Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci ter vsi vabljeni in prisotni na današnji seji odbora prav lepo pozdravljeni!
Tokrat pričenjamo s 64. nujno sejo Odbora za zdravstvo.
Imamo nekaj opravičil in tudi nekaj nadomeščanj tako, da dovolite, da najprej opravimo to. In sicer so službeno oziroma zaradi drugih razlogov zadržani Dejan Židan, mag. Bojana Muršič in naš kolega poslanec Simonovič. Na seji imajo pa tudi nekaj nadomestil in sicer našega člana Vojka Starovića bo nadomeščala Maša Kociper, ki jo lepo pozdravljam v naši družbi in pa Ivo Dimic bo nadomeščala Tadeja Šuštar Zalar, ki jo prav tako lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. Poleg dnevnega reda določenega s sklicem seje odbora sem včeraj predlagala tudi razširitev z naslednjo točko dnevnega reda »Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o nalezljivih boleznih«, gradivo ste tudi prejeli. Na podlagi smiselne uporabe desetega odstavka 64. člena Poslovnika Državnega zbora razpravo o predlogu za razširitev dnevnega reda seveda ni mogoča lahko pa o tem predlogu odboru sporočijo stališča predstavniki poslanskih skupin. Želi v ta namen razširitve kdo podati svoje stališče? (Ne.) Prehajamo na glasovanje in vas prosim, da pač glasujemo o razširitvi dnevnega reda. Skratka, glasujemo.
Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Tako bomo to točko uvrstili kot drugo v vrstnem redu prva pa ostaja tista, ki je bila tudi predlagana. Ta trenutek sem dobila še eno pooblastilo in sicer našega člana Roberta Pavšiča nadomešča Lidija Divjak Mirnik, ki jo prav tako lepo pozdravljam.
Torej prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZAHTEVA DRŽAVNEGA SVETA ZA PONOVONO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O LEKARNIŠKI DEJAVNOSTI.
Na voljo ste imeli tudi kar nekaj gradiv, ki ste jih prejeli. Na sejo so bili vabljeni tudi predstavniki Državnega sveta, ki pa jih danes z nami ni, zato dovolite naslednje obvestilo. Državni svet je na 27. izredni seji 27. 10. 2021 ob obravnavi navedenega zakona na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o lekarniški dejavnosti. Uvodno besedo bom dala kar predstavnici Zakonodajno-pravne službe, ki bo tokrat prva na vrsti tako, da beseda je vaša.
Izvolite.
Hvala za besedo.
Zakonodajno-pravna služba je v skladu z določbami 147. člena Poslovnika Državnega zbora preučila zahtevo Državnega sveta o ponovnem odločanju o Zakonu o spremembi in dopolnitvi Zakon o lekarniški dejavnosti, ki ga je Državni zbor sprejel na 26. redni seji dne 20. 10. 2021. ZPS ugotavlja, da se navedbe Državnega sveta o zahtevi za ponovno odločanje v zvezi z neenakostjo in svobodno gospodarsko pobudo nanašajo na vprašanja, ki so bila že izpostavljena v zakonodajnem postopku. Med drugim so bila nekatera izpostavljena tudi v pisnem mnenju ZPS predvsem k 6. členu predloga zakona, ki spreminja in dopolnjuje 26. člen Zakona o lekarniški dejavnosti. S sprejetim amandmajem k 6. členu te pripombe niso bile odpravljene. V zvezi s skladnostjo spremembe in dopolnitve 26. člena ZLD z Zakonom o zdravilih, ki v pravni red prinaša tudi direktivo 2001/83 Zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da ne posega v ureditev veljavnega Zakona o zdravilih. Poleg tega Državni svet izpostavlja tudi dejansko neenakost med lokalnimi skupnostmi in s tem odpira vprašanja, ki se nanašajo na primernost ureditve. Ti očitki pa presegajo okvir nalog, ki so določene v 13. členu Zakon o Državnem zboru in 27. členu Poslovnika Državnega zbora, zato se do tega dela utemeljitve zahteve za ponovno odločanje ZPS ni opredelila.
Hvala.
Najlepša hvala tudi vam.
Sedaj pa dajem besedo seveda dajem besedo, če jo želite, če pa jo kdo ne želi pa lahko to tudi pove predstavniku predlagatelja zakona poslancu mag. Dušanu Verbiču.
Izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsednica.
Vsem skupaj prav lep pozdrav.
Se uvodoma vam zahvaljujem, ker ste popravila napako glede na to, da v sklicu za to sejo preprosto razumem, da je bil lapsus in sem bil izpuščen pod vabljenim, ampak ste sedaj s tem tudi odpravila, ker ste ravnokar tudi omenila.
Sedaj za uvod kot predlagatelji zakona predlagamo temu odboru, da se sprejme mnenje, da je sprejeti zakon ustrezen. Glede na to, da je vsebina danes razprava o zahtevi s strani Državnega sveta in njeno obrazložitev bom poskušal v kratki besedi ali obrazložitvi tudi izpostaviti svoje mnenje in stališče. Uvodoma pa vseeno moram začeti z naslednjimi. Odločitev Državnega sveta, ki je odločil tako kot je odločil sprejemam v celoti kar se tiče samega veta k temu zakonu in tukaj ni nobene dileme. Moram pa izraziti veliko razočaranje nad dano obrazložitvijo, ki jo utemeljujejo in bistvo pri tem je, da polovico te obrazložitve je odraz ne razprave na to temo. Več o tem bom, potem šel skozi samo obrazložitvijo. Dejstvo je, da sam Zakon o zdravilih, ki se zelo podrobno sklicuje v tej obrazložitvi in v drugem delu nas nekako kot temu primerno rečem predlagatelja in člana odbora poučujejo kako se zgodi, če se na trgu z dobavo zdravili pojavi neki pravni subjekt, ki bi želel delovati na trgu dobave zdravil in tisto, kar je uvodoma potrebno reči, da je izredno kako bi človek rekel nekako neverjetno, da tisti, ki je sestavljal to obrazložitev negira neko pomembno dejstvo in to dejstvo je, da 6. člen Zakona o lekarniški dejavnosti, ki je edini člen veljavnega zakona je namenjen predvsem, da se ohrani na trgu zdravil v Republiki Sloveniji dva lastna dobavitelja in to mariborski Farmadent, ki praktično posluje že 50 let in drugi Grosist, ki posluje že 11 let. V tem obrazložitvi Državnega sveta praktično se utemeljuje, če se slučajno bo ali ne bo ustanovilo. Mislim, da je to skoraj ponižujoče do oba pomembna lastna dobavitelja v Republiki Sloveniji za dobavo zdravil ali pripomočkov za zdravljenje bolečin, ki zelo uspešno in kot smo že velikokrat rekli imata v Republiki Sloveniji 30 odstotni tržni delež. Tisto, kar je potrebno reči pred samo vsebino pa naslednje. Zelo spoštujem, da je prišlo do pobude za veto na ta zakon. Zanimivo pa je, da ga je vložila interesna skupina delodajalcev v strukturi Državnega sveta, katerega član je te interesne skupine delodajalcev in je svetnik Državnega sveta in kjer preprosto tudi v tem Državnem zboru igramo z odprtimi kartami ne vidim razloga, da se pogovarjam tudi o imenih. To je državni svetnik gospod Ladislav Rožič. Kdo je ta svetnik Državnega sveta? Zaposlen je v eni od družb, ki nista lastna dobavitelja v Republiki Sloveniji to pomeni družbi s 100 % tujo lastnino ali pa v družbi, ki je lastninsko urejena s skritimi lastniki in morda je celo tudi on tisti, ki je skriti lastnik ene od družbe. Zakaj je ravno interesna skupina delodajalcev sprožila pobudo za veto na 6. člen Zakona o lekarniški dejavnosti? Menim, da je odgovor na dlani. Mislim, da ne bom presegel neke etike v razpravi, če zelo jasno rečem, da je to čista lobistična aktivnost interesne skupine delodajalcev Državnega sveta, ker želijo na trgu dobave zdravil dobesedno izriniti oba slovenska dobavitelja, ki dobičke namenjata lekarnam v Republiki Sloveniji in želja očitno je v tem primeru bila, da bi v Republiki Sloveniji ostala zgolj dva tuja dobavitelja se pravi Kemofarmacija in Salus. Kot že omenjeno eden v 100 % tuji lasti drugi pa s skritimi lastniki, kar to pomeni imajo lastništvo urejeno s tako imenovanimi delnicami na prinosnika. Torej ostaja verjetnost, da imenovani svetnik je najverjetneje tudi skriti lastnik. Spoštovani člani odbora, samo po sebi je umevno, da dobičkonosni posli vezani za dobavo zdravil v tem primeru se izkazujejo z dobički naj ne bi ostajali v lekarnah v Republiki Sloveniji, ki so ustvarjani v slovenskih javnih lekarniških zavodih, ampak če lahko malce grobo rečem naj gredo v tako imenovane davčne oaze ali osebam zasebnega prava.
Da se še nekoliko zadržim, kar se tiče same obrazložitve Državne sveta, za katere mene kot sem tudi uvodoma omenil moram priznati veliko razočaranje. Že v uvodu navedeno, da se krši ustavno določeno svobodo gospodarsko pobudo moram tukaj zelo jasno povedati, da tisti, ki je to zapisal preprosto ne pozna, da je Ustavno sodišče v zvezi že s podobno zadevo zelo jasno odločila, da svobodna gospodarska pobuda ni sama po sebi umevna in dopustna z vsako stvarjo in izjema je prav gotovo za tako imenovani javni interes, ki veljajo določene omejitve v tem primeru se s strani zapisa obrazložitve Državnega sveta absolutno to nič ne dotika.
Naslednja zadeva, ki prav bode v oči je sklicevanje na tako imenovano nasprotovanje temu 6. členu Zakona o lekarniški dejavnosti in se sklicuje na tako imenovano Agencijo za varstvo konkurence. Ali veste težko razumem, da je lahko potem zapisano kot je kajti to je močno zavajajoče in tisto, kar je zaskrbljujoče in pomembno za sprejemanje tako pomembne odločitve kot je zagotavljanje zdravil za Republiko Slovenijo, da se dobesedno prikazujejo v popolnoma drugačni luči kot je bistvo. Zadeva, ki je še kako v nebo vpijajoča je in v dosedanjih razpravah in tudi v Državnem svetu sem zelo jasno izpostavil in jim tudi predstavil. Agencija za varstvo konkurence je že v letu 2013 začela postopek zoper obeh dobaviteljev, za katero tako imenovana odločitev Državnega sveta in za katero močno stoji Ministrstvo za zdravje kot tudi Lekarniška zbornica, da naj edina ostaneta dobavitelja v Republiki Sloveniji in če se ponovim zoper Kemofarmacijo in Salusa je Agencija za varstvo konkurence v letu 2013 sprožila postopek in ugotovila v ugotovitvenem postopku, da so v letu 2007 do 2013 praktično zlorabljali na slovenskem trgu kar se tiče dobave zdravil. Da bom še bolj točen in razumljiv kaj je ugotovila Agencija za varstvo konkurence? Ugotovila je, da ste Kemofarmacija in Salus praktično pri prodaji zdravil javnim lekarniškim zavodom se dogovarjala in usklajeno ravnala glede naslednjega. Prvič, določanje cen zdravil za uporabo zdravil na debelo. Drugič, delitev trga za dobavo zdravil javnim lekarniškim zavodom. Tretjič, oddaja prikrojenih ponudb v postopku javnega naročanja naročnikov javnih lekarniških zavodov. Tisto, kar je zanimivo zoper oba navedenega pa še vedno danes poteka prekrškovni postopek pred Agencijo za varstvo konkurence. Veste kaj je zaskrbljujoče pa mislim, da bi morala biti za cel Državni zbor zaskrbljujoče naslednje dejstvo? Kemofarmacija je leta 2019 enostransko odstopila od dogovora s podjetjem Farmadentom glede dobave zdravil, za katero imajo oni ekskluzivno na slovenskem trgu. Dejanje Kemofarmacije je to pomenilo zlorabo prevladujočega položaja na trgu veletrgovine z dobavi zdravil. To enostransko početje poznamo pod pravnim, strokovnim izrazom iztisnitev konkurence in po evropski zakonodaj preprosto to ni dovoljeno in zaradi tovrstnega početja je opravičeno sklepani, da Kemofarmacija in Salus na trgu dobave zdravil v Sloveniji, da od 415 registriranih podjetij za prodajo zdravil na debelo danes so praktično zagotovili, da imamo zgolj samo še štiri dobavitelje to pomeni poleg njiju še tako imenovana lastna dobavitelja tako imenovani Farmadent in Grosist. Da ne bom v tem kontekstu nadaljeval pa se bom raje vrnil na samo vsebino, ki sem jo tudi začel in je tudi predmet današnje razprave.
Žalostna je naslednja ugotovitev, da ta ista Agencija za varstvo konkurence, ki vsi v tej hiši zelo jasno govorimo kako je potrebno imeti inštitute ali agencije samostojne in neodvisne, da je na podlagi teh naših aktivnosti, da je potrebno na področju lekarniške dejavnosti predvsem dobave zdravil vseeno nekaj bolj upogledati in tudi po potrebi sankcionirati, da je šele po dveh letih Agencija za varstvo konkurence pred dobim tednom dni naslovila na Farmadent dopis, s katerim ga pozivajo, da pride Farmadent na razgovor o tako imenovani iztisnitev iz slovenskega trga. To je tipični prikaz delovanja slovenske samostojne agencije, za katero takrat, ko kakorkoli se soočamo z nekim konkretnimi zadevami zdi povzdignemo ali povzročimo veliko prahu in nejevolje tudi pri raznih političnih strankah. Hočem reči, da to je samo eden del pozornega delovanja tujega dobavitelja ter skrbi za dobavo zdravil za Slovenijo. Da ne bom govoril tudi o zavajajočih trditvah, da so cene na trgu dobave zdravil regulirane, ki v dosedanji razpravi je bilo velikokrat izpostavljeno s strani vabljenih kot tudi s strani državne sekretarke Ministrstva za zdravje. Ravnokar povedano kaj je že ugotovila Agencija za varstvo konkurence pri prodaji zdravil na debelo javnim lekarniškim zavodom sta se Kemofarmacija in Salus dogovarjala in usklajeno delovala glede določanja cen zdravil na debelo vse kot rečeno od leta 2007 do 2013. To lahko z gotovostjo trdimo za to obdobje, ker je pač bil postopek. Kaj pa prej, kaj pa v tem času po letu 13? Pa je tudi odprto vprašanje si pa lahko samo mislimo. Zato je eno od ključnih vprašanj v tej zadevi ali gre res za zaupati obema družbama, ki danes obvladujeta 70 % tržnega slovenskega dela, trga in da naj dobesedno prevzameta vseh 100 %, če temu lahko tako rečem tržnega deleža, iz katerega nesporno izhaja tudi stališče Ministrstva za zdravje, lekarniške zbornice in vseh deležnikov, ki so v teh recimo temu zadnje pol leta zelo intenzivni nad tem, da se ukini ali preneha delovati edina še slovenska lastna dobavitelja.
Če se vrnem nazaj na obrazložitev. Zapisano Državni svet dopolnjenega predloga zakona ni podprl, saj je v predlogu prepoznal poskus prevlade interesov kapitala nad interesom zaščite zdravja prebivalstva in tako naprej. Popolna zloraba nas kot predlagateljev tudi na seji Državnega sveta kot tudi obeh matičnih odborov kajti veliko zagovarjanje tudi z njihovih strani, da ni potrebe, da se jima omogoča nadaljnje poslovanje tudi po naslednjem letu predvsem pa sledijo stališču Lekarniški zbornici Slovenije jasno o podpori tudi Ministrstva za zdravje, da prenehata z 31. 12. tudi poslovati. Veste zelo zanima pa tudi zaskrbljujoča pa je zavajajoče navedba, ki pravi: »Uveljavitev sprejete rešitvi bi tako povzročilo nižanje standardov oskrb z zdravili seveda.« Pravilno bi bilo ne uveljavitev sprejete rešitve bi povzročilo nižanje standardov, kajti ne uveljavitev sprejeti rešitve, ki je v 6. členu zakona pomeni, da dobesedno ukinjamo oba slovenska dobavitelja in prepuščamo cel 100 % trg dobave zdravil v Republiki Sloveniji kot že rečeno Kemofarmaciji in Sanolaborju.
Kar se tiče pa zadnjega dela zapisa pa ne bom nekako citiral, predvidevam spoštovani, da imate vsi pred seboj to gradivo pa moram priznati, da je res malce nenavadno, da nam kot zakonodajni veji oblasti obrazložijo neko utemeljitev, ki preprosto skoraj nima s tem nobene veze. Tisto, kar je zapisano v zadnjem delu pomeni praktično, da so postopki in procesi za pridobitev dovoljenja, če sem zelo konkreten beri registracijo pravne osebe, ki bi želela vstopiti na trg dobave zdravil s svojo dejavnostjo. To, kar je zaskrbljujoče pa je to dejstvo, da ta obrazložitev je popolnoma sprenevedanje dejstva, da se s 6. členom Zakona o lekarniški dejavnosti omogoči prvenstveno ohranitev delovanja tako Farmadenta kot Grosista in na tem mestu ne bom še enkrat ponavljal kakšno desetletje delovanja praktično že imam. Iz tega lahko samo sklepam ali dam zaključek, da Državni svet ali ne razume ali pa noče razumeti strateško potrebo Republike Slovenije, da se ohrani vsaj minimalna konkurenca med dobavitelji zdravil v Republiki Sloveniji kot sedaj tudi obstaja. Sprejeti Zakon o lekarniški dejavnosti s 6. členom se v ničemer ne dotika ne deregulacije ne kakršnega vpliva na farmacevte, ki se velikokrat vzpostavlja v razpravi tudi s strani državne sekretarka. Gre se samo to, da se želi ohraniti minimalna konkurenca in da se vsaj ta del ustvarjenega dobička izredno dobičkonosnega posla na področju dobave zdravil ohranja tudi lekarnam, kajti javni lekarniški sistem je zavezan, da ustvarjane prihodke iz presežka namenijo za razvoj lekarn, farmacevtov kot tudi za razvoj novih lekarniških potreb ali storitev za občane. Težko je razumeti, da se tudi v drugem domu Državnega zbora v tem primeru Državnega sveta nekako ne spozna ta potreba, da so tako imenovana zdravila eno od ključnih in pomembnih pogojev za delovanje tudi države in da ni to samo odvisno od tujih. Zaključili smo s tem, da stališče očitno Državnega sveta je, čeprav je drugače zapisano v tej obrazložitvi, da smo s 47 glasovi v tem Državnem zboru sprejeli odločitev hkrati pa sporočamo zelo jasno, da kapital ne sme imeti prednost pred javnim zdravstvenim sistemom, katere ključni del so tudi javni lekarniški zavodi.
Spoštovana predsednica, toliko za uvod, kar se tiče s strani predlagatelja. Za enkrat hvala za vašo pozornost.
Spoštovani predlagatelj, mag. Verbič jaz se vam opravičujem sem sedaj pač pogledala in dejansko je izpadlo med vabljenim vaše cenjeno ime, ampak verjemite mi, da je bil lapsus kot tudi glede na to, da sva se o tej seji pogovarjala. Tako, da veste z moje strani zagotovo ni bilo nobene želje, da bi kakorkoli do tega prišlo. Se pa pač tudi zgodi tako, da sprejmite moje opravičilo.
Sedaj je prvi želel besedo Franc Trček. Se opravičujem še predstavnica Vlada ima besedo. Želite verjetno? Ja, z nami je tudi tokrat državne sekretarka Alenka Forte. Izvolite.
Hvala za besedo.
Lep dober večer vsem prisotnim, poslankam in poslancem.
Dovolite, da predstavnik stališče Ministrstva za zdravje.
Kot je znano je predlagatelj v prvotnem predlogu sprememb zakona vložil besedilo z 11 členi, od katerih pa je v obravnavi ostal le še eden, ki urejuje prav vertikalne povezave. Veljavni Zakon o lekarniški dejavnosti iz leta 2017 je na prvo mesto postavilo kakovostno, varno in učinkovito zagotavljanje preskrbe prebivalstva z zdravili in s tem javni interes varovanja zdravja in nepridobitne dejavnosti in ustvarjanja dobička, zaradi tega je potrebno regulirati lekarniško dejavnost k temu pa sodijo tudi splošne omejitve za izvajalce lekarniške dejavnosti, ki so določene v veljavnem 26. členu zakona, ki sicer urejuje vertikalne povezave. Nosilec lekarniške dejavnosti kakor tudi izvajalec dejavnosti morata biti popolnoma neodvisna pri upravljanju svojega dela, ker le tako se lahko zagotovi strokovnost, svetovanje in varovanje zdravja posameznika in celotne družbe. Gre za del zdravstvene dejavnosti. Strokovni razlogi za prepoved vertikalnih povezav so sledeči. Torej, želimo ohraniti strokovno neodvisnost farmacevtov, katerih temeljno vodilo je skrb za zdravje posameznika terja varovanje javnega zdravja. Želimo minimaliziranje ekonomskega vpliva na strokovne odločitve farmacevtov ter delovanje izvajalcev v skladu strokovnimi in etičnimi normami. Črtanje povezav vodi v deregulacijo lekarniške dejavnosti, saj na koncu lastništvo določa ekonomsko poslovanje oziroma ekonomiko poslovanja. Proučitev ureditve v drugih državah članicah EU kaže, da je večina njih, za katere ocenjujemo, da imamo lekarništvo dobro urejeno prepoveduje vertikalne povezave in zapovedujejo, da mora biti večinski ali izključni lastniki lekarn farmacevtski strokovni sodelavci, delavci tako se namreč omeji neposredno vpliv na svetovanje in izdajanja zdravil na lekarniške delavce s strani proizvajalca zdravil in trgovcev, ki so praviloma gospodarske družbe in kot takšne opravljajo pridobitno dejavnost oziroma so namenjene ustvarjanju dobička. Države Evropske unije, ki so deregulirale lekarniško dejavnost in jo s tem prepustila zakonitost prostega trga so ugotovile, da je bila navedena odločitev neprimerna glede na naravo dejavnosti, zato so pristopile k ponovni regulaciji svoje dejavnosti na področju lekarništva. Sodišče EU je razsodilo, da lekarništvo nenavadna trgovina z blagom, zato zakonodajalec v državi članici lahko uvaja omejitve, če presodi, da se s tem povečuje kakovost lekarništva. O primernosti ureditve vertikalnih povezav v sedaj veljavnem Zakonu o lekarniški dejavnosti iz leta 2017 je odločalo tudi Ustavno sodišče, ki meni, da je veljavna ureditev v skladu z ustavo. Navedeno utemeljuje s tem, da so lekarniški zavodi negospodarski subjekti in čeprav v določenem delu opravljajo tržno dejavnost ne gre za kršitev ustavne pravice do svobodne gospodarske pobude, ki je zapisana v 74. členu Ustave RS. Prav tako ni kršeno načelo enakosti iz 14. člena Ustave, s tem, ko zakonodajalec s ciljem varstva pacientov in javnega zdravja želi prepričati možnost nastanka nasprotij interesov, do katerega bi lahko prišlo, ko bi izvajalec lekarniške dejavnosti obvladoval oziroma nadziral proizvajalca zdravil. Sprememba zakona, ki je bila 20. 10. 2021 sprejeta v tem DZ ne zadosti cilju, ki ga zasledujemo torej, da bi za zagotovitev neodvisnosti morala biti prepovedana vsakršna povezava tudi preko povezanih oseb, kar lokalne skupnosti so oziroma mora biti izrazito prepovedana. Pri tem je potrebno poudariti, da so lekarniški zavodi po statut zavodi, katerih cilj ni oziroma ne bi smel biti pridobivanje dobička. Predmetna sprememba zakona je po našem mnenju ravno težnja lastnikov torej javnih lekarniških zavodov in občin povečanju dobička in pomeni to prvi korak k spremembi lekarniške dejavnosti v tržno dejavnost, ki pa je v nasprotju z javnim interesom varovanja javnega zdravja. Zakon o lokalni samoupravo občinam nalaga, da kot svojo nalogo izvaja tudi skrb za lokalne javne službe, kar v povezavi z določili Zakona o zdravstveni dejavnosti pomeni, da zagotavljajo izvajanje primarne zdravstvene dejavnosti, kamor sodi tudi lekarniška dejavnost. Naloga občin pa ni zagotavljanje organizacije gospodarske dejavnosti prometa na debelo z zdravili.
Cilj in namen zakon je bil in je še vedno v celoti prepovedati tako imenovane vertikalne povezave to je povezave med izvajalci lekarniške dejavnosti, veletrgovci in proizvajalci zdravil. Potrebno je namreč poudariti, da bi tudi ob prenosu lastništva iz javnega lekarniškega zavoda na ustanoviteljico le tega ostal vpliv, ki ga želimo preprečiti. Lastnik bi po željo povečanju dobička ob povezani družbi torej veletrgovcu na zaposlene v lekarnah lahko vršil pritisk na večjo prodajo določenih zdravil, kar se že danes tudi dogaja. Kakršnokoli sproščanje na tem področju bi torej pomenilo vpliv lastnikov na farmacevte in s tem ekonomije na stroko. V Državnem zboru sprejeti noveli zakona nasprotuje vsa strokovna javnost, kar je opozorilo, da predlagane spremembe lahko prinesejo negativne posledice za preskrbo z zdravili. Proti spremembi zakona so Fakulteta za farmacijo, Lekarniška zbornica Slovenije, Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, Slovensko farmacevtsko društvo, razširjeni Strokovni kolegij za lekarniško farmacijo, Združenje zdravniških organizacij vključeno z Zdravniško zbornico Slovenije, Zdravniško društvo ter Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in tudi Sindikat FIDES, Združenje zasebnih lekarn, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Sekcija veletrgovcev z zdravili in tako naprej. Ministrstvo za zdravje ne nasprotuje delovanju vele drogerista LL Grosist in Farmadent, vendar mora biti lastništvo v skladu z veljavno slovensko zakonodajo.
Hvala.
Hvala lepa, predsednica.
Verjamem, da je bilo vaše iskrena obrazložitev, kar se tiče tiste lapsusa. Sam sem predvidel, da se je to tudi tako zgodilo in ni nobenega problema. Mislim pa, da je prav, da sem pač vseeno opozoril.
To, kar je bilo sedaj predstavljano s strani spoštovane državne sekretarke Ministrstva za zdravje je milo rečeno norčevanje iz nekaterih nas poslancev vsaj, če govorim predlagatelja. To je ena in ista zgodba ali nekako prebran dopis ali pripravljen strokovni prispevek sodelavcev iz Ministrstva za zdravje, ki pokrivajo lekarniško dejavnost in je samo dokaz, da želijo na vsak način storiti vse in tudi po delu političnega vpliva v tem Državnem zboru, da se dobesedno odprejo vrata zgolj samo tujim dobaviteljem, kar avtomatično pripelje le do tega, da bomo imeli zelo hitro privatno lekarniško zadevo in pozabite na javni lekarniški sistem. Tukaj se sprašujem kakšna vloga je Ministrstva za zdravje, ki je zavezana in vseskozi jasno poudarja, da je v Sloveniji potrebno graditi na sistemu javnega zdravstvenega sistema, katerega pomemben del so tudi javni lekarniški zavodi seveda ob koncesionarji, da ne bom naprej še govoril. Očitno je stališče Ministrstva za zdravje prevladalo tudi, da je denar sveta vladar in temu se mi kot predlagatelji močno upiramo. To, kar je bilo ravnokar tudi povedano je 90 % obrazložitev prvotnega predloga nas predlagateljev, ki smo imeli 11 členov in ne bom ob tej priliki še enkrat se ponavljal kakšen iskreni namen je bil takrat s tistimi 11 členi, da se, zaradi neaktivnosti Ministrstva za zdravje govorim pač tistega dela, ki pokriva lekarništvo dobesedno zanemarja potrebe občin predvsem mestnih občin, da se še bolj približajo lekarne tako imenovanim uporabnikom, da so še hitrejše storitve, še bolj dostopne, vendar se vseskozi z vaše strani to tako imenovano kapira, saj se zanemarja v manjše občine pa se bodo zapirale lekarne v manjših občinah in podobno. Navadno zavajanje. Nikoli ni bilo govora, da se bo katerakoli lekarna zapirala. Če se pa koncesionarji odločijo, da nimajo dovolj ustvarjenega dobička v manjših krajih oprostite to so pa druge zgodbe. Tisto, ki sem že velikokrat poudaril tudi lekarništvo je zelo dobičkonosen posel in tega se očitno vsi zelo dobro zavedamo.
Ne morem sprejeti nikakor ne, ki vseskozi vztrajate vpliv na farmacevta s tem tako imenovanim 6. členom zakona. Ne vem od kje to vi vlečete, ne razumem, preprosto ne razumem. Bom še enkrat poudaril. Če ima kdo vpliv na farmacevta imajo tako imenovani dobavitelji, trgovci, posredniki, ki neposredno ustvarjajo ali so v kontaktu s posameznim javnim lekarniškim zavodom ali koncesionarjem ne pa govoriti, da imajo vpliv lastniki ali v tem primeru ustanovitelji javnih lekarniških zavodov. Popolno nepoznavanje delovanja sistema. Dopušča možnost, da v posameznem javnem lekarniškem zavodu lahko kakšno odstopanje, vendar ne prikazovati tako kot vseskozi efinentno prikazujete vpliv nad farmacevti. Farmacevti so nosilci lekarniške dejavnosti in v javnih lekarniških zavodih se tudi zelo spodbuja njihov razvoj in se tudi omogoča njihov nadaljnji razvoj. Najbrž bistveno bolj kot pa v sistemu nekih koncesij, ampak to je zgodba za sebe. Zaradi tega bi prosil ne zavajajte več s tako obrazložitvijo. Mi se pogovarjamo zgolj o 6. členu. Tisto, kar nikakor kot predlagatelj ne morem sprejeti, ki vseskozi zagovarjate in tudi v predstavitvi na Državnem svetu ponovno ista zgodba. Ta sprememba 6. člena pomeni deregulacija lekarniške mreže. Jaz se vedno bolj sprašujem ali se zavedate kaj govorite? Z deregulacijo nima nobene veze. Sedaj očitno saj bomo slej kot prej to zgodbo pripeljali kmalu do konca in se ne bomo tako ali drugače obmetavali. Po eni strani bi pričakoval z vaše strani zelo strokovno ali kakršnokoli utemeljitev, ki nasprotujete tovrstnem predlogu v bistvu pa z vašo obrazložitvijo samo dokazujete, da nimate enega razloga, ki tako nasprotujete tej spremembi. Moram še enkrat, ker sem že velikokrat izpostavil pa najverjetneje bo treba še nekajkrat. Bistvo 6. člena tako imenovana vertikalna prepoved. Ustavno sodišče, ki imate vi svojo teorijo, svoje stališče ali tisti, ki vam sestavlja ta prispevek očitno ima popolnoma drugačen pogled s strani predlagatelja pa imamo drugačnega in ga trdno zagovarjamo in bom še enkrat ponovil. Ustavno sodišče RS je v letu 2019 odločilo, da vertikalna prepoved ni neustavna in jo je mogoče urediti na način, ki je v skladu z evropsko zakonodajo pri tem pa je zapisalo, da taka sprememba bi sodila v uresničevanje splošne strategije krepitve javnega zdravstva, da javni zdravstveni sektor pridobiva svoje prihodke tudi na tem področju v skladu z omejitvami evropske zakonodaje in evropska direktiva 24 je uredila tako imenovano »in hause« javno naročanje. In zakaj je to uredila? Zato, da bi javni sektor bil tako imenovani plen zasebnega sektorja in bi mu bil v celoti prepuščen. Prav tako je določila, da lahko javni sektor znotraj sebe kupuje določene proizvode in storitve, če so izpolnjeni določeni pogoji v štirih točkah in vse te štiri točke so v celoti upoštevani v predlaganem 6. členu, ki je sedaj tudi zakonsko sprejet. Na podlagi navedenega pomeni vertikalna povezava, ki je opredeljena v tem 6. členu tisto, kar očitno ne želite na ministrstvu slišati pa je naslednje onemogočanje v Sloveniji privatnemu ali beri tujemu kapitalu, da se s pozicijo monopola siromaši lahko rečem tudi pleni javni sektor skozi javno finančna sredstva namenjena za zdravila.
Predvidevam, da kar se tovrstnih zadev tiče kljub mnogokratnem ponavljaju storimo vsak na svoji strani, kar je očitno značilno za tako imenovano politično odločanje o posameznem zakonu, vendar sem trdno na stališču, da to politično odločanje ne sme biti stališče politične moči s strani izvršilne veje oblasti do zakonodajne veje oblasti. Dejstvo je, da ko se sklicujete tudi kako strokovna javnost in vsi deležniki, ki so nasprotovali ali ta hip so morda še nasprotujoči se vedno bolj izkazuje in prihaja na plan tudi tako imenovani odkriti, lobistični pritiski pa naj si bo to v Državnem svetu kot tudi v tem Državnem zboru na posamezne poslance. Bistvo teh lobističnih pritiskov je, da ja se nič ne spremeni v tem kontekstu, da po 31. 12. tega leta prenehata delovanje po 50 letih mariborski Farmadent in po 11 letih Grosist in s tem želite tlakovati privatizacijo. Žel je pač temu realnost in kakršenkoli izgovor z vaše strani je bolj zamegljevanje.
Hvala lepa.
Hvala lepa za besedo.
Kot smo že v preteklih diskusijah izpostavili gre za zakon iz leta 2017, ki je nastajal pod budnim očesom Evropske komisije. Na zakon iz leta 2017 so se Ljubljanske lekarne pritožile na Ustavno sodišče v marcu 2017 in Ustavno sodišče je izdalo odločbo decembra 2019, kjer ravno to, kar vi želite sedaj s tem 6. členom uzakoniti oziroma narediti pravno korektno v bistvu vi želite zaobiti samo izrek Ustavnega sodišča iz decembra 2019. To je ves vaš namen, to ste dokazali s tem, ko ste črtali vseh 11 člen in je ostal samo eden 6. člen, ki ga jaz imenujem lobistični člen. Vi želite samo, da se zaobide odločba Ustavnega sodišča, da je trenutno zakon iz 2017 primeren, ustavno primeren in da LL Grosist in Farmadent morata spremeniti lastništvo. Nihče ne ukinja teh dveh. To sta dve družbi, ki naj delujeta, vendar se mora lastništvo spremeniti.