Spoštovani!

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 23. redno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Obveščam vas, da so zadržani zaradi službene odsotnosti, kolega Ferenc Horváth.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora.

Pod 1. točko – Predlog Zakona o znanstveno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti, druga obravnava, EPA 2004-VIII.

Pod 1. točko – Predlog odloka o spremembi odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem, EPA 2131-VIII.

In pod 3. točko – razno.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje odloka.

Smo pri 1. TOČKA DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O ZNANSTVENO-RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI DEJAVNOSTI, DRUGA OBRAVNAVA.

V zvezi s to točko ste prejeli gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, podpora koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, pripombe Slovenske akademije znanosti in umestnosti, pripombe Sindikatov vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, pripombe Inženirske akademije Slovenije, mnenje Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, stališče visokošolskega sindikata Slovenije, pojasnila Ministrstva na mnenje Zakonodajno-pravne službe.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni in jih ne bom naštevala, kot je razvidno iz sklica seje. Dodatno so bili še vabljeni Inštitut Jožef Štefan, Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena Poslovnika. Rok za vlaganje amandmajev se je iztekel v četrtek, 28. oktobra 2021. V poslovniškem roku pa so amandmaje vložili: poslanske skupine SDS, NSi in SMC, Poslanska skupina SD in Poslanska skupina Levica.

Pregled amandmajev ste prejeli.

Odboru predlagam, da v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika ob koncu razprave glasujemo o vseh členih skupaj. Kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želi predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Ja. Dajem besedo dr. Mitji Slavincu.

Hvala lepa predsednica. Lep pozdrav poslanke, poslanci,: državni svetnik, ostali zbrani!

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, smo se odzvali na pripombe Zakonodajno-pravne službe in jih v veliki meri upoštevali z amandmaji, ki smo jih posredovali in predlagam, da te amandmaje podpremo. Velika večina, 80 % ali pa še več jih je nomotehnične narave, ki poskrbijo za to, da zakon bolj tekoče teče, po eni strani, in da se odpravijo morebitne dileme pri njegovi interpretaciji. Glede amandmajev dveh poslanskih skupin pa bi morda na kratko samo poudaril glede 60. člena, ki se nanaša na prenos lastništva. To je eno od turišč tega zakona in zaradi tega amandmaja ne moremo podpreti, kajti s tem preiskovalnim zavodom predamo infrastrukturo in stavbe v katerih delujejo in to smo se odločili po vzoru in primeru dobre prakse na univerzah kjer se že univerze do sedaj bile lastnice stavb in izkušnja kaže, da je to lahko le dobrodošlo, saj potem skrbijo za svoje stavbe v duhu dobrega gospodarja, tudi investirajo v druga pridobljena sredstva v njihovo obnovo, tako da ocenjujemo, da je to pomemben doprinos, ki ga ta zakon prinese.

64. člen se pa nanaša na tista dodatna sredstva, ki jih raziskovalci na trgu ali v tujini lahko pridobijo in jih potem usmerijo v njihove plače. Tudi ta del se nam zdi zelo pomemben, kajti plače raziskovalcev v zadnjih letih zaostajajo za ostalimi primerljivimi poklici in na tem mestu ne gre za to, da bi zaradi tega člena sedaj te anomalije popravili, to bo treba narediti z drugim zakonom, ampak ta člen daje možnost za približevanje k temu, da bodo tudi plače naših raziskovalcev, tistih sposobnih, tistih ki so aktivni, tisti ki so tudi mednarodno prepoznavni, bolj primerljive s tujino. Na ta način računamo, da bomo tudi marsikoga uspeli bodisi tukaj zadržati ali ga pa iz tujine privabiti nazaj.

Glede amandmajev Poslanske skupine SD pa v 13. členu je predlog, da se 1 % dopolni z besedo »najmanj«, kar je v bistvu že bila tudi eden izmed prvih dikcij zakona oblika, tako da s tem na ministrstvu nimamo zadreg. 80. in 83. člen, torej amandmaja k tema dvema členoma pa dela razliko med javnimi in zasebnimi raziskovalnimi inštitucijami in tukaj smo v celotnem zakonu zasledovali izenačenje teh dveh raziskovalnih inštitucij, teh dveh tipov in naj samo poudarim, da predvsem glede 80. člena niti javne niti zasebne raziskovalne inštitucije nimajo težav doseči te pogoje, tiste ki so sedaj že pomembne v Sloveniji in na raziskovalnem področju. Ta člen je pa takšen, predvsem z osemletno dinamiko, da zagotovimo eno tradicijo in tudi eno kontinuiteto na področju znanstveno-raziskovalnega dela, saj vemo, da je znanstveno-raziskovalno delo in pa prostor terciarnega izobraževanja prav tisti, ki se ponaša z drugo najdaljšo tradicijo vsaj v Evropi. In pa še amandma k 93. členu. 0.1 odstotek je tudi: bila dikcija, ki smo jo že najprej imeli v samem zakonu, potem je zaradi vzdržnosti proračuna v medresorskem usklajevanju to bilo zmanjšano na 0,08 %, s tem da, pa bi bilo v redu, če dopustimo možnost v primeru, da bodo seveda razmere finančne in tudi siceršnje v družbi to dopuščale, da je to spodnja meja, torej da bi to bilo najmanj 0,08 %. Toliko z naše strani.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj dajem besedo tudi predstavniku ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, državnemu sekretarju Andreju Čušu.

Hvala za besedo. Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, poslanci, cenjeni gostje in seveda druga zainteresirana javnost, lep pozdrav tudi z naše strani!

Cilj Slovenije je ustvariti pogoje, ki bodo omogočali razvojni preboj in Slovenijo umestili med močne inovacijske države. To lahko seveda delamo tudi z izboljšanjem zakonodaje. Predlog novega zakona, ki ga imamo danes pred sabo, vzpostavlja nov sistemski okvir, ki izboljšuje dosedanji pravni okvir pa tudi seveda prakso za večjo kakovost znanstvenih raziskav, boljše vključevanje v evropski svetovni raziskovalni prostor, prav tako pa je zelo pomembno, da omogoča učinkovitejši prenos znanja za razvoj družbe in inovacijsko sodelovanje z gospodarstvom. Z zakonom se v Sloveniji zavezujemo k razvojnim aktivnostim in cilju, da povečamo razvojne spodbude države v znanosti in gospodarstvu. S spodbudami države moramo dvigniti vlaganja v znanost in spodbujati gospodarsko za raziskave, razvoj in inovativnost, da se bomo iz sedanjih 2 odstotke dvignili na ciljne 3 odstotke BDP. Ta mejnik moramo se vsi zavedati in upam, da se zavedamo, je več kot nujen, če želimo v tem globalnem svetu, v tej globalni tekmi ostati konkurenčni, imeti odlično znanost, prebojna podjetja na katera smo lahko zelo ponosni in seveda dvigovati produktivnost. In zakaj to tudi govorim? Kar nekaj zadnjih let, tudi v mandatu Državnega zbora je bil opazen trend padanja Slovenije in tudi na področju inovacij smo nekako postali zmeren inovator. To je seveda zelo zaskrbljujoče in če seveda se pogovarjamo o prihodnosti naše države, mislim da to področje, kjer ni ne levih pa desnih, ampak moramo dati neke te umetne delitve na stran in si s skupnimi močni prizadevati, da spet Slovenija postane tako imenovana prva liga.

Razvojni svet Republike Slovenije bo po novem predlogu tudi bolj uravnotežen, saj bodo vanj vključeni tudi trije dodatni predstavniki gospodarstva in vseh teh seveda spremembah politik tako v svetu ne samo doma, ki gredo v smeri povezovanja gospodarstva z izobraževanjem, to seveda smo zelo zadovoljni. Z določbami v predlogu zakona bi želeli doseči stabilno financiranje spodbud za vlaganje v raziskave, razvoj, inovacije in povezovanje celotnega znanstveno-raziskovalnega, inovacijskega cikla. Naj ob tem tudi poudarim gospodarski vidik kjer sistemski okvir inovacijske dejavnosti ureja tudi Zakon o podpornem okolju za podjetništvo, ki je podlaga za spodbujanje rasti poslovanja, inovacije v gospodarskih družbah ter za podporno okolje za podjetništvo in inovativnost. Ob tem bi tudi raz izrazil zadovoljstvo, da smo tudi na področju načrta za okrevanje in odpornost za sredstva Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo uspeli izboriti, izpogajati tudi znatna sredstva za raziskave in razvoj. Predlog vsebuje tudi rešitev do sedaj neurejene možnosti ustanavljanja gospodarskih družb s strani oziroma z lastništvom javnih raziskovalnih organizacij, kar menimo, da je ključen premik za izboljšanje prenosa znanja iz univerz in inštitutov v gospodarstvo. Predlog je nastajal dolgo, v pripravo so bili vključeni vsi relevantni deležniki, opravljena je bila res široka javna razprava in tudi medresorsko usklajevanje. Res je, da je nosilec tega zakona MIZŠ, moram pa tudi povedati, da smo tudi na MGRT po svojih najboljših močeh tudi s predlogi gospodarstva prispevali k temu in prepričani smo, da imamo pred sabo najboljše možne rešitve za zadevno področje in upam seveda, da tudi s podporo tem prizadevanjem tudi danes to pokažemo in nekako naredimo en korak naprej.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj dajem besedo predstavnici: Zakonodajno-pravne službe, gospa Damjana Mlakar, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika in dala pisno mnenje, ki ga na tem mestu ne bi sicer v celoti povzemala, izpostavila bile tisti del mnenja, ki se nanaša na podnormiranost določenih delov predloga zakona, ko se ureditev posameznih področij prepušča podzakonskemu urejanju brez ustreznega vsebinskega zakonskega okvira, kar odpira vprašanje skladnosti z ustavnim načelom legalitete. To se nanaša med drugim na določbe, ki urejajo odprto znanost, prenos znanja v družbo, predvsem pa na ureditev postopka izbora projektov in drugih postopkov, ki na zakonski ravni niso urejeni celovito oziroma je ureditev skopa. S predlaganimi amandmaji so pripombe ZPS v veliki meri ustrezno upoštevane, glede ostalih pa so bila dana pisna pojasnila Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Opredelila bi se še glede amandmajev Poslanske skupine SD in sicer je treba opozoriti, da 80. člen predloga zakona ureja minimalne pogoje za pridobitev financiranja, ki veljajo za vse raziskovalne organizacije in ne le za pravne osebe, ki niso javne raziskovalne organizacije kot to izhaja iz predloga amandmaja k 80. členu. Omejitev le na nekatere raziskovalne organizacije bi povzročila notranje neskladje zakona, kar bi bilo treba ustrezno korigirati v kolikor bo amandma sprejet.

Toliko za enkrat. Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj dajem besedo predstavniku Državnega sveta, dr. Matjažu Gamsu. Izvolite.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gostje!

Ker se v tej sestavi še nismo srečali, bi najprej izrazil posebno spoštovanje do Državnega zbora, do poslank in poslancev. Kot smo ponosni na naše vrhunske športnike, umetnike in znanstvenike, smo lahko ponosni tudi na naše vrhunske politike in to ste vi. Imate zelo odgovorno in težko delo, napadajo vas z vseh strani, je pa veliko nas, ki cenimo in spoštujemo vse, ki delate v dobro Slovenije, seveda vsak na svoj način in posebej v dobro znanosti, inovacij, razvoja in tehnologij.

Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport je na 45. seji, 28. 10., obravnavala Predlog Zakona o znanstveno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki ga je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Komisija predlog zakona podpira. Komisija je izpostavila, da je sprejem novega zakona izjemnega pomena za razvoj znanosti in inovacij ter za razvoj gospodarstva, napredek družbe, ki sta neločljivo povezana z učinki raziskovalnih dosežkov. Zavedajoč se pomena novega sistemskega zakona je komisija 21. 9., organizirala posvet kjer so ključni udeleženci predstavili poglede na novi zakon z različnih vidikov. To je že četrti poizkus, da pridemo do modernega zakona, pri kateremu osebno sodelujem in to je bil drugi posvet, ki sem ga organiziral. Za primerjavo, z gospodom Rajićem sva aktivno sodelovala pri modernizaciji cepilne zakonodaje in v tretjem poizkusu je uspela, ko sva organizirala posvet s predstavniki stroke in drugače mislečimi o cepljenju. Vsi prejšnji predlogi raziskovalnih zakonov so propadli, ker je bil vedno kak člen sporen in ga nismo uspeli razrešiti ne na posvetih ne na komisijah. Sedanji predlog je prvi, kjer je bilo doseženo veliko soglasje, da je bistveno boljše kot obstoječi zakon. Poleg tega je dozorelo spoznanje, da sedaj ni čas za odpiranje novih členov oziroma tem, če si po 20. letih resnično želimo nov moderen zakon. Komisija predvsem na osnovi posveta ugotavlja, da je zakon rezultat večletnih usklajevanj v raziskovalni in visokošolski sferi. Besedilo je kompromis različnih interesov, ki so v večletnih prizadevanjih povezali skupne elemente glede organizacije in financiranja znanstveno-raziskovalne in inovacijske dejavnosti. Zakon je nastal skladno z razvojno in inovacijsko strategijo Slovenije, RIS strategijo pametne specializacije, spremljajoče proračunske politike ter nacionalni in programa visokega šolstva NPVŠ in načrta za okrevanje in odpornost NOO. Zakon bo tako omogočil sistemske spremembe in Slovenija po 30. letih samostojnosti in relativnega nazadovanja glede financiranja, primerjave z razvitimi članicami OECD, EO ter mnogimi drugimi članicami usmeril v novo rast.: Trenutno je financiranje sicer odvisno od metodologije ali med najslabšimi v Evropski uniji ali v spodnji tretjini. Rast plač pa je v visokem šolstvu in znanosti v zadnjih 20. letih zaostala za povprečno plačo v Sloveniji za 40 do 70 odstotkovnih točk. S sorodnimi poklici pa za 20 do 30 odstotkovnih točk. Če mi pošljete elektronsko pošto, vam z veseljem pošljem prosojnico z izračuni, ampak ta padec je nesporno grozljiv. Sedanji predlog zakona skuša popraviti razmere na vrsti področij, recimo uvaja možnost izplačevanja dodatkov, kar so nekateri sorodni poklici že uvedli sistemsko in brez dodatnih pogojev, zato je težko razumeti poizkusa uvajanja uravnilovke na področju kjer so prihodki rasli po drugem izračunu 50 % počasneje kot povprečna plača. Komisija ugotavlja, da strokovna javnost s področja visokega šolstva in znanosti podpira ta temeljni zakon. Ocenjuje, da bo razvoj družbe, znanja dosežen z nujno potrebnim povečanjem javnih vlaganj v znanost. Ustrezno ureja avtonomijo javnih raziskovalnih zavodov, avtonomijo upravljanja in avtonomijo razpolaganja s premoženjem kot tudi avtonomijo glede raziskovalnih usmeritev. Če naredimo primerjavo recimo z osnovnimi šolami, ugotovimo da imajo osnovne šole večji delež zaposlenih v upravnem odboru kot inštituti. To je glede avtonomije. Univerze avtonomno razpolagajo s svojimi nepremičninami ker je to daleč učinkoviteje, kot če bi s tem razpolagala država. Kot primer navajam zamenjavo transformatorja pred leti v eni izmed stavb inštituta kjer se po zahtevi ministrstva, da se to obravnava na državnem nivoju, proces zapletov, tako da po treh letih iztrošeni transformator še vedno ni zamenjan. Nihče ne osporava, da ima država velik vpliv predvsem na delo inštitutov, tako tudi v Evropski uniji ob seveda upoštevanju strokovne avtonomnosti. Komisija poudarja, da je dosežen kompromis, ki v dolgotrajnem nastajanju novega sistemskega zakona primer dobre prakse pri doseganju skupnih ciljev in vzornega sodelovanja različnih deležnikov. Nabor usklajevanja je prinesel dolgo pričakovan sistemski zakon, ki temelji na naprednih razvojnih smernicah in je ustrezen temelj za razvojni preboj in ustrezno vrednotenje odličnosti v slovenski znanosti in inovativnosti tako v nacionalnem kot v mednarodnem prostoru. Če dopustimo, da se znanost etatizira ali spolitizira ali uvedemo uravnilovko, bomo naredili mačehovsko uslugo ne samo v znanosti, ampak tudi Sloveniji, ker sta znanost in razvoj med najbolj pomembnimi področji suverenosti in enakopravnosti v modernem konkurenčnem svetu. To sta tudi med področji, ki prinesejo največje vračilo glede na vloženi evro. Na koncu vas prosim, da podprete predlog zakona, pri glasovanju se bo videlo kdo podpira znanost kot nosilke Slovenije, kot nosilko razvoja Slovenije in upamo, da ste to vi, drage poslanke in poslanci in še zahvalo vsem, ki ste omogočili pripravo tega zakona, od gospe predsednice do ministrstva, MIZS, dr. Slavinca, dr. Boha, vsem poslankam in poslancem, ki ste omogočili, da smo prišli do tu.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga. Odpiram razpravo o 1. členu. V okviru razprave pri tem členu in v skladu s parlamentarno prakso bom dala najprej besedo vabljenim na sejo. Prosim, da se zaradi magnetograma predstavite z imenom in priimkom in navedete inštitucijo v imenu katere prihajate.

Bi pa samo opozorila, da imamo danes to sejno dvorano rezervirano do 13.30, zato bi res prosila, če lahko za skoncentrirane predstavitve razprave, nekje na pet minut, sedem minut. Verjamem, da je tema zelo aktualna, tako da… Želi kdo besedo od vabljenih?

Ja, izvolite gospod.

Hvala lepa. Če prav razumem, nastopam v imenu Inženirske akademije Slovenije, moje ime je Matjaž Mikoš in naj bi se opredelili k vloženim amandmajem, če sem prav razumel.