Spoštovane vse članice in člane odbora, vabljene ter vse ostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjam 17. sejo Odbora za gospodarstvo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: poslanec Jože Lenart in pa poslanka mag. Alenka Bratušek. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastilom sodelujejo: poslanec mag. Dejan Židan nadomešča poslanko mag. Meiro Hot; poslanka Nada Brinovšek nadomešča poslanca Franca Rosca.

S sklicem seje ste prejeli predlagan dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O ODPRAVI KRIVIC ZARADI IZBRISA PRAVNIH OSEB IZ SODNEGA REGISTRA V OBDOBJU OD 23. 7. 1999 DO 16. 11. 2011, DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1939-VIII.

Predlagatelj zakona je Državni svet. K obravnavi te točke so vabljeni predlagatelj Državni svet, vlada, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zakonodajno-pravna služba, Janez Mohorič, direktor Zasebnega zavoda za zaščito podjetništva ZZZP – CINIP. Na predlog predlagatelja pa je bil dodatno vabljen tudi prof. dr. Šime Ivanjko. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 26. 8. 2021, mnenje vlade 8. 7. 2021, dopis Zasebnega zavoda za zaščito podjetništva ZZZP – CINIP z dne 2. 7. 2021 in opombo Zasebnega zavoda za zaščito podjetništva k amandmaju z dne 29. 10. 2021. Prejeli pa ste tudi dopis gospoda Tomislava Nikolića z dne 2. 11. 2021, in sicer z oznako varstvo osebnih podatkov, ki ste ga članice in člani odbora prejeli v varovani predal sistema Udis. Glede tega dopisa vas obveščam, da v kolikor bi kdo med sejo želel govoriti o varovanih osebnih podatkih, ki jih dopis vsebuje, naj me prosim vnaprej o tem obvesti in bomo sejo zaprli za javnost. Rok za vložitev amandmajev se je iztekel v sredo, 27. 10. 2021. Amandmaje so vložile poslanske skupine SDS, NSi in SMC, in sicer k 1., 2., 3., 5., 6., 7., 8., 9., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23. in 24. členu z dne 27. 10. 2021. Prejeli ste tudi spremembo amandmaja k 15. členu z dne 2. 11. 2021 in pa spremembo amandmaja k 2. členu z dne 2. 11. 2021. Predlog za amandma odbora poslanskih skupin SDS, NSi in SMC k naslovu predloga zakona z dne 2. 11. 2021 Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Ugotavljam, da ja. Predstavnik Državnega sveta, gospod Mitja Gorenšček, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo, gospa predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, predstavniki strokovnih vladnih služb in drugi prisotni.

Državni svet je na 41. seji sprejel besedilo Predloga zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. junija 1999 do 16. novembra 2011. S predlogom se rešuje problematika posledic, ki so jih utrpeli družbeniki družb, ki so bili na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij in Zakon o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju izbrisane v prej navedenem obdobju. Izbris je bil izveden po uradni dolžnosti, pri čemer je veljala zakonska domneva, da so družbeniki in delničarji prevzeli neomejeno solidarno odgovornost za plačilo obveznosti izbrisane družbe. V zvezi s tem je potrebno izpostaviti, da je temeljna značilnost kapitalskih družb ravno v tem, da je odgovornost njihovih družbenikov in delničarjev omejena na vložek v družbo, razen če obstaja pogoj za spregled pravne osebnosti. Zakon o finančnem poslovanju podjetij je bil sprejet zato, da bi saniral opustitev sodišč, ki niso po uradni dolžnosti začenjale postopke stečaja in likvidacije družb, čeprav bi to morale skladno s takratnimi predpisi. V času sprejemanja Zakona o finančnem poslovanju podjetij in kasneje Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju niso obstajale izjemne okoliščine, ki bi neodvisno od pogojev za spregled pravne osebnosti upravičevale širitev odgovornosti družbenikov kapitalskih družb. To problematiko je Državni zbor obravnaval že večkrat in je vsakokrat bilo ugotovljeno, da je neomejen prenos obveznosti nesorazmerno posegel v položaj družbenikov kapitalskih družb. Nazadnje je bil sprejet Zakon o postopku za uveljavitev ali opustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb, na podlagi katerega je opisani prehod obveznosti prenehal.

Temeljni namen predlaganega zakona je omogočiti pravično zadoščenje osebam, ki so s svojim osebnim premoženjem plačevale dolgove izbrisanih kapitalskih družb, tako da se jim vsaj delno povrne povzročena škoda. Ob tem se upošteva tudi položaj upnikov, ki so na podlagi domneve, da so družbeniki prevzeli solidarno odgovornost za vse neporavnane obveznosti izbrisane družbe, pridobili pravnomočne izvršne naslove. Na podlagi tega zakona se bo lahko povrnilo le premoženjsko škodo, in sicer praviloma le delno. V predlogu so opredeljena pravila glede postopka višine in načina povračila škode ter je urejeno vprašanje pravnega nasledstva. Vlada in Zakonodajno-pravna služba sta glede predloga podali mnenje, v katerem sta izpostavili določena vprašanja in pomisleke. Kot veste, so poslanske skupine Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija – krščanskih demokratov, Stranka modernega centra vložili amandmaje, ki predvidevajo drugačen postopek uveljavljanja škode in odgovarjajo na pomisleke in pripombe, ki so jih izpostavile vlada in Zakonodajno-pravna služba v svojih mnenjih. Seznanjeni ste bili tudi s pripombami k predlaganim amandmajem s strani predlagatelja. Priznati moramo, da smo z vloženimi amandmaji v glavnem zelo zadovoljni, saj odgovarjajo na naše probleme, problematizirati pa želimo 1. in 5. člen amandmajev, o tem pa bo kaj več v nadaljevanju povedal gospod Šime Ivanjko. Kot predstavnik predlagatelja želim poudariti, da je bila družbenikom in delničarjem izbrisanih kapitalskih družb povzročena škoda zaradi neomejenega prenosa obveznosti, ki je nasprotoval temeljem korporacijskega prava in je nesorazmerno posegel v njihovo zasebno lastnino. Prosim vas, da podprete konstruktivne rešitve predstavljene problematike, s katerimi se bo vsaj delno odpravila povzročena škoda in vzpostavilo pravično ravnotežje.

Hvala.

Hvala lepa predlagatelju za dodatno obrazložitev.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Ugotavljam, da ja. Mag. Metoda Hrovat Pirnat, beseda je vaša.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospa predsednica.

K predlogu zakona je Zakonodajno-pravna služba dala večje število pripomb, ki ste jih prejeli pisno. Pri tem je Zakonodajno-pravna služba navedla več splošnih pripomb na predlog zakona, pa tudi pripombe k več kot polovici členov predloga zakona. Predlog zakona ima glede na to res veliko število pravnih pomanjkljivosti in tudi več neusklajenosti z Ustavo in pravno-sistemsko ureditvijo. Če odbor tako želi, lahko te pripombe v nadaljevanju predstavim. Stranke vladne koalicije so vložile predloge amandmajev, ki bistveno, celo v konceptu spreminjajo predlog zakona. Pri tem je upoštevana večina pripomb Zakonodajno-pravne službe, nekatere pripombe pa zaradi obsežnih vsebinskih sprememb v predlogu zakona in črtanja členov v njem niso več relevantne, če bodo sprejeti predlogi amandmajev. V tem primeru Zakonodajno-pravna služba na z amandmaji spremenjeni in dopolnjeni predlog zakona nima več pripomb. Pri tem Zakonodajno-pravna služba meni, da je predlog zakona vsebinsko res zelo spremenjen, vendar ne do mere, da bi šlo za povsem drug predlog zakona. Ta še vedno ureja ista družbena razmerja kot prvotni predlog zakona in popravlja krivice, ki so bile povzročene pasivnim družbenikom izbrisanih družb, ker in kolikor niso mogli vplivati na poslovanje izbrisane družbe. V zvezi s predlaganimi amandmaji strank vladne koalicije pa je treba najprej opozoriti na njihovo medsebojno povezanost. Ker zelo obsežno vsebinsko posegajo v predlog zakona, je treba bodisi sprejeti vse predlagane amandmaje ali vse zavrniti. Le amandma k 24. členu, ki črta ta člen predloga zakona, je tak, da ga je mogoče sprejeti tudi ločeno od ostalih. Poleg tega pa imajo amandmaji tudi nekaj nomotehničnih pomanjkljivosti, vključno s tem, da je potrebno z amandmajem spremeniti naslov predloga zakona, saj ne ustreza več spremenjeni vsebini, ki jo uvajajo predlogi amandmajev. Zdaj te zadnje pomanjkljivosti, ki sem jih omenila, odpravljajo predlagani amandmaji za amandma odbora.

Hvala.

Hvala lepa za vaše mnenje.

Ali želi besedo predstavnik vlade? Ugotavljam, da ja. Državni sekretar, Andrej Čuš, beseda je vaša.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica odbora. Spoštovane poslanke, poslanci, vsi navzoči, lep pozdrav s strani našega ministrstva.

Povabljeni smo bili k razpravi o Predlogu zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju 23. 7. 1999 do 16. 11. 2011, katerega besedilo je na 41. seji, 9. junija določil Državni svet in ga posredoval Državnemu zboru v obravnavo in sprejem. Predlog zakona, podan s strani Državnega sveta, določa pravico do povračila škode, ki je bila povzročena zaradi prenosa obveznosti kapitalskih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij in Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v obdobju 23. julij 1999 do 16. 11. 2011 na njihove družbenike in delničarje. Ob tem tudi določa upravičence in upravičenke, merila za odmero in višino denarne odškodnine, načine in roke za izplačilo ter postopke in organe, pristojne za odločanje. Kot razlog za sprejem zakona predlagatelj navaja, da je Zakon o finančnem poslovanju podjetij določil administrativen izbris vseh nedelujočih in nedokapitaliziranih pravnih oseb ter ustavno sporen ex lege(?) prenos obveznosti izbrisanih družb na družbenike in delničarje mimo zakonsko urejenega postopka spregleda pravne osebnosti po takrat veljavnem Zakonu o gospodarskih družbah kljub temu, da po mnenju predlagatelja takrat niso obstajale izjemne utemeljene okoliščine, ki bi ga upravičevale. Izbris naj bi zajel med 17 in 25 tisoč zasebnih družb, njihovi družbeniki pa so po mnenju predlagatelja neutemeljeno utrpeli znatno škodo, katero jim je potrebno povrniti s pravično in primerno odškodnino. Podana je tudi ocena finančnih posledic zakona na proračun Republike Slovenije, ki je bila po prvotnem predlogu med 300 do 400 milijonov evrov, v osnutku amandmaja pa je predvidena ocena škode okrog 17 milijonov evrov. Po tretjem izračunu pa naj bi po predlogu predlagatelja le-ta znašala 45,5 milijona evrov. Vlada Republike Slovenije je preučila predlog zakona in ugotovila, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije o delu vsebin, ki jih zakon ureja, že nekajkrat zavzelo stališče. Iz obrazložitev odločb Ustavnega sodišča je tako smiselno mogoče slediti zaključku, da bi s sprejemom predloga zakona lahko posegli v nekatere ustavno varovane pravice, kot je na primer pravico do sodnega varstva, pravico do zasebne lastnine, pravico prepovedi povratne veljave pravnih aktov in pravico do enakosti pred zakonom. Prav tako je bil leta 2018 sprejet Zakon o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb, ki je do odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Lekić proti Sloveniji prekinil vse postopke proti družbenikom izbrisanih družb. ESČP je leta 2018 razsodilo, da veljavna ureditev v Republiki Sloveniji v obravnavnem obdobju ni kršila človekovih pravic, pravice do mirnega uživanja premoženja, zaradi česar so tako sodišča v Republiki Sloveniji lahko nadaljevala s prekinjenimi postopki proti družbenikom izbrisanih družb. Vlada Republike Slovenije je predhodno že posredovala mnenje do predloga zakona, v katerem je izpostavila nekatere njegove pomanjkljivosti, med drugim v zvezi s pravico do povračila oziroma izplačila škode, vplivom na ekonomsko in fiskalno politiko Republike Slovenije, omejitvijo kroga upravičencev, vračilom premoženja v naravi, predlagano obdavčitvijo izplačil, dodelitvijo novih delovnih oziroma odločevalskih pravic in obveznosti ter uvedbo finančnih posledic. V posledici vsega povedanega, upoštevaje obrazložitev mnenja Vlade Republike Slovenije, ki ga je sprejela 8. julija 2021, smo do Predloga zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju 23. 7. 1999 do 16. 11. 2011 zadržani.

Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa za dodatno obrazložitev državnega sekretarja, Andreja Čuša za dodatna stališča predstavnika vlade.

Sedaj pa prehajamo na besedo dodatno vabljenih. Pa sprašujem, ali želi besedo predstavnik Zasebnega zavoda za zaščito podjetništva, gospod Janez Mohorič? Ugotavljam, da ja. Vabljene še seznanjam, da naj svoje misli strnejo približno v 5 minutah. Hkrati vas seznanjam, da kasneje, ko bo tekla razprava poslank in poslancev, nimate več besede.

Gospod Janez, beseda je vaša.

Hvala za besedo, predsednica. In vsi prisotni, lepo pozdravljeni.

Sam Janez Mohorič, skupaj z upravnim odborom zveze CINIP predstavljam ali pa nekako zastopam podjetnike, kateri so bili izbrisani po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij iz leta 1999 in Zakonu o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti. Cilj mojega prispevka ni, da bi pred parlamentarnih Odborom za gospodarstvo kogarkoli obtoževali. Radi pa bi s svojim razmišljanjem in osvetlitvijo vseh doživetih travm v obdobju izvajanja zakona 1999-2011, predvsem pa bi radi k razumevanju celotne zgodbe nasilno izbrisanih podjetij, tako imenovanih pravnih oseb. Moja, naša želja pa je, da bi vsi skupaj, vsi, ki soodločate o usodi ljudi, poskušali razumeti srž, bistvo problema, kaj in zakaj se je Zakon o finančnem poslovanju sploh zgodil. Če pa hočemo dobiti res poštene, nepristranske odgovore, moramo prisluhniti vsem akterjem, vzeti v pretres čas, ko se je sprejemal Zakon o finančnem poslovanju, predvsem pa moramo poskusiti razumeti, kje so vzroki tako imenovanega lobističnega prizadevanja uspeha nekaj posameznikov, zlasti pravosodja za sprejem omenjenega zakona. Danes, ko prebiramo magnetogram seje Državnega zbora, ko je bil sprejet omenjeni zakon, dobimo grozljiv občutek, kako se z neznosno lahkotnostjo zapečati usoda več tisočim državljanom. Zakaj z lahkoto? Ker je omenjena seja, opravljena dne 24. junija 1999, za sprejem tako pomembnega zakona trajala vsega 53 minut za vsa 3 branja. Na seji pa je bilo prisotnih 49 poslancev. Poslancem pa se je obenem mudilo, saj je bil to zadnji dan pred parlamentarnimi počitnicami. Poslanci dobesedno sploh niso vedeli, o čem odločajo. Predlagatelji zakona so do skrajnosti izkoristili stanje oziroma razpoloženje poslancev Državnega zbora, saj so bili že utrujeni od večmesečnih sej, ko se končno približujejo parlamentarne počitnice, pa po hitrem postopku sprejmejo še en na prvi pogled nepomemben zakon, Zakon o finančnem poslovanju podjetij, nezavedajoč se, kakšno stisko so potisnili na tisoče državljanov Republike Slovenije. Glede na to, da nimam veliko časa, bi se še en odstavek. Zakon o finančnem poslovanju podjetij je bil sprejet 1999 po hitrem postopku. Uvedel je nekaj popolnoma nerazumljivih pravnih določb, saj je uvedel veljavnost zakona za nazaj, vse od začetka podjetništva leta 1989. Uvedel je tako imenovano fikcijo, da so podjetniki družbeniki pri notarju podpisali zavezo, da odgovarjajo s svojim premoženjem. Suspendiral je določila Zakona o podjetjih iz leta 1988 in Zakona o gospodarskih družbah iz leta 1993, katere so nedvoumno določale, da podjetniki družbeniki s svojim premoženjem ne odgovarjajo. Suspendiral je celo pravnomočne odločbe sodišč, v katerih nedvoumno določa, da družbeniki ne odgovarjajo s svojim premoženjem. Uvedel je administrativni izbris družbe brez predhodnih poskusov sodelovanja s prizadetimi. Ponovno se postavlja vprašanja, zakaj veljavnost zakona za nazaj, zakaj uporaba fikcije za nazaj, zakaj izključitev prizadetih iz postopkov, zakaj je obveščanje družbenikov le v oglasnem delu Uradnega lista. Najbolj sporno pa je vprašanje vsekakor, zakaj so bili suspendirani sklepi sodišč. In še vrsta drugih vprašanj.

Predlog zakona, ki je trenutno na mizi, upošteva tudi določeno soodgovornost družbenikov za opustitev… / nerazumljivo/ svojih družb, saj predlog zakona o popravljanju krivic predvideva omejeno in le delno pravico do odškodnine od države za opustitev dolžnega ravnanja pravosodja in neodmerjanja ukrepa zoper družbenike. Predsednica, gospa Udovč in člani Odbora za gospodarstvo, predlagamo in prosimo, da realno ocenite celotno zgodbo in da podprete zakon o popravi krivic.

Hvala lepa.

Hvala lepa za vašo predstavitev.

Ali želi besedo tudi prof. dr. Šime Ivanjko? Ugotavljam, da ja. Gospod Ivanjko, beseda je vaša.

Lep pozdrav, gospa predsednica in spoštovani gospe in gospodje poslanci.

Hvala za vabilo, da lahko prisostvujem, da lahko povem nekaj besed po 20 letih prizadevanja, da se ta zakon odpravi iz pravnega sistema, posledice tega zakona, da se odpravi iz pravnega sistema Slovenije, kar pomeni vrnitev zaupanja v pravo in pa pravne države. Namreč to je največji problem Zakona o finančnem poslovanju iz 1999. leta. Glede na to, da je ta zakon sprejet popolnoma nepotrebno, na kar ugotavlja tudi ESČP, ki govori, da ta zakon bi lahko bil sprejet samo pod pogoji obstanka izrednih okoliščin. Drugo, zakon je res sprejet po spornem postopku, namreč samo eno dejstvo, poslanci so bili obveščeni iz zapisnika iz seje, da je o tem zakonu tekla beseda nekaj mesecev. O tem zakonu ni tekla beseda nekaj mesecev, ampak je tekla za o enem drugem mariborskem zakonu, ki je podobna vsebina, ampak brez teh izbrisov, in je vložen vsebina pod naslovom zakona, ki je bil izdelan v Mariboru. Podrobneje ne bom razlagal, imate v knjigi zelo detajlno opisano in dokumentirano, kako je do tega prišlo. Drugo, ta zakon odpravlja posledice četrtič. Trikrat doslej je Državni zbor z večino brez spora ugotovil, da je zakon sprejet v nasprotju s standardi korporacijskega prava in je 2007. leta prekinil postopek, 2008 prekinil postopek in dodatno ukinil tiste določbe za naprej, ki so najbolj sporne, to je prenos obveznosti izbrisanih družb na družbenike. Ustavno sodišče in nobeno sodišče ni v Sloveniji razpravljalo o eni posebni pravici, pa tudi ne evropsko, o pravici pravne osebe do življenja, kajti v teoriji korporacijskega prava pravno osebo lahko se eliminira iz sveta, prav iz pravnega sistema samo tisti, ki jo je ustanovil, in če krši zakone na podlagi Kazenskega zakonika oziroma v Sloveniji na podlagi Zakona o kaznivih dejanjih pravnih oseb, ki smo ga takrat 1999 že imeli, vendar ga zakonodajalec ni uporabil, ampak je enostavno sprejel administrativni zakon o izbrisu, češ da je pravosodje preveč obremenjeno, če bi vodilo stečajne postopke. V dokumentaciji za ta zakon se navaja, da bi bilo potrebno približno 30 let dela pravosodja, da bi izvedlo okrog 6 tisoč stečajnih postopkov. Vendar ta zakon je sprožil bistveno več sporov, ki še vedno v nekaterih primerih tečejo, kajti Ustavno sodišče je 6-krat obravnavalo ustavnost tega zakona. Evropsko sodišče je ugotovilo, da bi ta zakon lahko bil sprejet samo pod izrednimi okoliščinami. Nobeno sodišče ni hotelo, da bi sprožilo postopek pred Sodiščem Evropske unije, ki odloča o uskladitvi nacionalne zakonodaje s standardi evropskega, ki komentira, Evropske unije. Tako da obstajajo razlogi iz ne načela pravičnosti, ampak iz načela spoštovanja prava, da se sprejme ta zakon in da se ob upoštevanju soodgovornosti družbenikov, ki bi lahko to storili, pa niso, oni niso to storili zaradi tega, ker so zaupali v zakon, v Zakon o gospodarskih družbah, ki je v prehodnih določbah jasno določal, da sodišča morajo izvajati po uradni dolžnosti postopke stečaja in likvidacije. To ni storilo nobeno sodišče od 1. januarja 1995 do sprejetja omenjenega spornega zakona. In še nekaj, pri tem zakonu je storjena ena nomotehnična groba napaka. Zlorabljena je ena institucija iz Zakona o gospodarskih družbah, izvirna institucija, v kateri smo uredili, da se lahko preneha poslovanje gospodarske družbe po volji družbenikov brez sodišča, če podpišejo izjavo, da so plačane vse obveznosti, pred notarjem, in da odgovarjajo 1 oziroma 2 leti z vsemi svojimi premoženjem za obveznosti te izbrisane družbe. To je zapisano v Zakonu o gospodarski družbah 1993. leta in je Zakon o finančnem poslovanju skliceval se samo, da se za posledice izbrisa uporabljajo določbe Zakona o gospodarskih družbah. Člen je samo uporabljen. Tako da poslanci, če dejansko ne poznajo in nihče, ki ni poznal tega člena, praktično ni mogel vedeti, za kakšno stvar je sploh bilo glasovanje. Torej iz načela spoštovanja, zaupanja v pravo, načela, da odpravimo krivice, ki so storjene družbenikom, prosimo, da člani odbora razmislite o tem, ali je res potrebno, da sprejmemo zakon, da kaznujemo družbenike, kot smo jih kaznovali, kar ni storila nobena država, niti tranzicijske niti ne tranzicijske. V 420 strokovnih člankih, ki so napisani v zvezi s tem zakonom, niti en strokovni članek ni v smislu, ni pozitiven v smislu, da hvali zakon, ampak so samo kritični do njega, razen mnenj sodnikov in pravosodja, ki pa samo razlagajo, kako naj se uveljavi ta zakon. Tako da je vrsta problemov, vprašanj odprtih, ki niso samo teoretične, ampak so tudi praktične, kajti tisoče in tisoče ljudi je pač izgubilo premoženje, ki ga ne bi izgubilo v nobeni državi sveta, sodobni državi sveta na ta način, kot je to bilo storjeno v Sloveniji s tem zakonom. In 22 let stalno je ta zakon predmet diskusije, 4, 3-krat doslej v Državnem zboru. In mislim, da je to dovolj, da resno pristopimo in ne da očitamo družbenikom, ki so zaupali v takratni zakon in čakali, da bo država storila to, kar se je sama obvezala. Pa ni bilo storjeno, pa smo zaradi tega družbenike kaznovali.

Hvala lepa, gospa.