Spoštovane gospe in gospodje, dobro jutro!

Pričenjam 65. nujno sejo Odbora za finance. Nisem prejel nobenega obvestila, da se kateri od članic ali članov odbora ne bi mogel udeležiti današnje seje.

Prejel pa sem za enkrat eno pooblastilo in sicer, poslanka Nada Brinovšek nadomešča poslanca Franca Rosca iz Poslanske skupine SDS.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom zato ugotavljam, da je sprejet dnevni red kakor vam je bil poslan z gradivom.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022.

Odbor bo predlog sprememb proračuna obravnaval na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora, v skladu s katerim se je matično delovno telo, v skladu s katerim lahko matično delovno telo svoje amandmaje vloži najkasneje dva dni pred sejo Državnega zbora ter se opredeli do predloga sprememb proračuna in do vloženih amandmajev.

Današnjo sejo odbora sem sklical v skladu s časovnim potekom obravnave, ki je bil dogovorjen na 120. seji Kolegija predsednika Državnega zbora dne 5. novembra letošnjega leta. Predlagatelj predloga sprememb proračuna je Vlada. K tej točki so vabljeni: Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Državni svet, Fiskalni svet, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj in Sodni svet.

Kot dodatna gradiva smo prejeli mnenja zainteresiranih delovnih teles Državnega zbora, mnenje Državnega sveta z dne 13. oktobra, oceno Fiskalnega sveta z dne 15. oktobra, stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta z dne 21. oktobra, mnenje Sodnega sveta z dne 6. oktobra, stališče Vlade do mnenja Državnega sveta z dne 10. novembra, prejeli smo tudi dodatno mnenje Državnega sveta z dne 10. novembra, dopis in mnenje Vrhovnega sodišča z dne 6., 7. in 8. oktobra, pripombe Društva Asociacija z dne 8. oktobra, pripombe Sindikata kulture in narave Slovenije Glosa z dne 11. oktobra, poziv Skupnosti občin Slovenije z dne 22. oktobra, pripombe Vrhovnega državnega tožilstva z dne 26. oktobra, pripombe s popravkom Inštituta 8. marec z dne 8. novembra, dopis Ustavnega sodišča z dne 8. oktobra in pripombe Državnotožilskega sveta z dne 10. novembra.

Pregled amandmajev, ki so bili vloženi k predlogu sprememb proračuna je v pripravi in ga boste prejeli poslanke in poslanci takoj, ko bo dokončan. Do iz tega roka za vložitev amandmajev, to se pravi, do 12. novembra letos, so kvalificirani predlagatelji vložili 55 amandmajev, 13 amandmajev je bilo nepravilno vloženih, trije amandmaji pa so bili umaknjeni. Odbor bo najprej razpravljal o predlogu sprememb proračuna v celoti, potem pa bo obravnaval vložene amandmaje. Vrstni red uvodnih predstavitev bo naslednji: Vlada, potem bodo predstavniki zainteresiranih delovnih teles predstavili mnenja, Državni svet, Fiskalni svet, odgovor Vlade na mnenje Fiskalnega sveta, Urad za makroekonomske analize in razvoj in Sodni svet.

Začenjamo torej s predstavnikom Vlade, ministrom za finance, gospodom Andrejem Šircljem. Izvolite prosim.

Hvala lepa. Spoštovani predsednik Odbora za finance in monetarno politiko, spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, spoštovani predstavniki neodvisnih inštitucij Sodnega sveta, Državnega sveta in ostalih, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovane gospe in gospodje. Priprava proračuna oziroma sprememb proračuna za leto 2022 je potekala v okoliščinah postopnega okrevanja gospodarstva. Ob tem da je epidemija oziroma virus covid še vedno močan in da še vedno obstajajo velike zdravstvene težave. Iz tega zornega kota so seveda tudi odhodki prilagojeni zdravstvenemu stanju v državi. Zaradi virusa so se zato spremenili tako obseg kot struktura proračunskih prihodkov in odhodkov ter seveda tudi višina. V takšnih okoliščinah Slovenija ni izolirana. Tudi v Evropi obstaja podobna situacija, v številnih državah obstajajo še vedno zdravstveni problemi in težave in države skupaj rešujemo tovrstne probleme.

Zaradi tega v letu 2022 še vedno velja tudi tako imenovana splošna odstopna klavzula oziroma izjemne okoliščine, ki se nanašajo na fiskalna pravila oziroma zlato fiskalno pravilo. Z drugimi besedami, s fiskalno politiko spodbujamo gospodarski razvoj, s fiskalno politiko ravno tako ščitimo delovna mesta in zagotavljamo, da podjetja obstajajo na trgu. Fiskalni politiki sledi tudi ekspanzivna monetarna politika. Pravzaprav, ta kriza se loči od predhodnih kriz po tem, da fiskalna in monetarna politika delujeta z roko v roki. Zaradi tega so tudi podatki o javnih financah popolnoma drugačni, kot so bili v preteklosti, oziroma kot bi bili, če bi veljala fiskalna pravila.

Izjemne okoliščine so bile predstavljene tudi v odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2022-2024. In dejstvo je, da s takšno fiskalno politiko in takšno monetarno politiko je Evropa in med njimi tudi Slovenija zagotovila velik odboj gospodarstva, predvsem v tem, da se ni bistveno povečala nezaposlenost v Evropi. Pri nas se je, v Sloveniji, celo zmanjšala. In da smo zagotovili visoke stopnje gospodarske rasti. Tukaj lahko govorimo tako o Evropi kot seveda v Sloveniji, ki je zagotovila nadpovprečno gospodarsko rast. Pri tem je seveda treba povedati, da takšna fiskalna politika odstopa od prejšnje fiskalne politike, tako na ravni Evrope kot na ravni Slovenije.

Prihodki državnega proračuna za leto 2022 so glede na proračun, sprejeti proračun, višji za 7 %. Glede na septembrsko novelirano oceno za leto 2021 pa za 4 %. Tukaj bi želel povedati, da so prihodki državnega proračuna za mesec oktober večji od odhodkov za mesec oktober. Z drugimi besedami, Slovenija je dosegla presežek po dolgomesečnem primanjkljaju, kar pomeni, da gospodarska rast vpliva tudi na prihodke, tako davek na dodano vrednost kot dohodnino in daje kot dohodkov pravnih oseb. Kar z drugimi besedami pomeni, da bodo ti prihodki že v letu 2021 presegli raven iz leta 2019. 2019 jemljem kot tisto leto, kjer so bili prihodki ocenjeni brez kakršnikoli kriznih vplivov. Po drugi strani moramo seveda reči, da so tudi odhodki državnega proračuna načrtovani v letu 2022 v višini 13,9 milijarde. Primanjkljaj v letu 2022 po denarnem toku je ocenjen na 4,6 odstotka BDP. Pomembno je, da se primanjkljaj znižuje in da se bo zniževal po denarnem toku tudi potem v letu 2023 že pod maastrichtski kriteriji. Dolg sektorja država bo v letu 2022 znašal 77,5 odstotka BDP, kar ravno tako pomeni znižanje za eno odstotno točko glede na leto 2021 in tudi pri dolgu glede na bruto družbeni proizvod je pomembno, da se znižuje in da gre ta trend znižanja tudi naprej v leto 2023 in leto 2024. Obrestni izdatki se znižujejo in so na primer glede na leto 2014, ko so bili najvišji in so znašali milijardo, preko milijarde oziroma 2,9 odstotka bruto družbenega proizvoda v letu 2022 ocenjeni na 1,3 odstotka bruto družbenega proizvoda tudi nominalno se znižajo na 683 milijonov evrov. To je vsekakor pomembno, zato ker kaže na dobro menedžiranje dolga in drugo, ker seveda bonitetne agencije ocenjujejo državo po tovrstnem kazalcu in zaradi tega tudi s strani bonitetnih agencij dobivamo dobre ocene. Kot sem že omenil se je proračunska politika prilagodila novonastalim razmeram in sicer tako, da zagotavlja proračun sredstva za financiranje zaščite zdravja prebivalstva za cepiva, cepljenje, testiranj, zdravstveno oskrbo, zaščitno opremo ter hkrati seveda omogoča tudi ustrezne pogoje gospodarstvu tako, da se ohranjajo delovna mesta, zaradi tega je seveda gospodarska rast ugodna. Umar jo ocenjuje na 4,7 odstotka, nekoliko manj jo v zadnji napovedi 4,2 odstotka ocenjuje Evropske komisija. Tukaj je seveda treba povedati, da je stanje na trgu dela ugodno, zaposlenost raste, ponudba delovnih mest presega povpraševanje. V številnih dejavnostih primanjkuje ustreznega kadra. Tako da iz tega vzornega kota se nezaposlenost zmanjšuje je pa gospodarsko okrevanje diferencirano po posameznih dejavnostih se pravi različno in tukaj so tisti, ki so najbolj bom rekel na udaru, zaradi krize je turistična dejavnost. Želel bi še povedati, da vsekakor obstajajo določena tveganja v letu 2022. Prvo tveganje je zdravstveno stanje v državi in tukaj je največje tveganje visoka stopnja necepeljnosti prebivalstva. Mislim, da to necepljenost lahko spremenimo v cepljenost s tem enostavno, da da se ljudje cepijo, s tem bodo najbolj zaščitili in sebe in druge in s tem bodo tudi prispevali k temu, da ne bo treba posegati po kakršnihkoli omejevalnih ukrepih. Drugo tveganje, govorim o tveganju, ki vpliva na finance, drugo tveganje je dvig cen energentov in vpliv na inflacijo. Inflatorna gibanja so v Evropi znatna in inflatorna gibanja so različna po državah Evropske unije. V Sloveniji so vsekakor manjša inflatorna pričakovanja in inflatorna gibanja kot v drugih državah Evropske unije v večini držav, vendar na to je treba biti pozoren, Vlada bo zaščitila tisti del prebivalstva, ki je najbolj podvržen socialnemu tveganju oziroma tveganju revščine. Iz tega zornega kota tudi pripravlja ustrezne ukrepe. Kaj je ključno poleg tega, da s tem proračunom financiramo zdravstveno dejavnost, da zaščitimo zdravje ljudi in življenja? Predvsem je izredno poudarjena investicijska aktivnost v letu 2022 tudi v letu 2023 in tako naprej, predvsem investicije na področju zdravstva. Tukaj mislim, da je po dolgih letih se ta Vlada odločila, da se investira v zdravstvo, v prejšnjih proračunih prejšnjih vlad te investicijske spodbude ni bilo, poleg tega se investira v infrastrukturo, vlaganja so tudi v financiranje projektov, ki se nanašajo na podnebne spremembe, zaščito starostnikov, investicije v vrtce in šole, v kulturo, namenja so znatna sredstva za opremljanje in modernizacijo Slovenske vojske in vsekakor tudi na področju EU sredstev pričakujemo rast izdatkov tako na kohezijski in strukturni politiki kot kmetijski in ribiški politiki. Tisto kar je pomembno in kar bo vključeval oziroma vključuje proračuna za leto 2022, so tudi evropska sredstva, sredstva iz načrta za okrevanje, ta načrt je bil sprejet s strani evropske komisije oziroma s strani Sveta za ekonomska in finančna vprašanja, na isti ravni kot so bili sprejeti načrti za druge države, tako da tukaj je treba povedati, da je Evropska komisija prvič stopila državam nasproti in treba je povedati tudi ta solidarnosti vidik. Tako, da iz tega zornega kota je to novost v slovenskem finančnem, gospodarskem in tudi političnem prostoru. Iz tega zornega kota, da ta proračun oziroma ta popravek proračuna dejansko zagotavlja še večjo kakovost življenja investicij, predlagam, da Državni zbor ta proračun oziroma ta popravek proračuna za leto 2022 sprejme. Hvala lepa.

Hvala, gospod minister.

Sprašujem kolegice in kolegi, ali želi kdo od predstavnikov zainteresiranih delovnih teles Državnega zbora predstaviti mnenje delovnega telesa. Ne. Hvala lepa. Prehajamo torej na predstavitev stališča Državnega sveta. Danes je z nami predsednik Državnega sveta gospod Alojz Kovšca.

Gospod Kovšca, vi kar ostanite tam, kjer ste. Vključite mikrofon in predstavite stališče. Prosim, izvolite.

Spoštovani predsednik, spoštovana vlada, poslanke in poslanci. Hvala lepa za besedo.

Dovolite, da uvodoma povem, da je Državni svet dvakrat obravnaval proračunske dokumente, ki so danes tukaj v obravnavi, in je sprejel osnovno in potem tudi dopolnilno mnenje k proračunu Republike Slovenije oziroma k predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022.

Državni svet je predlog sprememb proračuna za leto 2022 obravnaval prvič na seji 13. 10., in sicer na 44. redni seji Državnega sveta. Proračun oziroma predlog je tudi podprl. S predlogom sprememb proračuna za leto 2022 se namreč načrtujejo prihodki v višini 11,47 milijard evrov oziroma za 463,5 milijonov evrov več kot je bilo ocenjeno v sprejetem proračunu za leto 2020. k razmeroma veliki rasti prispevajo predvsem davčni prihodki, saj so že letos presegli predkrizno raven iz leta 2019. Odhodki so v letu 2022 načrtovani v skupni višini 13,94 milijarde evrov, kar je za 1,34 milijarde evrov oziroma za 10,7 % več kot v sprejetem proračunu 2022. O povečanju prihodkov ter umiku ukrepov za spopadanje s posledicami epidemije in s tem zniževanju odhodkov se bo znižal tudi proračunski primanjkljaj. Ta naj bi bil po načrtih leta 2022 2,47 milijarde evrov oziroma 4,6 % BDP-ja. Temu ustrezno se spreminja tudi trend dolga sektorja država, ki je leta 2022 ocenjen na 77,5 % BDP-ja. Pri tem je vlada poudarila, da je Slovenija v obdobju zaostrenih epidemioloških razmer svojo zadolženost v deležu BDP-ja povečala za manj kot je povprečje držav evroobmočja in Evropske unije oziroma je slednja za skoraj 24 oziroma 16 odstotnih točk nižja kot v državah evroobmočja in Evropske unije. Po teh kazalcih je seveda javnofinančna slika za Slovenijo ugodna.

Predlog sprememb proračuna za leto 2022 in predlog proračuna za leto 2023 sta bila pripravljena v negotovih razmerah epidemije COVID-19 in s tem povezanim okrevanjem gospodarstva oziroma v spremenljivih makroekonomskih okoliščinah. Priprava proračuna je bila osredotočena v postopno okrevanje po epidemiji COVID-19 tako z investicijskimi vlaganji za krepitev gospodarstva kot v smeri varovanja zdravja prebivalstva. Proračunska dokumenta sta glede na dogovor na ravni držav članic EU pripravljena v okviru t.i. splošne odstopne klavzule od fiskalnih pravil, kar pomeni, da Evropska komisija leta 2022 Slovenije ne bo presojala v luči izpolnjevanja fiskalnih pravil. To je tudi v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo o fiskalnem pravilu, na podlagi katere tudi Fiskalni svet Republike Slovenije prepoznal izjemne okoliščine v letu 2022, ki pa omogočajo odstop od srednjeročne uravnoteženosti. Odstopanje od fiskalnega pravila pa je treba razumeti kot začasen, razmeroma kratkoročen ukrep. Kot je poudaril predlagatelj, je višina izkazanega deficita v naslednjih dveh letih približno na ravni obsega sredstev za investicije, kar pomeni, da bi lahko imeli ob odsotnosti državni investicij v tem obdobju praktično že uravnotežena proračuna. Vendar se ob zavedanju pomena investicij za dolgoročno rast in razvoj, delovna mesta ter kakovost življenja v prihodnjih dveh letih veliko pozornost namenja investicijskim aktivnostim, in sicer se za investicije vsako leto namenja po 2,2 milijardi evrov. Najbolj izrazita rast investicij je na področju zdravstva - po 200 milijonov evrov, kar je štirikrat več kot doslej. Največji obseg sredstev je namenjen za investicije v železniško infrastrukturo s ciljem trajnostne mobilnosti ter v cestno infrastrukturo (vzdrževanje, rekonstrukcije, kolesarske povezave). Prav tako se veliko vlaga v prilagajanje podnebnim spremembam. Velik premik je tudi pri širitvi programov mreže domov za starejše, kamor se v preteklosti za tovrstne namene praktično ni namenjalo sredstev. Pospešana so investicijska vlaganja v vrtce in osnovne šole, investicije na letni ravni v višini 115 milijonov evrov ter kulturo. V skladu z mednarodnimi zavezami pa so večje investicije načrtovane na področju obrambe in modernizacije slovenske vojske. Financiranje načrtovanih investicij s proračunskimi sredstvi se dopolnjuje s sredstvi občine in sredstvi EU. Dinamika črpanja sredstev EU je v prihodnjih dveh letih pospešena, kar je povezano z zaključevanjem pretekle finančne perspektive, dodatnimi sredstvi iz naslova pobude REACT EU za obvladovanje posledic epidemije ter mehanizma za okrevanje in odpornost. V zvezi z vprašanjem o zmožnosti koriščenja vseh predvidenih investicijskih sredstev za izvedbo projektov upoštevajoč relativno šibko absorbcijsko moč slovenske gradbene operative, da bi zmogla dovolj hitro in učinkovito porabiti načrtovana sredstva za investicijske namene je bil Državni svet seznanjen, da naj s predlaganimi investicijskimi postavkami v največji meri spodbujali, ne pa zavirali izvedbo načrtovanih projektov. Pozitivno se ocenjuje tudi ukrepe na področju zdravstva in socialnega varstva, kjer so med drugim rezervirana tudi sredstva na podlagi predloga zakona o dolgobrajni oskrbi, ki je trenutno pri vas v zakonodajnem postopku. Državni svet je bil seznanjen, da predlog sprememb proračuna za leto 2022 in predlog proračuna za leto 2023 upoštevata sklenjeni dogovor v višini povprečnine za leti 2022 in 2023, pri čemer bo treba preko finančne izravnave zagotoviti dodatnih 4,2 milijona evrov. Z dvigom povprečnine bodo občine prejele za 37,4 milijona evrov več, kot če do povišanja povprečnine ne bi prišlo. Največji obseg sredstev iz naslova tekočih transferov je načrtovan za uravnoteženje razvitosti občin, in sicer 79,5 milijona evrov v letu 2022 ter 79,7 milijona evrov v letu 2023. Pri tem Ministrstvo za finance in Ministrstvo za javno upravo poudarjata pomen sprejema zakona o finančni razbremenitvi občin na podlagi katerega je določene finančne obveznosti prevzela država, prav tako so bile sprejete poenostavitve postopkov v okviru katerih občine lažje dostopajo do investicijskih sredstev. Predlgatelj je poudaril tudi načrtovano izboljšanje finančnega položaja občin, ki so ob predlaganem dvigu povprečnine iz sedanjih 628 evrov na 645 oziroma 647 evrov v prihodnjih dveh letih z letošnjim letom deležne tudi 73 milijonov evrov prihrankov na letni ravni iz naslova Zakona o finančni razbremenitvi občin, pri čemer pa proces finančne razbremenitve občin še ni zaključen. Glede na dosedanje nesupele poskuse popravljanja formule za izračun povprečnine so se na Ministrstvu za javno uprvo odločili, da zberejo pisne predloge za oblikovanje nove formule za pravičnejše in primernejše financiranje občin. V pripravi je tudi dopolnitve zakona o financiranju občin, na podlagi katere bi se naloge s področja informatike uvrstile med nabor nalog, ki jih opravljajo skupne občinske uprave in se sofinancirajo iz državnega proračuna. Ministrstvo za javno upravo vodi postopke za gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij, v naslednjih dveh letih pa je za sofinanciranje tovrstnih investicij na voljo 17,5 milijonov oziroma 11,5 milijonov evrov v letu 2023. Prav tako se zvišujejo sredsdtva v okviru podprograma Podpora lokalne samouprave in koordinacija državne in lokalne ravni. V nasprotju s predhodnimi proračunu obravnavana proračunska dokumenta nakazujeta bistveno večje razumevanja aktualne vlade za delovanje slovenskih občin in njihovo financiranje. Pri tem se izraža zahvala vladi, še posebej ministroma pristojnima za lokalno samoupravo in finance, ki se zavedata pomena primarnega financiranja lokalne samouprave kot ključnega pogoja za učinkovito izvajanje zakonskih nalog občin, ki zaradi boljšega poznavanja potreb lokalnega prebivalstva oziroma državljank in državljanov tudi uspešneje uresničujejo razvojne izzive celotne slovenske družbe. Ob preteklih večletnih obljubah vsakokratne vlade o finančni razbremenitvi občin in vzpostavitvi bolj pravičnega sistema financiranja občin šele predloženi proračunski dokumennti pričako o koreniti spremembi odnosa aktualne vlade do lokalne samouprave. Pri tem ne gre le za vprašanje financiranja občin v smislu določitve povprečnine, ampak tudi za financiranje razvojnih nalog in načrtovanje investicijske aktivnosti, ki v okviru prioritetnih politik s ciljem družbenega in gospodarskega razvoja vodijo k izboljšanju kakovosti življenja ljudi ter enakomernejšega razvoja občin, na primer investicije v vrtce in šole, varstvo okolja, investicije v železniško in cestno infrastrukturo, zdravstvo in tako naprej.

V delu, ki se nanaša na področje kmetijstva …

Gospod Kovšca, samo trenutek, prosim.

Ja?

To, kar vi zdaj počnete, je branje stališča Državnega sveta. Mi smo to gradivo dobili in smo seveda vsi ga lahko pogledali, tisti, ki smo hoteli. V skladu z ekonomiko razpoložljivega časa bi vas prosil, da vi napravite samo povzetek.

O, čudovito(?).

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR:

Da ne berete celotnega stališča, ker to ni potrebno. To vam govorim predvsem zato, ker bo še dodatno mnenje tudi predstavljeno, ki je tudi kar precej obsežno, in nima smisla, da vse skupaj berete, celotno to zgodovino pogajanj med Ministrstvom za finance in Državnim svetom v zvezi s proračunom Državnega sveta za leto 2022. In vas prosim, da nekoliko zreducirate ta svoj prispevek. Izvolite, nadaljujte.

Hvala lepa za opozorilo. Bom potem, če ste seznanjeni s temeljnim mnenjem, pa predstavil samo še dodatno mnenje. Dodatno mnenje smo sprejeli pa 10. 11. na 45. redni seji Državnega sveta, ko smo ponovno obravnavali predlog proračuna. In sicer smo po obravnavi omenjenega akta ugotovili, da je v predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 za Državni svet namesto usklajenega zneska 2 milijona 694 tisoč 816 evrov določen za 216 tisoč 700 evrov nižji znesek, torej 2 milijona 478 tisoč in 36 evrov. Državni svet je ugotovil, da je Ministrstvo za finance 28. 5. 2021 nevladne in pravosodne proračunske uporabnike obvestila o sprejetem sklepu Vlade v zvezi z usmeritvami za pripravo predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2023. Na podlagi tega sklepa je Državni svet 2. 6. 2021 na Ministrstvo za finance posredoval predlog izhodišč, da za določitev razreza proračunskih izdatkov Državnega sveta za ti dve leti. In v tem dopisu je predlagal finančni načrt za leto 2022 v višini 2 milijona 694 tisoč 816 evrov ter za leto 2023 2 milijona 762 tisoč 437 evrov. Ocenili smo, da omenjena sredstva potrebujemo za izvajanje ustavnih in zakonskih pristojnosti.

No, ministrstvo je 16. 6. 2021 z dopisom pozvalo Državni svet, da potrdi ustreznost višine teh dodatkov in višina dodatkov je bila usklajena s predlogom Državnega sveta. 28. 6. 2021 je ministrstvo obvestilo nevladne in proračunske uporabnike o sprejetem sklepu Vlade z dne 24. 6. s prilogama in v teh prilogah je bilo razvidno, da je bila upoštevana višina sredstev, ki jo je predlagal konkretno Državni svet za svoje potrebe. Tako je Državni na 43. seji 15. 9. 2021 sprejel predlog sprememb finančnega načrta Državnega sveta za leto 2022 in načrta za leto 2023, upoštevajoč višino sredstev, ki je bila dogovorjena z Ministrstvom za finance in Vlado. Vlada je na 95. redni seji 29. 9. 2021 določila besedilo predloga sprememb proračuna Republike Slovenija za leto 2022, v katerem pa je Državni svet namesto usklajenega zneska 2 milijona 694 tisoč 816 evrov določilo za 216 tisoč 780 evrov nižji znesek. Torej, kot že omenjeno, 2 milijona 478 tisoč 36 evrov. Pri čemer o znižanju sredstev Državni svet ni bil seznanjen.

Zaprosili smo 4. 11. Ministrstvo za finance za pojasnilo glede postopka sprejemanja omenjenega proračunskega dokumenta, predvsem, v kakšni meri je bila upoštevana odločba Ustavnega sodišča UI-474/18-17 z dne 10. 12. 2020 glede postopka sprejemanja: proračuna Državnega sveta. Naj samo opozorim, Ustavno sodišče je v navedeni odločbi z namenom spoštovanja ustavno varovanega položaja Državnega sveta, Ustavnega sodišča, Varuha človekovih pravic in Računskega sodišča pri določanju predloga proračuna v Državnem zboru določilo tudi postopek vključitve predlogov finančnih načrtov teh organov v predlog enotnega proračuna, ki ga določil Vlada. Pri tem je Ustavno sodišče upoštevalo, da morebitno nestrinjanje Vlade z njihovimi finančnimi oziroma predlogi finančnih načrtov ne more imeti obvezujočega pravnega učinka zaradi česar mora Vlada te predloge vključiti v predlog proračuna. Hkrati pa mora navedene ustavne organe v skladu z načelom sodelovanja med ustavnimi organi in njihovega medsebojnega spoštovanja pred vključitvijo predlogov opozoriti na morebitna odstopanja od temeljnih ekonomskih izhodišč za pripravo proračunov in jim dati na razpolago potreben, vendar v okviru predvidene časovnice razumen čas za odpravo. Če si kateri od neodvisnih ustavnih organov na to ne odzove, je Vlada upravičena na to opozoriti Državni zbor, vendar ni upravičena posegati v predlog finančnega načrta navedenih organov. Na podlagi te odločbe Ustavnega sodišča je jasno, da Vlada ne sme samovoljno posegati v proračune nobenega izmed neodvisnih ustavnih organov, ne samo Državnega sveta. Kot je Ustavno sodišče poudarilo, delovanje neodvisnih ustavnih organov, torej tudi Državnega sveta ni odvisno od uresničevanja vladnih politik, ki jih ta uresničuje preko proračuna. Ustavna vloga neodvisnih ustavnih organov se namreč ne udejanja prek vladnih politik in jim prav zaradi zahtevane neodvisnosti tudi ne more in ne sme slediti. Finančni načrti neodvisnih ustavnih organov lahko sledijo le polnemu in učinkovitemu uresničevanju ustavno in zakonsko določenih nadzornih pristojnosti teh organov in njihovih ustavnih vlog. Njihova vloga v postopku oblikovanja državnega proračuna mora biti enakovredna vlogi Vlade. To ne pomeni nujno enake vloge, vendar vsekakor ne podrejene vloge. Tako mora biti, ker tem ustavnim organom že Ustava zagotavlja samostojen in neodvisen položaj, ker je ta položaj katerega del je tudi njihova finančna avtonomija odraz izpeljave načela delitve oblasti na ustavni ravni oziroma odraz njihovega posebnega od Vlade neodvisnega položaja. Ustavno sodišče je z ugotovitvijo protiustavnosti določb Zakona o javnih financah zaradi zagotovitve finančne neodvisnosti ustavnih organov do drugačne zakonske ureditve na podlagi drugega odstavka 40. člena Zakona o Ustavnem sodišču tudi določilo način izvršitve te odločbe. Del izreka v katerem je Ustavno sodišče določilo način izvršitve svoje odločbe, ima pravno moč zakonske norme, kar pomeni, da dokler zakonodajalec ne odpravi ugotovljene protiustavnosti, morajo vsa sodišča in drugi organi ravnati v skladu z določenim načinom izvršitve kakor če bi šlo za zakon. Zakonodajalec do zdaj še ni odpravil ugotovljene protiustavnosti, kar pomeni, da je Vlada dolžna ravnati v skladu z načinom izvršitve določenim v odločbi Ustavnega sodišča. Vlada pa je s sprejetjem Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 s katerim znižuje proračun Državnega sveta pravzaprav grobo posegel že v usklajen finančni načrt Državnega sveta in ravnala v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča, pri tem je tokratni poseg Vlade v avtonomiji Državnega sveta še bolj grob, saj je Ministrstvo za finance posegel tudi v aplikacijo SAPRA in v njej določilo razporeditev sredstev po proračunskih postavkah. Iz bilance odhodkov navedene aplikacije je razvidno, da je Ministrstvo za finance 216 tisoč 780 evrov državnemu svetu znižalo na postavki drugih odhodkov za delo, sejnine in pripadajoča povračila stroškov za državne svetnike. Tako v Državnem svetu ugotavljamo in opozarjamo, da je prešlo v postopku priprave in sprejemanja proračunskih dokumentov do kršitve postopka kot ga je določilo Ustavno sodišče in ki zagotavlja avtonomen položaj neodvisnih ustavnih organov med katere spada tudi Državni svet. Vlada je enostransko v predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 za Državni svet predvidela sredstva kot sem jih že navedel, prav tako drugi ne, pri čemer se omenjenemu znižanju sredstev Državni svet prav tako kot drugi nevladni proračunski uporabniki ni bil seznanjen. Glede na vse izpovedano, Državni svet zahteva, da se v Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 Državnemu svetu za njegovo nadaljnje nemoteno delo zagotovi dogovorjenih 2 milijona 694 tisoč 816 evrov.

Zahvaljujem se vam za vašo pozornost.

Hvala gospod predsednik Državnega sveta. Jaz bi si želel, da v prihodnje, če še bo kdaj takšna situacija saj je bolj malo možnosti, da bo, da če vas nekaj zaprosim oziroma če vas za nekaj opozorim, da poskušate to tudi upoštevati. Vse, kar sem prej povedal in kar sem vam sugeriral ste gladko preslišali in ste spet brali tisto celo litanijo, ki jo je Državni svet pripravil mi pa vsi smo imeli možnost to že zdavnaj pregledati in preštudirati. Sedaj sprašujem ministra za finance ali želi podati odgovor glede na stališče Državnega sveta. Gospod Šircelj, izvolite.