Spoštovani gospe in gospodje, lepo pozdravljeni!

Začenjam 40. sejo Odbora za finance. Nisem prejel obvestila, da bi bil kdo zadržan, prejel pa sem tri pooblastila za nadomeščanje in sicer, poslanec Bojan Podkrajšek nadomešča poslanca Marka Pogačnika iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, poslanka Mojca Škrinjar nadomešča poslanko Suzano Lep Šimenko, prav tako iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in poslanec Blaž Pavlin nadomešča poslanca Jožefa Horvata iz Poslanske skupine Nova Slovenija.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je sprejet dnevni red, kakor vam je bil poslan.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – POROČILO GLEDE OPRAVLJENEGA NADZORA DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE TERJATEV BANK, D. D., TER IZDANIH PISNIH USMERITEV ZA OBDOBJE OD 1. 4. DO 30. 6. 2021.

V okviru te točke gre za obravnavo poročila na podlagi drugega odstavka 4. člena Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. K tej točki so vabljeni predstavniki in predstavnice Družbe za upravljanje terjatev bank in Ministrstva za finance. Kot dodatno gradivo smo prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, z dne 29. novembra letošnjega leta.

Ali želi uvodno besedo predstavnica Družbe za upravljanje terjatev bank, gospa Nina Tušar Markeš, finančna direktorica? (Ne.) Ni potrebno.

Potem sprašujem predstavnico Ministrstva za finance, državno sekretarko, gospo Majo Hostnik Kališek, ali želite besedo? (Da.)

Izvolite, prosim.

Hvala lepa.

Spoštovani, dovolite, da vam v nadaljevanju predstavim nekaj ključnih poudarkov v zvezi z nadzorom oziroma aktualnimi temami poročila drugega kvartala leta 2021.

DUTB je v prvem polletju 2021 ustvarila čisti poslovni izid v višini minus 0,87 milijona evrov. Takšno stanje je, ker sta tako rezultat iz posojil, kot rezultat iz upravljanja nepremičnin ob upadu občutno nižja, kot v preteklem polletju. DUTB je v prvem polletju 2021 sledila vsem zahtevanim ključnim kazalnikom poslovanja, določenim v smernicah za(?) delovanje DUTB, razen kazalniku ustvarjenih prilivov v odstotkih. Glede odstopanja kazalnika ustvarjenih prilivov v odstotkih, je DUTB obrazložila, da je zaradi razmer, povezanih z epidemijo Covid-19 v prvem četrtletju 2021, ustvarila manj prilivov, kot je bilo načrtovano. Aktualni finančni načrt sicer predvideva letne ustvarjene prilive, v višini 8,6 %, DUTB pa je do časa poročanja že nadoknadila izpad prilivov iz začetka leta.

DUTB je v prvem polletju 2021 ustvarila 71,3 milijona evrov prilivov iz upravljanja premoženja. Glede na finančni načrt za leto 2021, je DUTB realizirala 104 % predvidene dinamike za prvo polletje 2021. Glede realizacije plana prodaje premoženja, je potrebno izpostaviti, da so bili zastavljeni plani DUTB doseženi v večji meri zaradi tega, ker je DUTB ustvarila 47,9 milijona evrov prilivov iz naslova odpravljanja portfelja terjatev in presegla predvideni plan v višini 30,9 milijona evrov. Tako je DUTB presegla plan iz finančnega načrta, glede upravljanja portfelja za prvo polletje 2021 za 55 %.

DUTB je v prvem polletju 2021 dosegla predvidene prilive iz naslova lastniških naložb in jih ustvarila v višini 13,7 milijona evrov. Glede upravljanja nepremičnin v prvem polletju 2021 je potrebno pojasniti, da je DUTB v tem obdobju močno zaostajala za načrtom predaje za upravljanje premoženja iz nepremičninskega portfelja. Ustvarila je 9,8 milijonov evrov prilivov, namesto predvidenih 24 milijonov.

DUTB je v prvem polletju 2021 uspešno obvladovala stroške in število zaposlenih. V celotnem prvem polletju 2021 je DUTB odplačala 76,5 milijona evrov glavnic zadolžitev. Odplačila v letu 2021 predstavljajo zapadla redna odplačila glavnic ter predčasno odplačilo v višini 24,2 milijona evrov. V prvem polletju se je zadolženost DUTB v primerjavi s stanjem dolga konec leta 2020 znižala za 19,32 %. Dolg DUTB je 30. 6. 2021 znašal 319,6 milijona evrov, kar pomeni, da je bilo odplačanega že 79,6(?) % dolga. Bilančna vsota DUTB se je v prvem polletju 2021 znižala za 74,1 milijona evrov oziroma 11 % in je na dan 30. junija 2021 znašala 612,4 milijona evrov. Manjše povišanje likvidnostne rezerve ob koncu drugega četrtletja 2021, glede na prvo četrtletje 2021, je zaradi rednega in predčasnega odplačila dolga v drugem četrtletju 2021.

Hvala lepa za pozornost.

Hvala, gospa državna sekretarka.

Prejel sem še dve pooblastili, in sicer, poslanka Mojca Žnidarič nadomešča poslanko Moniko Gregorčič iz Poslanske skupine Stranke modernega centra in poslanec Marko Koprivc nadomešča poslanca Matjaža Hana iz Poslanske skupine Socialni demokrati.

Zdaj sprašujem, ali želi predstavnik Državnega sveta, državni svetnik Danijel Kastelic besedo? (Da.)

Izvolite prosim, imate besedo.

Hvala za besedo.

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance se je s poročilom seznanila. Ob seznanitvi za trimesečno obdobje komisija ni imela dodatnih vprašanj v zvezi z aktualnim delovanjem DUTB.

Hvala, gospod državni svetnik.

Tako, kolegice in kolegi, z uvodnimi predstavitvami smo zaključili, zdaj pa odpiram razpravo o predlaganem poročilu. Želi kdo besedo? (Ne.) Ne želi, zato zaključujem razpravo in ugotavljam, da se je Odbor za finance seznanil s poročilom glede opravljenega nadzora Družbe za upravljanje terjatev bank in izdanih pisnih usmeritev za obdobje od 1. aprila do 30. 6. 2021.

Samo trenutek. Gospod Svilan, izvolite, tule, če se nam pridružite, pa vaš kolega tudi.

Na ta način, gospe in gospodje, zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O IZVRŠEVANJU JAVNIH POOBLASTIL, DANIH SID – SLOVENSKI IZVOZNI IN RAZVOJNI BANKI, D. D., LJUBLJANA, ZA LETO 2020.

V okviru te točke dnevnega reda, gre za obravnavo poročila, ki ga je Vlada Državnemu zboru posredovala na podlagi drugega odstavka 17. člena Zakona o slovenski izvozni in razvojni banki.

K tej točki so vabljeni predstavnice, predstavniki Slovenske izvozne in razvojne banke in Ministrstva za finance.

Za uvod dajem besedo predstavniku Slovenske izvozne in razvojne banke, predsedniku uprave, gospodu Sibilu Svilanu.

Kolegice in kolegi, z gospodom predsednikom uprave sva bila predhodno na liniji in sva se dogovorila, da bo uvodna predstavitev trajala do 20 minut.

Gospod Svilan, izvolite.

Hvala lepa, predsednik.

Spoštovani poslanke in poslanci, lepo pozdrav v imenu SID banke in seveda najprej hvala za vabilo.

SID banka je v letu 2020, ki si ga bomo vsi zelo zapomnili, intenzivno delovala in to interventno in proti ciklično. Najprej smo že v marcu naredili(?) nekatere posebne oblike programov oziroma skladov, ki smo jih povečali, zlasti zaradi likvidnosti, ki je bila potrebna v gospodarstvu, na kar smo seveda financirali in zavarovali pospešeno. Nato smo skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo oblikovali tudi posebne programe oziroma sklade za tiste sektorje, ki so bili v tej krizi najbolj prizadeti. To vemo, da je šlo za turizem, gostinstvo, transport, hkrati pa smo tudi z ministrom za finance in pa Združenjem bank Slovenije, oblikovali dve jamstveni shemi. Sledilo je oblikovanje vrste finančnih inštrumentov tudi za investicije, raziskave in razvoj, ter seveda tudi za zeleno preoblikovanje oziroma spremembo poslovnih modelov, v smeri tistega, kar je v Evropi v letu 2020 postajalo vedno bolj aktualno, to je zeleni evropski dogovor in o tem bom tudi nekaj več povedal kasneje.

SID banka je na ta način prevzela iniciativo neposrednega financiranja podjetij v Sloveniji v tem kriznem letu, saj so banke zelo zaostrile svoje standarde kreditne »odobrave« / nerazumljivo/, saj skoraj lahko rečemo, umaknile. Tako smo mi s približno 300 podjetji in pa seveda tudi nekaterimi drugimi subjekti, kot so občine, sklenili, za 388 milijonov evrov novih kreditov, predvsem za likvidnost, seveda, za, bom rekel, razvojne naložbe in pa seveda infrastrukturo, smo pa tudi financirali nujne nabave medicinske opreme v času krize, ko seveda to nihče drug ni bil pripravljen. Tako je stanje neposrednega financiranja podjetij preseglo eno milijardo evrov oziroma je bilo povečano za 35 %, kar je seveda potem dokončno znašalo v celoti skoraj 62 % oziroma več kot 62 % našega portfelja, in zaradi seveda, obilice dela, imeli smo več kot 3 tisoč kontaktov z slovenskimi podjetji in ostalimi subjekti in pa seveda pomanjkanje interesa, da bi se financiralo preko poslovnih bank, se je ta delež financiranja preko poslovnih bank zmanjšal in znaša zdaj v portfelju(?) samo 38 procentov.

Celotni portfelj banke se je povečal za 15,5 %, na milijardo 780 milijonov in je bil v tem smislu res interventen. To obsežno proti krizno delovanje je seveda rezultiralo v povečanju tudi(?) bilance za 21 %, ki se je konec leta povzpela na 2,9 milijarde, torej skupno za več kot 500 milijonov povečanja, ter seveda, veliko v obsegu samih poslov in dobremu upravljanju tveganj in pa seveda kapitalski ustreznosti, ki je bila še vedno robustna.

Na drugi strani smo za zavarovanje terjatev, kreditov in pa seveda tudi financiranja, odobril 3 tisoč 980 limitov v skupnem znesku 1,8 milijarde evrov in seveda, to je bila neka oblika znaka razsežnosti te krize, kajti, videla se je ta negotovost, da vsi želijo zmanjšat to negotovost oziroma se zavarovati. Tako je SID banka uspela blažiti res ekonomske razsežnosti te krize, z financiranjem in zavarovanjem, preko 2 tisoč slovenskih komitentov, hkrati pa smo seveda tudi spodbujali izhod iz te krize na način, to zlasti z tako imenovanimi financiranji internacionalizacije slovenskih podjetij in tu smo pripevali ali pa podprli več kot 1,3 milijarde izvoza, slovenskega, v tem letu, 1,1 milijarde dodatnega BDP-ja, 2,4 milijarde dodatne prodaje in nekako zagotovili ohranitev ali na novo oblikovanje približno 7 tisoč delovnih mest. Vse je to skladno z metodologijo, ki jo smo že vam predstavili, te(?) vrednote na makroekonomskih učinkov(?), ki pa jo je tudi Ekonomska fakulteta, ki to izračunava, tudi posodobila.

Zaradi tako velikega povečanja kreditiranja smo seveda mogli it na mednarodne trge kapitala, kjer smo uspešno izdali tako imenovano Covid obveznico, v višini 350 milijonov, katera je bila v velikem povpraševanju preko 700 milijonov, v taki obliki, da nam omogoča res ugodno zadolžitev, da imate eno predstavo, na 5 let je bila ta zadolžitev 0,14 %. Poleg tega vira, smo seveda uporabljal tudi druge vire, vire Evropske investicijske(?) banke Ceba(?), KF(?) in drugih bank, ki so nam omogočili to obliko financiranja, o kateri sem govoril.

Nekoliko manj uspešno je bilo delovanje na področje oblikovanja dveh jamstvenih shem, skupaj z MF-jem in mislim(?), Združenjem bank Slovenije. Namreč, gre za sheme, ki so bile vezane na podeljevanje jamstev bankam in pa odlogi plačil oziroma odlogi za podjetja in fizične osebe. Zlasti prva shema je bila mogoče v začetku nekoliko nesrečno zastavljena, ker je povzročila določene zamude, bila je tudi zelo omejevalna in zato se dejansko tudi ni uporabljala v tem obsegu, kot je bilo predvideno. Namreč, obe shemi skupaj sta bili predvideni v višini 2,2 milijardi.

SID banka je na to opozorila in je izvedla vse tehnične in druge postopke za izvedbo teh shem, zlasti pa seveda smo izvajal vse potrebne, bom rekel, povezave z komitenti, vendar, v prvi shemi je bilo tako uporabljenih samo 166 milijonov kreditov za 6 bank, v vrednosti 71 milijonov, skupnega jamstva pa za 56 milijonov, v drugi shemi pa za 6 tisoč 200 odlogov fizičnih in pa pravnih oseb, v višini 75 milijonov in jamstvo približno 30 milijonov Republike Slovenije. Seveda, kljub vsemu temu, da smo to izvedli, shemo, pa se stroški, moram reči, provizije za izvajanje te sheme v višjih vrednostih od enega milijona žal še niso plačali SID banki, kar nas uvršča med, bom rekel, subjekte, ki iz neznanih razlogov tega ne primemo(?), ampak to seveda ni vplivalo na naš rezultat, saj je banka, ki ima večinoma tržne prihodke in je poslovala uspešno, ustvarja(?) dobiček v višini okoli 10 milijonov, pa v davkih 8,5 milijonov in kapitalska ustreznost se je seveda še povečala na 29,1, kapital sam pa na 476 milijonov evrov. Prav tako so na drugi strani za zavarovalne posle rastle varnostne rezerve, ki so zaradi tega, ker je bila velika finančna injekcija s strani fiskalne politike, ker je zmanjšalo tveganja in seveda tudi ni bilo škod, se povečali tudi za 5 milijonov na 165 milijonov evrov.

Stroškovno je banka delovala uspešno in učinkovito, saj je razmerje med operativnimi stroški in pa prihodki znašalo 31 procentov, veliko pozornosti pa smo namenjali, kljub tem interventnim ukrepom, o katerih sem govoril, tudi optimizaciji procesov internih, zlasti IT sistemov. Namreč, zakaj, zato, ker je zaradi izrednega povečanja teh poslov, kar je spremenilo naš poslovni model, kot veste, smo prej delal pretežno preko bank in zdaj skoraj 70 procentov delamo direktno, potrebno prilagoditi ta poslovni model in to prilagajanje je seveda povezano s tehnologijo. Zaradi tega je pa seveda v nekaterih primerih prihajalo tudi do nekega daljšega obravnavanja teh poslov, ki so večinoma vsi težke narave, v SID banki pa je trenutno samo približno 230 ljudi.

Zato smo v bistvu postopoma, s spremembo tega modela, dosegli kljub temu, da smo zadostili vsem komitentom, z vsemi krediti ali pa, če rečem, instrumenti, ki jih SID banka ima na celi paleti, od dolžniških do lastniških financiranj in na ta način, mislim, da smo uspel res, ne samo blažit krizo, ampak tudi omogočit vse investicije, ki so bile še na razpolago in vsem drugim možnim financiranjem v okviru slovenskega gospodarstva. Kljub vsem naštetim zadevam, je v bistvu treba povedat, da smo pretežno delovali, bom rekel, v kontekstu upravljanja tveganj in smo ostali robustni in stabilni, kar kaže tudi bonitetna ocena, ki je še vedno najboljša med finančnimi inštitucijami v Sloveniji, to je »AA minus«(?) in je stabilna. V samem bančnem sistemu, pa je v letu 2020, seveda, za razliko od evropskega bančnega sistema, posojilna aktivnost upadala in do podjetij se je zmanjšala kar za minus 1,4 procenta. Porast je bil samo na prebivalstvih, to veste, to predvsem na stanovanjskih kreditih, vendar posebej opozarjam, da brez visoke rasti posojil podjetjem, s strani SID banke, ki se je povečala za skoraj eno tretjino, kot sem prej omenil, bi posojilna aktivnost do celotnega podjetniškega sektorja v bančnem sistemu upadla skoraj za 4 %, namesto samo 1,4 in to je tisti dosežek, ki ga lahko vidimo v tem, kako je pomembna SID banka. Banke so namreč zaostrile svoje kriterije do te meje, da ni bilo to mogoče, čeprav je bilančna vsota bank ves čas pravzaprav tudi naraščala, vendar predvsem zaradi depozitov, ki so se zaradi nižje potrošnje in pa seveda zmanjšanja poslovnih investicij, se bodo(?) povečevale tako s strani prebivalstva, kot s strani podjetij, kar je seveda določen problem za slovenske banke, o tem mogoče lahko kasneje, če vas bo zanimalo.

Tudi v gospodarskih razmerah v letu 2020, tokrat ne bi posebej govoril, ker so vam več ali manj poznani in so bili skoraj vsi kazalci negativni od inflacije, ki je bila tako rekoč deflacija do obrestnih mer, treba je pa seveda povedat, da se je gospodarstvo v letu 2001, z odbojem, zelo popravilo in seveda, če boste želeli, lahko tudi odgovarjamo na vprašanja v zvezi s tem, kakšne so razmere v letošnjem letu, ki so seveda boljše in s tem seveda, povezane možnosti za težave, ki so povezane tako z posameznimi verigami vrednosti, kot inflacijo in pa seveda tudi možnost »takflacijo«(?). Namreč, račun za Covid krizo v bistvu še ni bil plačan in verjetno bo v naslednjih letih tu kar precej še potrebnih aktivnosti.

SID banka je delovala tudi na področju financiranja evropskih kohezijskih sredstev, preko sklada skladov, kjer smo s približno 160(?) milijoni preko poslovnih subjektov, zlasti bank, financirali tudi mala in mikro podjetja. V letu 2020 in kasneje, 2021, pa smo skušali biti tudi zelo konstruktivni pri oblikovanju tako imenovanega nacionalnega programa za okrevanje in odpornost. Pri tem smo pripravili za skoraj 1 milijardo različnih možnih, predvsem povratnih inštrumentov, za katere mi mislimo, da so najbolj učinkoviti in ti bi bili nujni za okrevanje oziroma za prehod. Žal se v letu 2022 ni uspelo to, naše predloge upoštevat, v tem delu in tudi v programiranje v večletno finančno / nerazumljivo/ nismo še vključeni, ampak samo za pojasnitev, recimo(?), v okviru tega načrta za okrevanje in odpornost, je Italija Luki Trst podelila 450 milijonov, Hrvaška pa Luki Reka okoli 150 milijonov, seveda, za Luko Koper to pomeni določeno drugačno situacijo kot do zdaj, glede na njihov pomen lahko sami izračunate, kakšne so potem možnosti za konkurenčnost.

Poleg tega smo v letu 2020, zlasti pa napredujemo v letošnjem letu, tudi spodbujali financiranje in zavarovanje poslov za spremembo poslovnih model podjetij in seveda, predvsem gospodarsko aktivnost v smeri krožnega gospodarstva in pa trajnostnega razvoja, kajti, to je tisto, kar je v skladu z zelenim dogovorom Evrope, ki je trenutno ključna zadeva in bo vplivala bistveno na poslovanje slovenskega gospodarstva v prihodnje, kajti tu so velike spremembe in banke že od 1. 7. letošnjega leta moramo ocenjevati vse kredite v skladu s tem.

SID banka je obliko trajnostnih financ, pa tudi krožnega in trajnostnega gospodarjenja(?), promovirala že 10 let in je bila ena prvih v Sloveniji, ki je na tem področju delovala. Kot veste, že v samem zakonu so te vsebine določene, kasneje, recimo 2015, smo tudi podpisali Pariški dogovor in to se je pokazalo kot velika(?) pravilnost in usmeritev naše strategije v preteklih letih, kajti, ravno nacionalne razvojne banke so tiste, ki bodo odločilne za prehod v ta, tako imenovano, trajnostno financiranje oziroma tako imenovani razogljičeni del družbe ali krožne in trajnostne oblike gospodarjenja in seveda, hkrati je tu treba opozorit, da se dogajajo tudi velike spremembe v verigah vrednosti, kar pa seveda še posebej postavlja te zadeve v novo luč. Namreč, dogajanja na tem področju trajnostnega gospodarjenja / nerazumljivo/ bojo ločilno(?) vplivale na delovanje cele Evrope in Slovenije v prihodnjih letih.

Zato je zelo pomembna stabilnost in pa robustnost, ter zlasti kapitalska ustreznost SID banke in sicer zato, da lahko prevzema okoljska in tranzicijska, ter druga tveganja, ki so pomembna na tem področju, kajti tu ne bo več enostavno delovati na način, kot je bilo to v preteklosti. Zlasti pa je potrebno oblikovanje različnih, novih finančnih inštrumentov, ki bodo predvsem z lastniškimi financiranji, kajti ne bo dovolj samo z dolžniškimi, lastniško financiranje SID banka izvaja že dalj časa, / nerazumljivo/ programa / nerazumljivo/, kar smo vas seznanil, namreč, usposobil za delitev tveganj na tem področju, ki bo nujna, če bomo želeli narediti ta tako imenovani zeleni prehod. Namreč, izzivi na tem področju so zelo veliki in večina podjetij, pa tudi bank, sama ne bo zmogla teh tveganj prevzeti na svoja pleča. Samo tako bo moč pokriti te novonastale tržne, ciklične in razvojne vrzeli, ki bodo povezane predvsem z okoljem, kar je seveda bil tudi naš pristop v preteklosti, ko smo pokrivali te tržne vrzeli in izkazalo se je, da je to seveda zelo uspešna strategija in tudi z velikim učinkom za slovensko gospodarstvo, ki se že delno premika v tej smeri, vendar bo potrebno na tem / nerazumljivo/ še marsikaj v prihodnje.

Spoštovani, kljub vsem tem navedenim dobrim rezultatom v letu 2020, pa tudi v preteklih letih, ter seveda uspešnemu delovanju v krizi, zlasti v korist slovenskega gospodarstva, je seveda zelo pomembno tudi delovanje na področju lastniškega financirana, kjer smo bistveno povečal tudi naše kapacitete, ne samo z tako imenovanim skladom za rast, ampak smo šli tudi naprej in v letošnjem letu oblikovali tako imenovani sklad transferne tehnologije in pa seveda sklad za nasledstva malih in srednjih podjetij / nerazumljivo/ kapital vendar kljub vsem tem uspehom, ki so se tu pojavljali, je treba žal reči, da obstoječa uprava SID banke ni dobila priložnosti za nadaljevanje svojega mandata, dela in uspešnost(?) dosedanje strategije v naslednjih letih, ko bo seveda potrebno preoblikovat tako poslovni model banke, kot seveda tudi te gospodarske usmeritve, o katerih sem govoril, v smeri, jasno, trajnostnega, krožnega in drugega, temu ustreznega gospodarstva, ki bo drugačno od tega, kar imamo danes. V teh kritičnih Covid-nih, okoljskih, pa tudi seveda geoekonomskih pretresih, kjer se karte mešajo na novo, zlasti pa vzpostavijo(?) nove verige vrednosti, je seveda tu precej tveganj in precej vprašanj, pomembno pa je, da smo skušal ves čas v teh časih in tudi v času krize, odgovorno ravnati, odgovorno tako do strank, kot okolja, kot seveda družbe in seveda zlasti tudi drugih deležnikov, zaposlenih lastnikov in ostalih, ter seveda do odgovornega posojanja in sposojanja, kar je edino možno v teh spremenjenih razmerah, namreč, samo etično delovanje v tem novem finančnem okolju trajnostnega financiranja, nam zagotavlja možnosti za to, da bomo tudi naprej uspešni, tako kot smo bili do sedaj.

Spoštovani, ker je v bistvu to moj zadnji nastop v funkciji, se želim v svojem imenu in imenu svojih sodelavcev SID banke zahvaliti vsem poslankam in poslancem, zlasti pa poslanskim skupinam, ki so nas do danes spodbujale, podpirale in seveda tudi nadzirale, vedno, v skupnem gospodarskem in nacionalnem interesu. Skupaj smo ustvarili, po moje, eno najpomembnejših slovenskih državnih finančnih inštitucij, ki je bila v zadnjih 15. letih pomemben faktor razvoja Slovenije in v dveh krizah, tudi tista, ki je najbolj ustrezno delovala in blažila, v teh krizah, da je slovensko gospodarstvo lahko bolje delovalo.

Upam, da bo seveda to tudi v naslednjih 15. letih, kajti ta prehod v trajnostno in prožno gospodarstvo bo v teh obdobjih tekel in bo odločilen za to, ali bomo lahko obstali in ostali taki in uspešni, kot smo danes, v novi gospodarski in mednarodni ureditvi.

Hvala za dosedanje zaupanje in tega si želim v prihodnje, tako za, seveda, SID banko, kot zame, ko bom iskal nove priložnosti in možnosti, da bomo tako kot do sedaj, skupaj premagovali, v sodelovanju, pomembne velike izzive, ki so pred nami. Namreč, samo skupaj, z skupnimi napori, znanjem, izkušnjami, bomo lahko izvedli te pomembne spremembe v smeri trajnostnega razvoja slovenskega gospodarstva in vseh prebivalcev Slovenije.

Hvala lepa za vašo pozornost in z veseljem bomo odgovarjali na vsa vprašanja, ki jih imate, vse podrobnosti o našem delovanju pa so bile vam podane v samem poročilu, ki je pred vami.

Hvala lepa, predsednik.

Hvala, gospod predsednik uprave.

Kolegice in kolegi, preden nadaljujemo, imam še eno pooblastilo, in sicer, poslanec Matjaž Nemec nadomešča poslanca Janija Prednika iz Poslanske skupine Socialni demokrati.

Sprašujem predstavnico Ministrstva za finance, državno sekretarko, Majo Hostnik Kališek, ali želi besedo? (Ne.) Ne, tako da, z uvodom smo končali. Gospe poslanke, gospodje poslanci, zdaj pa odpiram razpravo o pravkar podanem poročilu predsednika uprave SID banke. Kdo želi besedo? (Nihče.) Nihče ne želi besede, zato zaključujem razpravo.

Ugotavljam, da se je Odbor za finance seznanil s Poročilom o izvrševanju javnih pooblastil danih Slovenski izvozni in razvojni banki Ljubljana za leto 2020.

S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI.

Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 104. seji, dne 7. maja letos oziroma Kolegij ni sprejel sklepa o tem, da se zakon obravnava po nujnem postopku. Vložena je bila zahteva za splošno razpravo, dne 19. maja, in na 26. seji Državnega zbora, dne 26. oktobra, je bil sprejet sklep o primernosti predloga zakona za nadaljnjo obravnavo. To se pravi, na podlagi splošne razprave.

K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. Prejeli smo tudi dodatna gradiva, in sicer, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 11. novembra, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 29. novembra, dva dopisa lokalnih skupnosti, dopise zainteresirane javnosti, to vse imate v gradivu, tega ne bom posebej bral, bistveno pa je, da je rok za vlaganje amandmajev potekel 25. novembra letošnjega leta, da je bilo vloženih niz amandmajev k različnim členom predloga zakona. Predlog zakona ima 30. členov, kakšen pa je pregled amandmajev, kolegice in kolegi, pa lahko vidite iz predloženega predloga amandmajev oziroma pregleda amandmajev, ki vam je bil prinesen na vaše klopi.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Kot ste videli, ravnokar, je naš poslanski kolega Luka Mesec pripravil en predlog. Zdaj mu dajem besedo, da ta predlog obrazloži.

Kolega Mesec, izvolite.

Ja, hvala lepa.

V Poslanski skupini Levica pred začetkom te obravnave postopkovno podajamo zahtevo za javno predstavitev mnenj o Zakonu o dohodnini. Utemeljujemo pa to takole: na 40. redni seji odbora, to je današnja, za finance, bo druga obravnava vladne novele Zakona o dohodnini. Po naši oceni gre za enega od najbolj škodljivih zakonov, ki jih je pripravila aktualna Vlada, na račun ogromnih davčnih odpustkov, v času, ko beležimo rekordne primanjkljaje v proračun, bi Vlada v javne finance izvrtala še luknjo, v višini 800 milijonov evrov, na letni ravni, do leta 2025. Tukaj posebej opozarjam, da ne gre za enkratne izdatke, kot recimo pri Covid dodatkih, ampak gre za sistemsko luknjo, ki se bo pojavljala vsako leto in bo zaradi nje treba krčit obseg socialne države, krčit obseg javnih investicij in na sploh krčit obseg javne porabe.

Temu mnenju so pridruženi številni ugledni ekonomisti, organizacije in sindikati. Pa če mi dovolite, bom samo predstavil par mnenj. V Zvezi svobodnih sindikatov so, zelo podobno, kot sem zdajle jaz, opozorili na škodljive javnofinančne posledice in dodali, citiram, »da ne pristajajo na zakon in mu ostro nasprotujejo…«, kot razlog pa navedli, citiram, »da gre za razbremenjevanje najbolje plačanih in vodilnega kadra z najvišjimi plačami, po drugi strani pa predlog ni javnofinančno nevtralen, izpada v prihodke iz javnih financ se ne nadomešča, kar pomeni, da bodo učinki na javnofinančne prihodke izrazito negativni in posledično bo sledilo krčenje socialnih pravic in poslabševanje javnofinančnega stanja v državi, kar bo najbolj vplivalo na ljudi z nizkimi dohodki, kljub temu, da se njihov dohodek od dela davčno razbremenjuje. Logično, ker bodo nekatere storitve postale plačljive.«

Med drugim se tukaj postavlja tveganje, da bodo postale plačljive nekatere storitve, ki jih zdaj iz svojih proračunov krijejo občine. Namreč, po Zakonu o dohodnini 54 % sredstev, zbranih s tem zakonom, gre v občinske proračune in zato je treba vedet, da bo polovica sredstev, polovica tega 800 milijonskega izpada, na občinah in, Združenje mestnih občin je opozorilo, da tako znižanje sredstev ne bo ogrozilo samo investicij v občinah, pač pa tudi izvajanje javnih storitev na lokalni ravni in podobno mnenje so izrazili tudi v Skupnosti občin Slovenije, kjer so izpostavili, da je to nesprejemljivo, saj bo možno znižanje dohodnine negativno vplivalo na prihodke občin in da določen način izračunavanja povprečnine že zdaj ne pokriva stroškov za izvajanje vseh zakonskih nalog, ki so občinam določene.

Podobnega mnenja so ugledni ekonomisti. Maks Tajnikar je rekel, da z nižanjem dohodninskih davkov ne bo prišlo do zvišanja plač. Z njim naša podjetja ne bodo bolj konkurenčna, povečal pa se bo primanjkljaj državnega proračuna in zaradi tega bo nujno zadolževanje v tujini ali pa zmanjševanje obsega storitev javnega sektorja in povečanja nabora storitev, ki se plačujejo iz žepa. In podobno je Jože P. Damjan izpostavil, da ni nobenih dokazov za to, da bi davčna darila za tiste z najvišjimi dohodki, govorimo o znižanju zgornje davčne stopnje v dohodninski lestvici iz 50 na 45 %, se prelilo v višje investicije podjetij ali pa v višjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Nobena imperija tega ne potrjuje.

Skratka, iz navedenih razlogov, da zakonu nasprotuje tako stroka, kot socialni partnerji, vsaj na sindikalni strani in tako mestne občine, kot skupnost občin, bi bilo treba organizirat javno predstavitev mnenj, ki bi morala odpret naslednja vprašanja: kakšen bo vpliv predlaganih sprememb na dohodkovno in premoženjsko neenakost ljudi? Kako bodo predlagane spremembe vplivale na dohodke zaposlenih? Kako bodo spremembe vplivale na dohodke prejemnikov minimalne plače? Kako bodo spremembe vplivale na proračune občin? Kako bo uvedba seniorske olajšave vplivala na dohodke upokojencev? Kako bo nižanje davka od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem vplivala na stanovanjski trg in dostopnost stanovanj? Kako, kakšni bodo kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni javnofinančni učinki te novele? Kakšni bodo njeni učinki na socialno državo? Kakšni bodo njeni učinki na avtonomijo občin? In pa konec, koncev, kakšni bodo učinki na gospodarsko rast, zaposlovanje, potrošnjo in druge makroekonomske kazalce?

Skratka, obstaja utemeljen sum in ogromno imperije, ki kaže, da bodo učinki na praktično vse, kar sem zdajle naštel, negativni, tako na javne finance, kot na obseg socialne države, kot na avtonomijo občin in zato predlagam, da preden začnemo z obravnavo tega zakona, odpremo javno predstavitev mnenj, da stroka, občine in civilna družba povedo svoje.

Hvala, gospod poslanec.

Preden nadaljujemo, gospe in gospodje, imam še eno pooblastilo in sicer, poslanec Gregor Perič nadomešča poslanca Dušana Verbiča iz Poslanske skupine Stranka modernega centra.

Kolega Mesec je pravkar obširno podal postopkovni predlog. O tem postopkovnem predlogu moramo glasovati, zato bo odbor o postopkovnem predlogu poslanca Luke Mesca, da se opravi javna predstavitev mnenj o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, glasoval. Glasujemo.

Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)

Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Tako nadaljujemo z drugo obravnavo predloga zakona in za uvodno predstavitev dajem besedo ministru za finance, gospodu Andreju Širclju, prosim. / oglašanje iz dvorane/

Samo trenutek, gospod Šircelj. Postopkovni predlog, poslanec Marko Bandelli, prosim.

Se opravičujem, predsednik, samo, nisem videl imena, glede na glasovanje, ali je to napaka danes, da ne vidimo, kdo je glasoval za in proti? Samo tehnična…