Spoštovani! Vse navzoče prav lepo pozdravljam!

Začenjam 39. nujno sejo Odbora za gospodarstvo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani Odbora za gospodarstvo, gospod Robert Polnar. Na sejo kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Boris Doblekar nadomešča poslanko Suzano Lep Šimenko in Željko Cigler nadomešča poslanca Miho Kordiša.

Besedo predajam gospodu Bojanu Podkrajšku, predsedniku Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ki bo v nadaljevanju vodil današnjo skupno sejo.

Hvala predsednica.

Spoštovani! Tudi lep pozdrav v mojem imenu vsem članicam in članom obeh odborov, predvsem pa lep pozdrav vsem cenjenim gostom!

Začenjam 49. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Obveščam vas, da je za današnjo sejo opravičen naš poslanski kolega iz Poslanske skupine Desus, gospod kolega Ivan Hršak. S pooblastili pa tej seji sodelujejo: poslanski kolega Jani Ivanuša nadomešča poslanskega kolega Dušana Šiška, poslanska kolegica mag. Alenka Bratušek pa nadomešča našega poslanskega kolega Andreja Rajha.

Prehajamo na določitev dnevnega reda skupne seje. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red skupne seje:

Točka 1. Ukrepi za hitro pomoč najranljivejšim zaradi povišanja cen energentov.

Ker do pričetka seje nisva prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen s skupno sejo kot ste ga prejeli s sklicem.

Tako prehajamo na 1. in edino TOČKO DNEVNEGA REDA – UKREPI ZA HITRO POMOČ NAJRANLJIVEJŠIM ZARADI POVIŠANJA CEN ENERGENTOV.

Poslanska skupina SD, LMŠ, Levica, SAB ter nepovezani poslanci so 25. 10. 2021, na Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ter na Odbor za gospodarstvo naslovili zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda.

Na sejo so bili vabljeni, v imenu predlagatelja, mag. Marko Koprivc in mag. Andrej Rajh, minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, minister za infrastrukturo, Jernej Vrtovec, minister za finance mag. Andrej Šircelj, Andrej Matoz, direktor javne Agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence, mag. Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, dr. Janez Žlak, predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga, d. d., Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in slovenska fundacija za trajnostni razvoj.

Prehajamo na obravnavo navedene zadeve. Želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k zahtevi sklica seje? (Da.) Mag. Marko Koprivc, predvidevam pa tudi, da mag. Alenka Bratušek. To drži?

Izvolite, gospod Koprivc.

Hvala lepa sopredsedujoča današnji seji.

Spoštovani predstavniki Vlade, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci!

Uvodoma naj povem, da cene energije goriv in kuriv nenadzorovano rastejo že nekaj časa. To se dogaja sicer po vsem Evropi in to vsaj od sredine septembra, sicer pa je bil ta trend jasno viden že od sredine letošnjega leta. Med tem imamo v Sloveniji oblast, ki je neposredno odgovorna, da se ne uporabljajo več mehanizmi kontrole cen, ki so bili v veljavi do pred enim letom. Vlada Janeza Janše je namreč dokončala delo za katerega se od svojega ministrovanja gospodarski minister prizadeva že kar nekaj časa in sicer septembra lani je Vlada ukinila še zadnja orodja s katerimi bi lahko vsaj delno vplivali na cene goriv, ki jih plačujejo potrošniki. Potem, ko je Vlada od nastopa mandata do septembra lani umetno vzdrževala ceno goriv pri enem evru, je lansko jesen regulacijo opustila in danes so cene goriv tudi za več kot 50 % višje kot so bile lani pred to potezo. Tik pred podražitvami se je slovenska Vlada odrekla edinim orodjem, ki jih je imela na razpolago za nadzor nad podivjanimi cenami. V oktobru so odmevale tudi novice o načrtovanih podražitvah električne energije pri katerih je posebej obžalovanja vredno, da je po tovrstni potezi prvi posegel državni Petrol. Edini odziv, ki ga je premogel predsednik Vlade in pristojni minister za infrastrukturo, je bil nasvet o zamenjavi ponudnika in pavšalne grožnje špekulantom. Gospodarski minister je v istem času branju uvedeni prosti trg predsednik Vlade pa je sicer v svojem odgovoru na poslansko vprašanje kolegice Muršič obljubil ukrepanje Vlade, a žal izvedbe še do danes ni na vidiku. V takih okoliščinah je povsem normalno, da so se začeli vrstiti tudi drugi pozivi Vlade naj čim prej ukrepa. Tako s strani potrošniških in humanitarnih organizacij kot tudi s strani gospodarskih združenj. Zato nas tudi ne sme čuditi število pozivov in poslanskih vprašanj kot tudi številne seje odborov in Državnega zbora na temo rastočih cen energentov. Očitno obstaja problem in očitno je tudi na mestu prepričanje mnogih, da Vlada ne ukrepa ustrezno, da bi pravočasno zaščitila najbolj ranljive, tiste ki imajo danes mrzlo stanovanje in tiste, od katerih delovne obveznosti zahtevajo vsakodnevno porabo energentov in goriv. Glede na to kolikšen delež predstavljajo energenti kuriva in goriva v proračunu povprečnega gospodinjstva, je seveda pričakovanje vseh, da bo Vlada ukrepala hitro in učinkovito povsem na mestu in logično, kar pa, spoštovane in spoštovani v tej situaciji ni logično, je odziv slovenske Vlade. Njeni predstavniki namreč stalno zatrjujejo, da konec regulacija cen ni imel vplivan a drobno prodajne cene, čeprav so cene goriv danes za vsaj 50 % višje kot so bile pred dobrim letom. Stalno trdijo, da spremljajo situacijo in da se ne dogaja nič posebnega, a na to po medijskem pritisku pozno sicer in neučinkovito reciklirajo stare uredbe za katere so še pred nekaj dnevi trdili, da niso potrebne in nimajo učinka. Zagotavljajo, da nimajo zakonskih podlag za ukrepanje, čeprav že dolga leta velja zakon o kontroli cen, ki jasno določa kdaj in kako lahko Vlada ukrepa. Pri tem ni omejena, kar se velikokrat poudarja, zgolj nadzor nad maržami, temveč ima na voljo širšo paleto ukrepov. Prav tako ji isti zakon daje možnost, da poseže tudi v cene električne energije, ogrevanja in zemeljskega plina, čeprav je gospodarski minister še pretekli teden trdil drugače, da ni možnosti za regulacijo cen elektrike in plina.

Zdaj spoštovane in spoštovani! Slovenija v tem trenutku predseduje Svetu Evropske unije, a tudi na področju energetske draginje ne igra vodilne vloge. Med tem, ko na primer Španija že nekaj mesecev poziva k skupnemu evropskemu odzivu za zajezitev hitro rastočih cen, med tem med tem ko je Evropska komisija 13. oktobra objavila jasen okvir možnih ukrepov, ki bi jih lahko izvajale države, je Slovenija izredni vrh ministrov za energetiko sklicala šele za 26. oktober, a tudi na tem srečanju ni dosegla nikakršnega napredka glede skupnih ali novih ukrepov. Skratka, med tem, ko se problemi kopičijo in cene za potrošnike rastejo, slovenska Vlada ne ukrepa in trdi zmotno, da ima zvezane roke. Kadar ukrepa, je to premalo in prepozno, z namenom polnjenja časopisnih člankov kako so oh in sploh dobri, med tem, ko se denarnice potrošnikov pospešeno iz dneva v dan praznijo.

Naj to ponazorim z dvema konkretnima primeroma. Prvo. Regulacija cen kurilnega olja, ki jo je Vlada ponovno uvedla 20. oktobra letos, uporabljati pa naj bi se pričel šele 9. novembra, se pravi jutri. S tem je reciklirala stari model nadzora nad maržami katerega ukinitev je pred petimi leti dosegel ravno minister Počivalšek. Na svojih spletnih straneh se Vlada hvalisa, da je ukrepala pred kurilno sezono, ki pa se je, spoštovane in spoštovani, letos na primer v Ljubljani pričela že z 29. septembrom. Kdor je torej letošnjo jesen želel biti na toplem in si je to lahko privoščil, je moral plačati visoko ceno. Kdor si nakupa kurilnega olja ni mogel privoščiti, mu tudi danes ni nič lažje. Cene so namreč še danes krepko višje od enega evra, med tem, ko so bile pred epidemijo med 85. centi in enim evrov na liter. Zanimivo je tudi dejstvo, da je minister Počivalšek vse od ukinitve regulacije javnosti in koalicijskim partnerjem zatrjeval, da se zaradi liberalizacije mreže trgovcev niso dvignile. Isto je trdil tudi meni v odgovoru na moje poslansko vprašanje na zadnji seji Državnega zbora. v naslednjih dneh pa je za medije izjavil, da so marže zrasle s 6 na 15 centov na liter. To pri tisoč litrih, spoštovane in spoštovani, kurilnega olja pomeni 90 evrov. Se pravi, 90 evrov več bodo morali plačati potrošniki za tisoč litrov kurilnega olja zgolj zaradi dviga marž. Pa tisoč litrov verjetno za eno kurilno sezono v povprečju ni dovolj. Da bo mera polna, uredba še ne velja / nerazumljivo/ v veljavo stopila šele jutri, 9. novembra.

Drug tak primer. Vlada zadnje dni omenja možnost tako imenovanega energetskega vavčerja za ranljiva gospodinjstva, pri čemer ni predstavila nobenih konkretnih podatkov o njegovi višini, trajanju ukrepa, krogu upravičencev, kaj šele o finančnih posledicah za prebivalce in državo. Pri vsem tem pa vse skozi ni jasno kakšne so strokovne podlage za vladne odločitve, na kakšne podatke se opira in kdo so osebe ali organizacije, ki jim zagotavljajo strokovno podporo. Ali jih Vlada pravzaprav pri tem sploh upošteva, kogarkoli upošteva ali dela na podlagi lastnih iniciativ in mnenj. Med tem pa druge države ukrepajo. Bruseljski inštitut Brugel je pretekli teden objavil pregled ukrepov v 17. evropskih držav, med njimi le dve nista uvedli nikakršnega ukrepa. Tukaj imam pregled, sicer Slovenija ni ena izmed obravnavanih držav, ampak če bi imeli Slovenijo tukaj zraven, na seznamu, bi si prislužila maksimalno eno kljukico, pa še to pogojno ker zadeve še ne veljajo. Se pravi, ponovno regulira kurilno olje, tam bi pogojno lahko dobili kljukico, ni pa reguliran bencin in vse ostalo, da o drugih ukrepih ne govorimo. In tukaj bom prosil konkreten odgovor, ko Vlada govori kakšne ukrepe se vse počenja, na podlagi tega zelo uglednega evropskega inštituta bi Slovenija v kolikor bi bila na seznamu, ostala brez kljukic oziroma ponavljam, pogojno bi dobila eno kljukico. Kot rečeno, vse ostale države izmed teh so uvedle vsaj en ukrep, predvsem želijo pomagati potrošnikom, da bi lažje prebrodili to krizo. O vzrokih in razlogih za povišanja cen je bilo v zadnjih tednih povedanega veliko in vse to smo spremljali. Tudi nam je jasno, da vzroki nikakor niso enoznačni, in da zgolj z omejevanjem trgovskih marž ne bomo obvladali cen. Ta seja pa je sklicana predvsem zato, da se pogovorimo o konkretnih in hitrih ukrepih za pomoč ljudem. Vse puhlice o zelenem prehodu in ekoloških davkih moramo tukaj postaviti v drugi plan. Med nami je namreč veliko ljudi, ki si od končnih cen energentov življenjsko in ekonomsko so odvisni od tega. Pri tem v prvi vrsti govorimo o tistih, ki jih revščina ne omogoča plačila sedanjih cen, pa tudi vseh tistih, katerih delo in dejavnost sta v veliki meri odvisna od gibanja cen energentov, njihov ekonomski položaj pa jim ne dopušča, da bi se lahko na hitro prilagodili. Ne moremo dopustiti, da manj premožni sloj nosijo glavnino bremen povišanja cen energije, pa naj bodo razlog zanjo špekulacije ali pa prehod na bolj čiste energetske vire. Tako krizo moramo prebroditi skupaj s pravično porazdelitvijo bremen in stroškov. In zato je tudi potrebna, spoštovane in spoštovani, ta seja, da skupaj ugotovimo kako bi lahko najhitreje in najbolj učinkovito pomagali tistim, ki jim je najtežje. Skupno sejo odborov za gospodarstvo in infrastrukturo smo sklicali z razlogom, gre namreč za dve najbolj pristojni ministrstvi za to področje, med tem, ko je gospodarsko ministrstvo na splošno pristojno za spremljanje in nadzor nad cenami, posebej pa za trg naftnih derivatov ter blagovne rezerve Ministrstva za infrastrukturo pa je pristojno za področje električne energije. Povabili smo tudi Zvezo potrošnikov Slovenije, ki mimogrede sprašujem, predsedujoča, pravijo da so dobili vabilo na sejo nekaj ur pred začetkom seje, kar je nedopustno in zaradi tega tudi na sejo niso prišli. Mi smo o tem, da prosim, da se jih povabi, obvestili odbor pravočasno, tako da ne vem zakaj je prišlo do tega zdrsa pri vabljenju. To se žal prepogosto dogaja zadnje čase. Vsekakor bi bilo prav, da jim damo možnost, da povedo svoje mnenje, in da na nek način s tem tudi zaščitimo, povedo kako bi zaščitili najranljivejše potrošnike. Ampak dobro, pač to je praksa. Zavedamo se sicer, da so možnosti omejene, vendar pa je manevrski prostor po našem mnenju bistveno širši kot so to doslej zatrjevali vladni predstavniki. Gradivu smo priložili, kot sem že rekel, veljavni zakon o kontroli cen kot tudi sporočila Evropske komisije, da bo jasno kateri ukrepi so na voljo. Želimo predvsem jasne odgovore pristojnih, kaj konkretno nameravate storiti, kako hitro in kako bo to pomagalo ljudem, predvsem tistim najranljivejšim. V ta namen smo v zahtevi predlagali tudi sklepe, ki bi jih po našem mnenju morali sprejeti za omejitev rastočih cen na strokovnih podlagah in s ciljem pomagati hitro. Cilj današnje seje je torej, da se seznanimo z možnostmi, ki so na voljo za hitro pomoč, da se osredotočimo na tisto kar bo pomagalo ljudem že to jesen in zimo in zato prosim že uvodoma, da ne ovinkarite o nekih ukrepih, ki bi morda imeli vpliv v več letih, ampak želimo konkretne odgovore. Kako prebroditi to krizo čez zimo? Kako pomagati tistim najranljivejšim, najrevnejšim, da ne bodo ostali v mrzlih stanovanjih, da se bodo lahko še vedno vozili s svojim lastnim vozilom po nujnih opravkih bodisi v službo bodisi po drugih obveznih opravkih brez katerih pač je njihovo življenje oteženo. Konec koncev je naloga Vlade in države tudi prerazporejanje sredstev in jaz mislim, da bi bilo tukaj pravilno, da vsi skupaj stopimo skupaj in se na nek način pomaga predvsem tistim najranljivejšim. Toliko za uvod.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Preden dam besedo mag. Bratušek, da nadaljuje, bi dal samo dva pooblastila kolegici Udovč besedo.

Hvala lepa predsedujoči za besedo.

Rada bi prebrala pooblastilo, da Bojan Podkrajšek nadomešča poslanca mag. Marka Pogačnika. Franci Kepa nadomešča poslanca Franca Breznika.

Izvolite, vračam vam besedo.

Hvala.

Kolegica Bratušek, beseda je vaša.

Jaz bi k temu uvodu dodala samo to, da se v stranki SAB zavzemamo, da se danes pogovarjamo ali pa dogovorimo o tem, kaj bo Vlada naredila, da bo ljudem lažje, ne toliko o tem kaj bi lahko pa do danes ni naredila.

Vsekakor inštrumente imajo v rokah in tudi mi pričakujemo, da bomo danes dobili na mizo konkretne predloge tudi s časovno dimenzijo. Se pravi, kdaj Vlada to namerava. Cel kup podražitev se je že zgodilo. Ogrevanje, konkretno, sta v Ljubljani in Mariboru že danes za 30 % dražja. Verjetno ne rabim poudarjati, da tistim, ki so že pred tem živeli z ali pa v energetski revščini, bo danes še toliko težje. Tako da, ukrepanje je absolutno nujno. Pričakujem konkretne predloge, konkretne ukrepe. Jaz vam pa lahko povem, da smo v stranki SAB vložili amandma k Zakonu o izvrševanju proračunov za leto 2022 in 2023, s katerim bi za eno leto Vlada v svoje roke vzela določanje cen elektrike, ogrevanja in naftnih derivatov, ker smo prepričani, da bi na tak način zajezili oziroma preprosto ustavili te enormne podražitve, ki se danes dogajajo.

Hvala.

Z nami je predstavnik Ministrstva za infrastrukturo, državni sekretar Blaž Košorok. Želite besedo? (Da.)

Izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovana predsedujoča, predsednik, poslanke in poslanci!

Torej nekako od, če rečem septembra naprej oziroma že v začetku letošnjega leta, ko so cene CO2 kuponov pričele naraščati, na ministrstvu skupaj z vsemi ključnimi deležniki zelo intenzivno spremljamo, analiziramo nastalo situacijo, na neformalnem srečanju septembra letos je minister Vrtovec svojim kolegom izpostavil vprašanje naraščajoči cen energentov na splošno, nato, ne morem se strinjati s tem, da je bilo prepozno sklicano, ampak je bilo 26. oktobra po seji evropskega sveta sklicana tudi seja vseh ministrov, izredna seja vseh ministrov za energijo, kjer se je to, izključno to vprašanje zelo detajlno obravnavalo na ravni Evropske unije. Pred tem, 13. 10., Evropska komisija izda tako imenovano orodje oziroma turboks ukrepov, kratkoročnih, srednjeročnih ukrepov za zajezitev naraščajočih cen energentov.

Kot ste povedali predlagatelji, na veleprodajnih trgih so se na višji nivo dvignile cene energentov. To je dejstvo. Nafta, naftnih derivatov, zemeljskega plina, električne energije, CO2 kuponov. To je dejstvo. In s tem pač na nek način bomo morali vsi skupaj živeti. Vprašanje je ali se bodo te cene še kadarkoli spustile na nivo, ki smo jih poznali pred začetkom krize oziroma v samem začetku krize, ko je bila tudi poraba električne energije ali pa energije na sploh nižja. Razlogov za to je več in so večinoma posledica tudi povečanega povpraševanja po energiji zaradi okrevanja gospodarstva po valu pandemije, nezmožnosti hitre prilagoditve dobav energije in so v obdobju manjšega povpraševanja, manjših investicij v dobavne verige bile posledice le tega. Vse evropske inštitucije s katerimi pač se pogovarjamo, ocenjujemo, da tržni mehanizmi delujejo normalno in niso bili zaznane kakršnekoli nedovoljene tržne prakse in se tudi izvajajo dodatne preiskave, da ne bi česar spregledali. Ena izmed takih je naloga, ki mu je bila podeljena je Eiser, to je združenje vseh evropskih regulatorjev, da preverja ali je kakršnakoli zadeva bila, ki je bila kakršnakoli manipulacija oziroma špekulacije. Zdaj same podražitve na veleprodajnih trgih so v nekaterih primerih videti zelo drastične, tudi zaradi nižjih veleprodajnih cen v prvem letu epidemije, govorim o letu 2020. vse te visoke veleprodajne podražitve so pritegnile pozornost vseh nas. Napoved višine podražitev maloprodajnih cen seveda ni enostavna, niti ni taka podražitev, lahko rečem, samoumevna. Enostavna preslikava trenutnih veleprodajnih cen v maloprodajne za gospodinjske odjemalce, če se zdaj najprej do tega opredelim, ni pričakovana, še posebej ne v nekem kratkoročnem obdobju. Zdaj, z nekimi dokončnimi analizami kako se bodo te višje veleprodajne cene odrazile do gospodinjskih odjemalcev, v tem trenutku še ne moremo govoriti o nekem kratkoročnem obdobju, lahko pa govorimo v obdobju po novem letu. Seveda se do nekaterih podražitev prišlo, to pa predvsem zakaj je dražje ogrevanje v dveh večjih mestih, je pa predvsem zaradi CO2 kuponov. Do je odrazna cena zaradi metodologije, ki določa ceno ogrevanja. Seveda pa lahko pričakujemo delne korekcije cen tudi za gospodinjske odjemalce in obseg je odvisen od dobavnih pogodb dobaviteljev na veleprodajno ceno in časa trajanja novega nivoja veleprodajnih cen. Dejstvo je, da v Sloveniji nekateri ponudniki in pa dobavitelji tako zaradi svojih specifičnih situacij ali pogojev v dobavnih verigah že zdaj dražijo tudi nekatere maloprodajne cene za gospodinjske odjemalce, naj si bo to zemeljski plin, naftni derivati in pa daljinsko ogrevanje, kot sem prej omenil. Elektrika za izjemo to kar ste predlagatelji povedali, se pravi, napovedi Petrola, da se bo zvišala cena maloprodajnih cen na nivoju gospodinjstev v Sloveniji, se še ni podražila. Odjemalci seveda lahko dobavitelja, ki draži elektriko ali zemeljski plin, kadarkoli zamenjajo s tistim, ki je pač cenejši.

Veleprodajne cene vedno nihajo, precej bolj kot pa to je pri maloprodajnih cenah. Dobavitelji in trgovci običajno kompenzirajo večji del teh nihanj, jih na ta nihanja, če so večja, manjše trgovce spravijo seveda v težave. Trenutno porast veleprodajnih cen je nekoliko višji in bolj vztrajen kot smo jih bili navajeni do sedaj. Zato imajo tudi nekateri dobavitelji v Sloveniji že težave in celo odpovedujejo pogodbe z odjemalci. Tudi glede na nizke cene energije ali pa energentov v času prvega vala pandemije Covid, lahko pričakujemo, da se bodo veleprodajne cene ustalile na nekoliko višjem nivoju, ne pa tudi na najvišjih cenah skokovitega porasta cen kot smo jim priča. Tak trend se trenutno nakazuje predvsem pri zemeljskem plinu, pa najverjetneje v prihodnje tudi pri premogu. Zdaj običajno seveda dobavitelji elektrike, zemeljskega plina, ki se znajdejo v težavah, kaj naredijo, dvignejo cene in odjemalci sami odpovedujejo pogodbe in jo sklenejo z drugim ugodnejšim dobaviteljem. Trenutne odpovedi pogodb nekaterih dobaviteljev kažejo na stisko teh dobaviteljev. Odjemalcem tak dobavitelj lahko priporočamo čim prejšnjo sklenitev pogodbe z novim dobaviteljem. Agencija za energijo, tudi kot vem, že preiskuje odpovedovanje dobavnih pogodb takšnih dobaviteljev elektrike v Sloveniji. Odpovedi so kršile vsaj pogodbeni odpovedne roke in verjetno tudi še nekatere druge pogodbene določbe, ampak o tem bo lahko kaj več povedala direktorica.

Operater trga za električno energijo, se pravi, Borzen v sodelovanju z distribucijskim operaterjem na drugi strani skrbno spremlja plačilno sposobnost dobaviteljev v stiski, če je to seveda potrebno in jih bo tudi s tem iz trga izločil. S tem bo preprečil, da se zgodi še večja škoda, ki lahko nastane, če je pač plačilno nesposoben, dobavitelj na trgu deluje še naprej.

V primeru stečaja dobavitelja električne energije oziroma odjemalcev ne bomo odklapljali oziroma jih ne moremo odklopiti, ampak se pač prestavijo v tako imenovan režim zasilne oskrbe. To je, zasilna oskrba omogoča, da lahko odjemalci poiščejo drugega dobavitelja brez nepotrebnega in potencialnega gospodarskega ali pa socialnega katastrofalnega vmesnega obdobja, pomeni da bi kdorkoli ostal zaradi vklopa brez oskrbe z električno energijo. Na primeru v primeru stečaja dobavitelja zemeljskega plina so odjemalci obveščeni in tudi lahko zamenjajo dobavitelja.

Tudi pri naftnih derivatih imamo v Sloveniji konkurenco, četudi je ta okrnjena. Z izbiro cenejšega ponudnika lahko odjemalci oblažijo težnjo po podražitvah, ampak o tem kolega državni sekretar Zajc verjetno kaj več povedal.

Prav imate, ko govorite o tem, da cene energije lahko vplivajo tudi na podražitev drugih dobrin in storitev, kar se v nekaterih primerih že dogaja. Vlada je vprašanje visokih cen energentov večkrat obravnavala, tako kot sem omenil, v začetku septembra, v začetku oktobra je bila imenovana posebna medvladna komisija državnih sekretarjev, ki smo se s tem porastom nekako srečevali oziroma jo obravnavali, pozvali tudi vse dobavitelje energije, da nam sporočijo vrsto podatkov in na podlagi te analize potem tudi ustrezno ukrepali.

Na pobudo, kot sem že prej omenil, našega ministra Vrtovca, je bil sklican izredni svet, ministrski svet na to temo. Nekatere države članice so res, to imate prav, predlagale posege na veleprodajne trge, kar pa, bom rekel, se tiče večine, ostalih držav članic je zavrnila, se do tega niso opredelile oziroma kaj takega ne bodo storile, saj so, kot rečeno, visoke cene energentov oziroma posledica drugih dejavnikov, kjer pa želim / nerazumljivo/, ne pa nedelujočega trga ali pa mogoče ambicioznih podnebno-energetskih ciljev. Komisija je, kot veste, pripravila sporočilo z dopustnimi praksami tudi pri omejevanju vpliva visokih cen energentov in energije, to sem že omenil prej, to je tako imenovan Turboks oziroma škatla orodij katere se bomo tudi v prihodnosti posluževali. Nekatera orodja velja izpostaviti, to so predvsem raba sredstev podnebnega sklada za vložitev, podražitev za socialno šibke. Vlada je obravnavala oziroma bo v kratkem sprejela tako imenovane energetske vavčerje za socialno šibke oziroma za ranljive skupine prebivalcev, ki si tega ne morejo privoščiti. Govorimo o približno 66 tisoč družinah, ki so deležni denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka. Glede višine se še pogovarjamo. Približno ta številka 66 tisoč ljudi oziroma družin bo tega deležna. Kot sem rekel, uporabili smo oziroma pripravili ukrep tako imenovanih energetskih vavčerjev katerih namen je pa predvsem ublažitev vpliva podražitev na najbolj ranljiva gospodinjstva. Predvidena je tudi dodatna socialna pomoč prejemnikov socialne pomoči in pa varstvenega dodatka. Ne smemo pozabiti samo socialno šibke, imamo tudi gospodarstvo, industrija, ki zaposluje visoke veleprodajne cene precej neposredno in tudi brez časovne zakasnitve kot je to v primeru elektrike ali pa neke zakasnitve ogrožajo industrijo. Še posebej energetsko intenzivni del, saj so njihove dobavne pogodbe lahko bolj vezane na veleprodajni trg in v večini primerih sami določajo v času nakupa električne energije. Tudi tukaj bom rekel, je Vlada že pripravila edini možni ukrep, ki ga pač na žalost oziroma upam, da zelo hitro v Sloveniji uporabimo in sicer, da se zmanjša plačevanje posrednih stroškov CO2 kuponov za energetsko intenzivne panoge.

Poseg v omrežnino oziroma v prispevke URE in OVE nove, menimo da ni dopustno oziroma je nepotreben v tem trenutku in se uporabi, če res, res v skrajni sili. Nižanje omrežnine ima lahko za posledico nezadostno vzdrževanje in investicijo v omrežje kot veste, pri zelenem prehodu se največ teh investicij pričakuje na distribucijskem omrežju in tudi na prenosnem omrežju električne energije, kar bi seveda za seboj potegnilo slabo ali pa poslabšanje zanesljive oskrbe z elektriko in pa seveda tudi zemeljskega plina, kar bi imelo lahko katastrofalne posledice za konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Prispevki OVE in URE so namenjeni prehodu v nizko ogljično družbo, ki je poleg tega tudi si ne želimo, da bi se to kakorkoli zaustavljalo.

Posegi v trg kot so kontrola cen, cenovne kapice, določanje nekih marž oziroma so ravno tako po mojem mnenju oziroma po našem mnenju pogubne za zanesljivost oskrbe. Tega smo se nekaj naučili že iz preteklosti in takšni ukrepi lahko privedejo do pomanjkanja energentov elektrike in to lahko seveda ogrozi konkurenčnost gospodarstva. Posledice tega so lahko nižanje plač, odpuščanje, socialne razlike, stiske, itn. Zato tako v Evropski uniji kot Sloveniji naj bi se svobodni trg oziroma v trg ne posegalo, ker trg energentov še posebej elektrike in plina deluje in se odziva na pričakovano in ni nobenega razloga za zakonske možnosti, da bi poseg države v obliki kontroli cen tudi v skladu z zakonom o kontroli cen se kaj takega izvedlo. Kot sem rekel na začetku, Vlada oziroma vsa ministrstva, pristojne inštitucije skrbno spremljajo dogajanja na energetskem trgu. Ukrepi so oziroma bodo pripravljeni, ko bo to potrebno.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam, državni sekretar.

Z nami je tudi predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, gospodarski razvoj in tehnologijo, državni sekretar gospod Simon Zajc.

Izvolite.