če si pogledate na zemljevidu, imajo eno organizacijo, določene pa seveda zaradi svojih takih in drugačnih organizacijskih ali pa pravnih ozadij imajo po dve, ali pa tudi v končni fazi količino odpadkov, imajo po dve ali tri organizacije.

Čeprav predlog ZRO večinoma dobesedno povzema člene ZVO-2, jih ponekod spremlja na način, da se ohranja veljavna ureditev sistema PRO, torej ohranj več organizacij PRO, brisane pa so tudi določbe glede neprofitabilnosti te organizacije kot tudi določba, da organizacija ustanovijo in imajo v lasti proizvajalci proizvodov. To je v preteklih letih vodilo ravno do tega, da so ostajali kupi odpadkov oziroma ne-odpeljane embalaže ali odpadnih sveč ali česarkoli drugega, ker so pač te profitne organizacije, ki so zdaj skrbele za ta odvoz in hkrati tudi predelovale, izbirale le t.i. boljši material.

Predlog ZRO uveljavlja tudi nejasen in premalo dodelan instrumentalni okvir za izvajanje sistema PRO z ustanovitvijo javne agencije za PRO Republike Slovenije, ki naj bi prevzela tako zakonodajalske, upravne in nadzorne pristojnosti ministrstva. Agencija RS za okolje in IRSO v zvezi s PRO sta že tista dva, ki lahko nadzorujeta to. Ustanovitev agencije naj bi financirali proizvajalci, njeno delovanje pa plačevali s taksami in letnimi nadomestili. Obenem pa je v obrazložitvi predloga navedeno, da posledic za gospodarstvo predlog nima.

Zdaj tukaj je ves smisel tega našega zakona tudi, da na eni strani bodo proizvajalci, ki bodo morali plačati za vso to embalažo, tudi premislili, v koliko škatel zavijejo kakšen izdelek oziroma kakšno embalažo uporabljajo, ali je to reciklabilna ali se lahko ponovno uporabi, na drugi strani bodo potrošniki tudi, se pravi občani, na svojih položnicah imeli bistveno manjši prispevek za odvoz odpadkov, ker seveda bo embalaža, to kar zmečemo v rumene kante oziroma kar konča na otokih za zbiranje odpadkov, tudi moral proizvajalec poskrbeti za odvoz tega in tudi seveda za plačilo tega.

Na podlagi vsega navedenega vlada oziroma Ministrstvo za okolje in prostor ocenjuje, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Hval alepa.

Hvala lepa, državna sekretarka.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Z nami gospa Helena Rus.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog Zakona o ravnanju z odpadki preučila glede njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in iz nomotehničnega vidika ter podala pisno mnenje, ki ga bom predstavila v imenu kolegice Špele Maček Guštin, ki ga je pripravila in je žal odsotna.

V mnenju posebej ugotavljamo, da gre za zakonski predlog, ki ima namen urediti ravnanje z odpadki na sistemski način, zato smo posebno pozornost namenili umestitvi tega predloga zakona v pravni sistem. vsebinsko je predlog zakona tesno povezan z veljavnim zakonom o varstvu okolja, zato se zastavlja pomislek o nevarnosti podvajanja ureditve. Menimo, da predlog zakona premalo določno vzpostavlja ločnico v sicer splošnejše okoljevarstvene ureditve iz Zakona o varstvu okolja, ki je sistemske narave. Predlog zakona je vprašljiv tudi glede dosledosti zasledovanja svojega temeljnega izhodišča, ki naj bi bil v odpravi podnormiranosti sedaj veljavne ureditve tega področja. Preveč v določbah ugotavljamo, da je prenos veljavne ureditve iz podzakonskih predpisov na zakonsko raven nedosleden, ker se pristojnost konkretnejšega urejanja prepušča izvršilni veji oblasti ne, da bi zakon za to določil ustrezne kriterije in merila. Skupaj z nejasno definiranimi pojmi, nedoločeno razmejitvijo glede splošnega zakona o varstvu okolja in tudi vsebinsko nedorečenostjo na posameznih mesthi lahko predlagana ureditev predstavlja krištev ustavnih načel pravne države, legalitete in enakosti pred zakonom. Z vidika načela zakonitosti so problematične tudi kazenske določbe. Nejasna je tudi ureditev prehodnih določb. Posebej tudi opozarjamo, da bi bilo treba v predlogu zakona urediti tudi odnos do veljavnih predpisov prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg v Republiki Sloveniji. K predlogu zakona niso bili vloženi amandmaji, zato predlagamo ponovni razmislek o njegovi vsebini.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj? Z nami je predsednik komisije gospod Dušan Strnad.

Izvolite.

Hvala lepa. Lep pozdrav vsem tudi v imenu naše komisije.

Mi smo to problematiko oziroma ta predlog obravnavali pred časom. In ga nismo podprli. Seznanili smo se z negativnimi stališči vlade in Zbornice komunalnega gospodarstva ter nasprotovanjem Združenja mestnih občin Slovenije, Mestne občine Ljubljana, Skupnosti občin Slovenije, ki vse pričakujejo pospešitev aktivnosti za sprejem in uveljavitev novega Zakona o varstvu okolja. Na podlagi vseh predstavljenih argumentov ključnih deležnikov na področju ravnanja z odpadki komisija meni, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo in je tudi v škodo občin, ki so odgovorne za zbiranje in odlaganje odpadkov. Kot sem rekel, smo to obravnavali, preden je vlada to vložila v proceduro, tako da smo sprejeli tudi sklep, da pozivamo vlado, naj čim bolj pospeši aktivnosti v zvezi s sprejemanjem novega Zakona o varstvu okolja, ki predvideva prenovo sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti in je tudi usklajen z občinami.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam, gospod Strnad.

Želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da po opravljeni razpravi o posameznih členih najprej glasujemo o morebitnih predlogih amandmajev, če bodo vloženi, nato pa v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasujemo še o vseh predlogih členov zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

V razpravo dajem vse člene predloga zakona. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

Prehajamo na glasovanje. V skladu s prej sprejeto odločitvijo prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj. Želi obrazložiti svoj glas? Ugotavljam, da ne.

Začenjam glasovanje. Glasujemo.

Kdo je za? (1 član.) Proti? (16 članov.)

Ugotavljam, da členi niso sprejeti.

Glede na to, da členi predloga zakona niso sprejeti, na podlagi razlage Komisije za poslovnik v zvezi z drugim odstavkom 61. člena Poslovnika z dne 9. 12. 2009 ugotavljam, da je obravnava predloga Zakona o ravnanju z odpadki na matičnem delovnem telesu končana. S tem zaključujem drugo obravnavo predloga na matičnem delovnem telesu. Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključil tudi to ugotovitev, in ga posredoval predsedniku Državnega zbora.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O OSKRBI S PLINI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala vlada.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 27. 8. 2021, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 16. 11. 2021, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 23. 11. 2021, pripombe Združenja mestnih občin z dne 28. 9. 2021, pripombe Skupnosti občin z dne 12. 10. 2021 in pripombe Združenja občin z dne 9. 11. 2021. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin SDS, SMC, Nova Slovenija. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: Ministrstvo za infrastrukturo, komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Agencija za energijo, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Energetska zbornica Slovenije in Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v katerem bomo na podlagi 126. člena poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih amandmajih k posameznim členom in o členih predloga zakona.

Besedo dajem predstavniku predlagatelja, Ministrstvu za infrastrukturo. Z nami je državni sekretar gospod Blaž Košorok.

Izvolite.

Hvala, predsednik, za besedo. Spoštovane in poslanke in poslanci, predstavnik Državnega sveta gospod Strnad, lepo pozdravljeni.

Torej pred vami je predlog Zakona o oskrbi s plini, tj. s plini povezanimi iz prenosnega in seveda distribucijskega sistema. Zakonska ureditev področja oskrbe s plini v naši državi v celoti temelji na pravni ureditvi področja tako kot je urejeno v Evropski uniji. Osnova te ureditve je direktirva 2009/73 evrospke skupnosti o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in dopolnitev direktive Evropske unije 2019/692, ki je bila sprejeta 17. aprila 2019. Obe direktivi sta sicer že preneseni v naš pravni red z Energetskim zakonom, tj. EZ-1, in pa njegovo dopolnitvijo EZ-1c. Energetski zakon poleg plina ureja več področij in je z leti postal zelo obsežen in seveda s tem posledično tudi zelo neobvladljiv. Hkrati s prenosom direktiv, ki se bodo zgodile potem, ko bo to sprejeto Fit for 55 oziroma pripravljeni na 55 za posamezna področja kot so učinkovita raba, spodbujanje rabe obnovljivih virov, oskrba z električno energijo, se to področje oskrbe z zemeljskim plinom oziroma po novem oskrba s plini prenaša v samostojni zakon. To je že nekje od leta 2020, ko smo prvič oziroma ste prvič v Državnem zboru sprejeli Zakon o učinkoviti rabi energije, je bilo preneseno to področje učinkovite rabe energije na to področje. V letu 2021, se pravi letošnjem letu, po sprejetem zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije področje spodbujanja rabe obnovljivih virov energije in pa sprejetjem zakona, ki je bil ta zadnji, za oskrbo z električno energijo zdaj urejamo še to področje. Po sprejemu obravnavanega zakona o oskrbi s plini se bo postopek delitve Energetskega zakona nadaljeval še s sprejemom zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov in s končno se bo zaključil z zakonom o energetski politiki. Gre torej za zelo obsežen koordiniran projekt delitve energetskega zakona in hkratnega prenosa več direktiv Evrposke unije.

Zdaj, to samo razelitev energetskega zakona pa prenos vsebine oskrbe s plini v samostojni zakon je tudi osnovni razlog za pripravo tega predmetnega zakona, ki je danes pred vami. Zakon povzema osnovno strukturo področja sedanjega urejanja zemeljskih plinov v energetskem zakonu. Predlog zakona večinoma tudi vsebuje enake določbe. Obstoječa zakonska ureditev je s predlogom zakona dopolnjena glede na posamezna vprašanja, za katera se je pač izkazal, da so pomanjkljivo urejena. Poleg tega se z novim zakonom jasno določa, da zakonska ureditev velja za vse pline, ki se prenašajo po sistemu, in lahko tvorijo zmes plinov obnovljivega in fosilnega izvora, katere pretežni delež danes je metan. V predlogu zakona se dopolnjuje definicija izrazov z novimi pojmi, ki se nanašajo na proizvajalca in prevzem plina v sistem, kar je potrebno zaradi ureditve pravil o vključevanju plinov iz obnovljivih virov v distribucijske sisteme. Predlog zakona bolj podrobno določa tudi dejavnost plinskega gospodarstva in razširja uporabo na vse vrste plinov vključno z vodikom, če je tehnično mogoče varno prevzemati v sistem in jih seveda preko tega tudi prenašati. Popolnoma nova je obveznost operaterjev sistema, da pripravijo načrt prilagoditve za prevzem plinov iz obnovljivih virov v sistem, ki vsebujejo analize potenciala interesa proizvodnje plinov iz obnovljivega ali nefosilnega izvora na širšem območju plinovodnega sistema, potrebne tehnične prilagoditve sistema za prevzem plinov iz obnovljivih virov in ukrepe, ki jih je potrebno izvesti. Nove so določbe povezane s pogoji dostopa proizvajalca plina do sistema predvsem na distribucijskem nivoju. V povezavi s prevzemom plina v plinski sistem od proizvajalcev plina se dopolnjuje zakonska ureditev bilančne sheme tako, da se tudi za prevzemna mesta določajo obveznosti njihove vključitve v bilančno skupino na podlagi sklenjene odprte pogodbe, ki določa pripadnost posameznega odjemnega in prevzemnega mesta. Več novosti vsebujejo tudi poglavja o zagotavljanju zanesljivosti oskrbe. To poglavje določa način izvajanja ukrepov v Sloveniji v primeru aktivacije solidarnostnega mehanizma pomoči med državami članicami pri večjih motnjah pri oskrbi s plinom. Predlog zakona bolj jasno poudarja urejanje obveznosti nosilcev bilančnih skupin, postopke ukrepanja v času kritičnih razmer pri oskrbi s plinom in določitve cen oziroma stroškov, ki nastanejo ob neprostovoljnem zmanjšanju ali prekinitvi s plinom zaradi pomanjkanja plina. Nova je tudi, dva nova pojma sta, ki ga / nerazumljivo/ kot krizni plini oziroma solidarnostni plin, oba namenjena izravnavi plinskega sistema. Krizni plin se zagotovi z omejevanjem oskrbe domačih odjemalcev, solidarnostni plin pa lahko država kupi v okviru mehanizma solidarnostne pomoči med sosednjimi državami Evropske unije na osnovi posebnih bilateralnih sporazumov. Čez dva dni, če vam samo omenim, je naš minister v Bruslju, kjer je predviden podpis takšnega bilateralnega sporazuma z Italijansko republiko.

Torej, spoštovane poslanke in poslanci, sprejem zakona je nujen z vidika ohranjanja in razvijanja dobro delujočega notranjega energetskega trga. Prepričan sem oziroma verjamem, da si zasluži široko podporo v okviru zakonodajne obravnave, ki je v teku. Na podlagi ločenega zakona za oskrbo s plini se ocenjuje, da bo mogoče doseči lažje izvajanje regulatornih in strukturnih nalog javne uprave na tem področju in pa seveda hitrejši prenos in vsakokratno ureditev slovenske nacionalne zakonodaje z evropsko regulativo. Predlog nove plinske direktive je s strani Evropske komisije sicer napovedan za 14. december letos, po vseh predvidenih usklajevanjih na svetu v parlamentu Evropske unije pa lahko pričakujemo sprejetje direktive nekje proti koncu naslednjega leta in nato prenos v naš pravni red šele v letu 2023.

Najlepša hvala za vašo pozornost.