Dober dan in lepo pozdravljeni!

Vse članice in člane odbora lepo pozdravljam! Pozdravljam tudi ostale prisotne na današnji seji!

Začenjam torej 61. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide!

Še prej pa bi vas prosila, da se vsi skupaj malo umirimo, tako, da bomo lahko razpravo speljali tako, kot je treba. Najlepša hvala.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: namesto gospe Lidije Ivanuša je z nami Elena Zavadlav Ušaj, namesto Aljaža Kovačiča gospa Tina Heferle, namesto gospe Karmen Furman gospod Franc Rosec, namesto Aleksandra Reberška gospod Andrej Černigoj. Vse lepo pozdravljam in jim želim dobro delo.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. - in edina točka – Kako smo izboljšali položaj starejših? Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA – KAKO SMO IZBOLJŠALI POLOŽAJ STAREJŠIH?

Gre za zahtevo Poslanskih skupin Nove Slovenije, Slovenske demokratske stranke in Stranke modernega centra, zahteva pa je bila objavljena na spletni strani Državnega zbora. Na sejo sem vabila predlagatelje zahteve – Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, z nami je gospa državna sekretarka, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za infrastrukturo, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ter Zvezo društev upokojencev Slovenije.

Začenjam z obravnavo navedene točke. Najprej dajem besedo predlagatelju, da predstavi naš predlog in mislim, da je to gospa Tadej Šuštar Zalar.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, gospa predsednice odbora.

Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!

Prvega oktobra smo praznovali mednarodni dan starejših in pa poznamo tudi svetovni dan starih staršev in starejših, ki se praznuje 25. julija, kar kaže na to, da cel svet celo dvakrat na leto želi poudariti, da starejši predstavljajo nepogrešljiv del naše družbe in s sklicem današnje nujne seje želimo izpostaviti njihovo vlogo in pomembnost tudi pri našem delu. Starejši so z delom svojih rok soustvarjali našo državo in prispevali k blaginji, v kateri živijo današnje delovno aktivne generacije, mladi in otroci. Zato do imenovanja 14. Vlade Republike Slovenije, 13. marca 2020, sprejemamo zakonodajne spremembe in ukrepe za izboljšanje gmotnega in splošnega položaja starejših, ter za ureditev ustrezne oskrbe, potem, ko starejši ne zmorejo več samostojno skrbeti zase. Želimo namreč, da v jeseni svojega življenja, vsi starejši živijo dostojno.

Naj povem štiri glavne sklope naših ukrepov. Prvi je skrb za starejše med epidemijo Covid-19 in v prvem letu aktualne vlade smo se ukvarjali predvsem z reševanjem Covid epidemije in tudi ukrepi so bili povezani predvsem s preprečevanjem posledic epidemije. Na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, so bili tako sprejeti različni ukrepi, med katerimi sta bila dva ukrepa namenjena zgolj upokojencev oziroma prejemnikom pokojnin. Prvi ukrep je bil izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za uživalce pokojnin in invalidskih nadomestil. V prvem valu, izplačilo je bilo 30. aprila 2020, je bil izplačan solidarnostni dodatek s skupnim finančnim učinkom 66 in pol milijona evrov. V drugem valu, izplačilo je bilo 11. januarja 2021, pa je bil izplačan solidarnostni dodatek s skupnim finančnim učinkom 67 milijonov evrov. Drugi interventni ukrep je bil izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za prejemnike poklicnih pokojnin, v prvem valu, je bil izplačan solidarnostni dodatek s finančnim učinkom 11 tisoč 170 evrov, v drugem valu pa dodatek s finančnim učinkom 11 tisoč 460 evrov.

V letu 2020 se je izvedel javni razpis za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalcev zaradi epidemije Covid-19 in zmanjševanju njenih posledic, na podlagi katerega, se v obdobju 2020 do 2021, financira 17 projektov, od katerih jih 10 naslavlja specifične potrebe starejših. Omenjeni projekti razvijajo različne pristope, s katerimi naslavljajo novo nastale potrebe starejših zaradi epidemije Covid-19 in sicer, psihosocialno svetovanje in podpora, ozaveščanje in informiranje, terensko delo in zagotavljanje konkretne podpore uporabnikom. Ključni si cilj vseh projektov je usmerjanje in spodbujanje socialne vključenosti in opolnomočenje starejših in tudi drugih ranljivih skupin.

Drugi sklop sprememb so sistemske spremembe na področju pokojnin in skrbi za starejše, saj smo v preteklem letu in pol sprejeli več novel, ki popravljajo krivice na področju pokojnin, nekaj zakonov in novel v zvezi s starejšimi in njihovo oskrbo, pa v Državnem zboru trenutno še čakajo na obravnavo. Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju je prinesel rešitve za vključitev dokupljene dobe po predhodno veljavni zakonodaji, v pokojninsko dobo brez dokupa in odločitev, da se kmetom, ki so pretekli vplačevali prispevke v enaki višini, kot je bila predpisana za širši obseg pravic, ampak so imeli priznane pravice samo za ožji obseg pravic in se je uskladil njihov status na način, da so bili zavarovani za širši obseg pravic, kar pomeni, da bodo njihove pokojnine višje, ravno tako pa bodo upravičeni do vseh pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Naslednja sprememba Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je prinesla skrajšanje prihodnjih(?) obdobij za dvig odmernih odstotkov, kar je deloma začela že tako imenovana mini pokojninska reforma leta 2019. Po njej se odmerni odstotki za ženske niso več zniževali, hkrati pa je predpisala dvig odmernih odstotkov za moške v prehodnem(?) obdobju 6 let. Namesto leta 2025, kot je bilo prvotno predvideno, se bodo višji odmerni odstotki za moške v višini 63,5 odstotka, v celoti uveljavili že v letu 2023. Odmerna lestvica po spolu pa bo tako izenačena. Zaradi hitrejšega zviševanja odmernega odstotka, se bodo s prihodnjim letom zvišale vse pokojnine. Določena je tudi nova višina najnižje pokojnine in sicer, s 1. majem 2021 se je na 260 evrov zvišala že zagotovljena pokojnina za posameznike, ki so se upokojili s tako imenovano polno pokojninsko dobo, pri čemer se bo še naprej usklajevalo enako, kot druge pokojnine. Novela je prinesla tudi nov institut zagotovljene invalidske pokojnine, ki se v letu 2021 določi v višini 41 % najnižje pokojninske osnove. To je 388,54 evrov in se nato usklajuje na enak način, kot pokojnine.

Tretja sprememba ZPIZ-a ponovno uvaja pravico do invalidnine tudi za tiste zavarovance, pri katerih je telesna okvara posledica poškodbe zunaj dela in bolezni. Naj tukaj omenim tudi dolgotrajno oskrbo, saj smo v postopek sprejemanja v Državni zbor po skoraj dveh desetletjih neuspelih poskusov prvič vložili Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in veseli me, da smo včeraj brez glasu proti, s 45 glasovi za, potrdili predlog zakona in tako nadaljujemo z nadaljnjo obravnavo prepotrebnega zakona.

Že vse od leta 2002 se namreč pripravlja krovni zakon, ki bo celovito in sistematično urejal področje dolgotrajne oskrbe. V zadnjih dveh desetletjih je bilo pripravljenih 5 predlogov Zakona o dolgotrajni oskrbi, pri čemer je prvi nastal pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, drugi pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije, tretji v okviru skupnosti socialnih zavodov Slovenije, četrti in peti pod okriljem Ministrstva za zdravje. Zadnji predlog, Ministrstva za zdravje, ki je bil dan v javno razpravo leta 2020, pa je plod sodelovanja različnih deležnikov, od ministrstev do strokovnih združenj, posameznikov in uporabnikov obstoječih ureditev s področja dolgotrajne oskrbe in njihovih svojcev, ki že desetletja opozarjajo na nujnost sistemske ureditve tega področja.

Za dolgotrajno oskrbo se v okviru postavk Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ter Ministrstva za zdravje, k predlogu sprememb proračuna za leto 2022, skupaj namenja skoraj 150 milijonov evrov, v predlogu proračuna za leto 2023 pa 175 milijonov evrov. V sredo pa smo s 50 glasovi in prav tako tudi brez glasu proti, izboljšali Zakon o osebni asistenci, ki na pravičnejši in ustreznejši način ureja že vzpostavljen sistem osebne asistence. Z zasebno asistenco imajo možnost pomoči tudi starejši, pri katerih je invalidnost nastopila pred 65. letom starosti in sicer, pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih zaradi invalidnosti ne morejo izvajati sami, a jih vsakodnevno potrebujejo doma in tudi zunaj doma, da lahko živijo neodvisno in aktivno ter so enakopravno vključeni v družbo.

Prav tako je v Državni zbor vložen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki prinaša rešitve za štiri skupine upravičencev do pokojnine in sicer za očete, ki želijo uveljavljati dodatni odmerni odstotek zaradi skrbi za otroke, če mati ne izpolnjuje pogojev za pridobitev predčasne starostne ali invalidske pokojnine in s tem soglaša. Prejemniki vdovskih in družinskih pokojnin, ki so pravico pridobili po umrlem kmečkem zavarovancu za ožji obseg pravic, pred 1. 1. 2021, saj se jim bo pokojnina na novo odmerila na podlagi vloge. Prejemniki vdovskih in družinskih pokojnin, ter nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so te pravice pridobili pred 1. 6. 2021. Tem se bodo pokojnine na novo odmerile po uradni dolžnosti, ob upoštevanju višjih zneskov najnižje predčasne starostne in invalidske pokojnine po ZPIZ-2I. Kmečke zavarovance, pretežno zavarovane za ožji obseg pravic, ki so dosegli polno pokojninsko dobo, saj se bo po predlogu določila nova višina najnižje pokojnine zanje, v višini 41 % najnižje pokojninske osnove, ki je trenutno 388,54 evrov, ki se bo pozneje usklajevala na enak način, kot pokojnine.

Pomembna novost za starejše v zadnjem letu in pol so tudi brezplačen vozovnice v javnem potniškem prometu in kljub izzivom epidemije Covid-19, je Ministrstvo za infrastrukturo uspelo najprej s 1. julijem 2020 urediti vse potrebno za izvedbo brezplačnih vozovnic med krajevnim javnim potniškem prometu po vsej državi in sicer, za upokojence, imetnike invalidske evropske kartice, vojne veterane in starejše od 65. let. S 1. oktobrom 2021, pa je ministrstvo tem upravičencem omogočilo še javni brezplačni mestni prevoz po Ljubljani in Mariboru. Na ministrstvu načrtujejo, da bodo enako omogočili tudi tistim, ki prebivajo v drugih občinah, z vzpostavljenim mestnim prevozom. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa se v zvezi s starejšimi in digitalizacijo, ob upoštevanju nacionalnih razmer in potreb, ki jih je nakazala pandemija Covid-19, pripravljajo tudi na črpanje evropskih sredstev. Največji trenutni projekt na področju digitalizacije naslavlja izzive s področja zagotavljanja varnih razmer v domovih za starejše in učinkovitejšega sprejemanja izvajanja storitev in administrativne razbremenitve zaposlenih. Za ta projekt digitalizacije v domovih za starejše je za naslednji dve leti predvidenih približno 6 milijonov evrov, v okviru instrumenta React-EU, v sedanjem operativnem programu evropske kohezijske politike 2014-2020.

Tretja skupina ukrepov se navezuje na boljši gmotni položaj upokojencev, saj Vlada poleg sistemske redne uskladitve pokojnin leta 2021, ko so se pokojnine dvignile za 2,5 odstotka, mesec prej v decembru 2020, izvedla tudi dodatno, izredno uskladitev pokojnin, v višini dveh odstotkov. Zavarovancem, ki so pridobili pravico do invalidske pokojnine, tako tistim, ki imajo že uveljavljene pokojnine, kot tudi na novo upokojenim, se od 1. maja 2021 dalje zagotovi tudi najnižja invalidska pokojnina v znesku, ki se v letu 2021 določi v višini 41 % najnižje pokojninske osnove in se nato usklajuje na enak način kot pokojnine.

Dodati je še potrebno, da se je v letu 2021 zvišala urna postavka za opravljanje začasnega in občasnega dela upokojencev in najvišji skupni dovoljeni dohodek iz tega naslova. Do zvišanja je prišlo zaradi zvišanja minimalne plače. Znesek z urne postavke 5,05 evrov se je zvišal na 5 in pol evra, najvišji dovoljeni dohodek pa na 8 tisoč 235,53 evrov. Uskladitev navedenih zneskov za leto 2021 določa odredba o višini urne postavke in višini dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev, ki določa, da najnižja urna postavka znaša 5,5 evra, najvišji dovoljeni dohodek pa 8 tisoč 235 evrov. Višino urne postavke in letnega dohodka določi minister, pristojen za delo in jo objavi v Uradnem listu.

Četrti, dolgo časa spregledan ukrep, pa so pospešena gradnja domov za starejše. Področje oskrbe starejših je na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti postavilo na prioritetno mesto, kar kažejo tudi zagotovljena sredstva za investicije v domove za starejše, v letih 2021 in 2022, v skupni višini 30 milijonov evrov in pa tudi 93 milijonov nepovratnih namenskih sredstev, za večjo kakovost bivanja starejših in dodatna sredstva v višini 59 milijonov evrov za izgradnjo 850 dodatnih mest v domovih za starejše. V sklopu proračunskih postavk na MDDSZ se je v obdobju do leta 2020 pričela oziroma se pripravlja gradnja najmanj petih domov, kot je tudi dogovorjeno v koalicijski pogodbi. MDDSZ še ni objavilo, katerih domov, je pa že znano, da se bosta začeli oziroma se bosta nadaljevali gradnja v Osilnici in v Vrtojbi. Gre za velik napredek po več kot desetletju, ko se v Republiki Sloveniji ni zgradil niti en dom starejših. Februarja 2021 so bile na javnem razpisu podeljene tudi koncesije za lokacijo Vrtojba 150 mest, za lokacijo Gornji Grad 48 mest, Velika Polana 16 mest, Ruše 150 mest, Šentjernej 150 mest, Mislinja 150 mest, Šenčur 157 mest, Kranjska Gora 30 mest, Koper 214 mest, Štore 70 mest, Hajdina 150 mest. Skupaj je bilo tako podeljenih tisoč 285 mest v domovih za starejše. Nato je bil objavljen še dodaten razpis za koncesije z rokom za prijave do 30. 9. 2021 in rezultati za to zaenkrat še niso znani.

Toliko zaenkrat. Hvala.

Najlepša hvala tudi vam. Sedaj pa dajem besedo državni sekretarki na Ministrstvu za delo, gospe Mateji Ribič.

Izvolite.

Hvala za besedo, predsednica.

Lep pozdrav vsem skupaj, poslancem in ostalim gostom!

Že na hearingu, ko je bil naš minister, si je zadal 3 prioritete in te so bile, prvi odziven trg dela, pregleden sistem socialnih transferjev in tretja prioriteta je bila skrb za starejše in ravno o tem danes govorimo, kako se je, tako na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in kako je tudi ta Vlada poskrbela za to tretjo prioriteto, za skrb za starejše.

Veliko o tem je povedala že poslanka Šuštar Zalar, jaz pa bi tukaj še dodala tudi to socialno področje, ker se mi zdi tudi zelo pomembno, in sicer, to leto je zaznamovalo in prejšnje leto, Covid situacija, epidemija in starejši so bili tudi tisti, ki, so tisti, ki so najbolj ranljiva skupina in katerim je bilo potrebno namenit posebno pozornost. Tako so v času razglašene epidemije, smo poskrbeli, da vsi tisti, ki so bili prejemniki denarne socialne pomoči in pa varstvenega dodatka, da se je ta pravica avtomatsko podaljševala do preklica epidemije. Se pravi, da ljudem ni bilo potrebno na novo podajat vloge oziroma dokazovat svojih dohodkov. Uredili smo tudi to, da so se omilili pogoji za pridobitev te denarne socialne pomoči in sicer, so starejši lahko pridobili to pomoč in pa tudi varstveni dodatek, zgolj na podlagi tega ugotovljenega dohodka. S tem ukrepom smo tako zagotovili to osnovno socialno varnost najbolj ranljivim, ki v času epidemije v bistvu niso mogli razpolagati s premoženjem, prav tako pa zaradi epidemije tudi ne bi mogli pravočasno vložiti vlog za podaljšanje pravic.

V času epidemije in tudi na splošno, se na ministrstvu zelo trudimo, da bi omogočili starejšim, da čim dlje ostanejo doma, v svojem domačem okolju in vse to jim lahko omogočimo prek socialno varstvenih programov starejših, ki so namenjeni vsem tem starejšim osebam, ki tvegajo socialno izključenost ali pa potrebujejo podporo in pomoč v vsakdanjem življenju. Ministrstvo je tako v letu 2021 sofinanciralo 8 programov za starejše, ki jim grozi socialna izključenost ali pa potrebujejo le podporo in pomoč v vsakodnevnem življenju. Vrednost teh programov je bila malo manj kot 700 tisoč evrov. V letu 2020 je bilo v te programe vključenih preko 62 tisoč uporabnikov, kar kaže tudi na to, da so programi zelo dobro sprejeti in da se jih starejše osebe poslužujejo. Poleg tega je bilo v lanskem letu, je ministrstvo izvedlo še poseben javni razpis, na podlagi katerega se je v letu 2020/2021 financiralo oziroma se financira 17 projektov in od teh 17 projektov je 10 takšnih, ki naslavlja prav specifične potrebe starejših oseb. Za poudarit je tudi to, da so ključni cilji vseh teh projektov spodbujanje socialne vključenosti in pa opolnomočenje starejših.

Kot je bilo že povedano, se je v tem času in v času te Vlade veliko naredilo tudi na področju gradnje oziroma zagotavljanja kapacitet za starejše v domovih za starejše. Podelilo se je koncesije že za tisoč 285 dodatnih postelj, v letošnjem letu pa je bil tudi nov razpis za koncesije za tisoč 100 dodatnih postelj. Poleg tega, imamo v sklopu programa React na voljo 93 milijonov evrov. Ministrstvo za gradnjo domov oziroma za izboljšanje pogojev v domovih za starejše, se pravi za prilagajanje standardom in normativom po novih, po novih teh standardih in normativih, se pravi, da ne bi bilo več, več posteljnih sob, ampak le še dvojn…, enoposteljne sobe.

Na voljo tukaj je 93 milijonov evrov in zelo nas je razveselilo, ker je prišlo vlog na ministrstvo pa za skoraj 190 milijonov vlog. To pomeni, da so domovi za starejše zelo pripravljeni na to, da prilagodijo svoje kapacitete novim standardom in normativom in pa tudi to, da so vsi ti domovi, ki so podali vlogo, res zelo resni kandidati, saj je bil eden izmed pogojev za prijavo tudi pravnomočno gradbeno dovoljenje. Se pravi, da smo s temi preprečili to, da bi se prijavljali domovi, ki nimajo gradbenega dovoljenja oziroma, ki jim ga potem v določenem roku niti ne bi uspelo pridobiti.

Poleg tega smo na ministrstvu v okviru programa oziroma načrta za odpornost in okrevanje zagotovili tudi 59 milijonov evrov in s tem denarjem naj bi se do leta 2026 zagotovilo 850 novih kapacitet za vse osebe, odvisne od pomoči drugih. Se pravi, da se tukaj ne gre samo za domove za starejše, ampak tudi za socialno varstvene zavode in pa centre za usposabljanje. Na naše ministrstvo sodijo tudi pokojnine in tudi o tem je bilo danes že veliko povedanega, tako da se tukaj ne bi ponavljala. Naj omenim samo to, da se nam zdi pomembno, da je bila dvignjena zagotovljena pokojnina na 620 evrov, bi pa želela poudarit tudi to, da naš pokojninski sistem ima zelo veliko to solidarnostno not in tudi Evropska komisija nam v bistvu že malo očita, da imamo preveč socialne note v pokojninskem sistemu, ker, pokojninski sistem bi moral biti odvisen oziroma pokojnine od tega, koliko kdo plačuje v sistem, vsi ostali transferji, ki omogočajo upokojencem oziroma vsem ljudem, da bi živeli dostojno življenje, pa bi se morali financirati iz proračuna in sicer bi morali to zagotavljati socialni transferji. Se pravi, da pokojninski sistem ni namenjen temu, da zagotavlja to socialno varnost. Se pravi, tisti, ki socialne varnosti nimajo zagotovljene, država za njih poskrbi v okviru socialnih transferjev.

Toliko zaenkrat, če pa bo še kaj se vmes pojavilo, pa se bom oglasila.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

Sedaj dajem pa oziroma sprašujem, ali želi besedo državni sekretar na Ministrstvu za zdravje? (Da.)

Tako je. Gospod Franc Vindišar, izvolite.

Ja, hvala lepa za besedo.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanci in poslanke, ter vsi sodelujoči!

Poslanstvo Ministrstva za zdravje je vodenje zdravstvene politike, ki je v največji koristi vseh prebivalcev Slovenije, tako da se zagotavlja dostopna, učinkovita, kakovostna in varna zdravstvena obravnava, ter najvišja stopnja varovanja in krepitve zdravja za vse generacije, vključno seveda s starejšimi. V obdobju zadnjega leta in pol, ki je prežeto z bojem proti epidemiji Covid-19, je bila še prav posebna pozornost in skrb ministrstva za zdravje namenjena prav populaciji starejših, ki v povezavi z zbolevanjem za koronavirusno boleznijo, spadajo v ranljivo skupino prebivalstva.

Socialno varstvenim zavodom, ki skrbijo za preko 22 tisoč uporabnikov, je Ministrstvo za zdravje zagotavljalo in še zagotavlja, stalno strokovno podporo, s ciljem zagotavljanja kakovostne in varne obravnave stanovalcev. Sistemi zdravstva so se prožno prilagajali, tako, da je bila zdravstvena obravnava dostopna vsem, ki so jo potrebovali. Veliko se je vlagalo v kadre, predvsem dvig njihovega znanja in kompetenc, saj ustrezno opolnomočeni in usposobljeni zaposleni v sistemu zdravstva in socialnega varstva, predstavljajo osnovni temelj kakovostne in varne obravnave pacientov ali uporabnikov. Za krepitev kadrovske strukture zaposlenih zdravstvenih delavcev v socialno varstvenih zavodih, se je s splošnim dogovorom za leto 2021, zagotovilo dodatnih 4,4 milijone evrov.

Ministrstvo za zdravje je leta 2017 prevzelo nalogo priprave predloga nove enotne sistemske ureditve področja dolgotrajne oskrbe. Po več kot 20 letih poizkusov priprave predloga sistemskega zakona na tem področju nam je ob sodelovanju različnih resorjev zlasti Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in široke javne razprave kljub letu, ki je bilo polno izzivov, bremen in stisk povezanih z epidemijo Covid-19 uspelo pripraviti Predlog Zakon o dolgotrajni oskrbi. Sprejem tega zakona bi omogočal, da bi upravičenci s primerljivimi potrebami dostopali do primerljivih pravic in sicer v vseh okoljih tako v institucijah kot tudi v domačem okolju. Dejstvo je, da si večina starejših kljub različnim pridruženim boleznim in nepolni samo oskrbi ob primerni podpori želijo ostati čim dlje na svojem domu. Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi bi omogočil dodatne javne vire za pravice in storitve s področja dolgotrajne oskrbe, kar se kot nujno kaže že ob podatku, da v Sloveniji za to področje namenimo približno 1 odstotek BDP druge države Evropske unije pa v povprečju 1,7 odstotka. Verjamemo, da so rešitve predlagane v Zakonu o dolgotrajni oskrbi korak k boljši ureditvi področja pravice oseb, ki zaradi bolezni, poškodb, starosti ali invalidnosti ne more več samostojno poskrbeti zase, razpravo v Državnem zboru in zakonodajni postopek pa omogoča, da se predlagane določbe členov nadgradijo. Verjamemo, da je naš skupni cilj graditi boljšo prihodnost za tiste starejše, ki dolgotrajno oskrbo potrebujejo danes in za tiste, ki jo bomo potrebovali tudi v prihodnosti.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam.

Sedaj pa sprašujem ali želi besedo predstavnik Ministrstva za infrastrukturo? Gospod Matjaž Vrčko.

Hvala lepa.

Mislim, da je bilo že vse povedano.

Hvala.

Sprašujem ali želi besedo direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje gospod Marijan Papež?

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Lep pozdrav vsem prisotnim. Ja, veliko je bilo povedano že iz tega pokojninskega področja pa bi jaz vseeno še ene par stvari dodal. Da je v času korona krize dejansko bilo za upokojence finančno tukaj gledam finančno izredno dobro poskrbljeno posebej tistimi z najnižjimi pokojninami. Če samo primerjamo v zvezi z bomo rekli dvema solidarnostnima dodatkoma pa še letnim dodatkom v višini 450 evrov so tisti, ki so imeli 300 evrov pokojnine, kar je zelo nizko so dobili dejansko v enem letu še tri pa pol pokojnine zraven. To ni zanemarljivo. Marsikdo se takrat, ko so bili ti solidarnostni dodatki spraševal ali res upokojenci v primerjavi z delavci, ki so v delovnem razmerju to potrebujejo, ampak je dejansko bilo to zagotovljeno. Tudi če pogledamo usklajevanje pokojnin, ko je bilo v letu 2020 februarja 3,2, decembra izredna uskladitev 2 odstotka, januarja 2 pa pol je to pomenilo dvig pokojnin 7,9 odstotka. Sedaj smo že poslušali koliko je predvideno, ko so bile obravnave v zvezi s proračunom, da naj bi se pokojnine dvignile v naslednjem letu 4 odstotka se pravi redna uskladitev. Jasno bo to znano februarja, ko bo znan porast neto plač – pardon – bruto plač v letošnjem letu. Ne vem kaj se bo zgodilo z izredno uskladitvijo tri pa pol, ko je / nerazumljivo/ vložen, stranka Desus je vložila ali bodo dobili vsi ali samo tisti, ki so še prikrajšani ali nobeden. Ampak če bo recimo prišlo do uskladitve vseh za tri pa pol pa še štiri odstotke uskladitev bo v dveh letih prišlo do uskladitve pokojnin 16 odstotkov. Če pa tri pa pol ne bo, bo pa preko 12 odstotkov, kar ni zanemarljivo. Tudi se bom drugače odzval kot piše poprava krivic. Sedaj je bilo veliko bom tudi s strani zavoda jim rečemo parcialni zakoni, parcialne rešitve, ki pa vse izboljšujejo status položaj predvsem tistimi z najnižjimi pokojninami, ker potem bi tudi nekdo rekel, da vložil zakon pa bi rekel poglejte, včasih so se ženske upokojevale s 40 leti, poprava krivic naj se sedaj spet pardon so se včasih s 35 leti sedaj 40 leti pa bi bila poprava krivic, da se morajo s 35 leti. Se pravi ne govoriti vse kot poprava krivic. So pri spremembi zakonodaje posebej ZPJZ-1 je prišlo kar precej do anomalij. Pri ZPJZ-2h bi samo dopolnil gospo poslanko, ki je omenila, da se je po ZPJZ-2h šteje dokupljena doba do 31. 12. 2012 kot pokojninska doba brez dokupa. Če bi se samo to z ZPJZ-2 bi bila res dodatna krivica povzročena. Takrat sem bil vesel in sem tudi na odboru rekel, če se gremo že, se pravi, če poslanci sprejemate, potem naj se parcialna rešitev celovito reši in se je. Se pravi je tudi za tiste, ki so se upokojili po ZPJZ-1 se jim šteje dokup študije in vojaščine kot delovna doba in teh je več kot jih je tistih po ZPJZ-2 se pravi bom rekel je bilo celovito rešeno. Pri kmetih pa samo za vednost, ko je bilo omenjeno, ko je bilo sprejeto ZPJZ-2h, da tisti, ki so v četrti ali višji razred plačevali tako kot tisti, ki so imeli za širši obseg pravic, ko so bili kot združeni kmetje ti so bili pa drugi kmetje vse skupaj je bilo dejansko 15 pozitivnih odločb. ZPJZ-2i je prinesel bomo rekli skrajšane obdobja. Tukaj bi samo korigiral, odmerni odstotek se pozna samo za nove upokojence. Višji odmerni odstotek naslednje leto bo veljal za moške, ki se bodo naslednje leto upokojili 2023 63 pa pol za tiste, ki se bodo 2023. Tukaj bi še enkrat poudaril, ker tudi, ko včasih spremljam preko televizije še v parlamentu slišim, da so se odmerni odstotki po ZPJZ-2, ko je bil preračun, zaradi višjega / nerazumljivo/ količnika znižali, ne drži. Zavod je pripravil tudi analizo, ki jo je obravnaval 63 pa pol že za žensko sedaj, za moškega v letu 2023 pomeni kot je bilo včasih pa jih nikoli ni bilo, 86,7 se pravi z ZPJZ-2g pa, potem z ZPJZ-2i je bilo glede odmernih odstotkov še dodatno narejeno. ZPJZ-2 je ustavil padanje tukaj so se pa dvignili – še enkrat poudarjam – za tiste, ki so se na novo upokojili. ZPJZ-2i takrat je bilo zelo burno in na koncu mislim, da je bila najdena ustrezna rešitev, da so se najnižje pokojnine dejansko iz različnih obdobij v bistvu dale na isti imenovalec in da so se vse enake, ker prej smo imeli najnižje pokojnine med 229 pa 260. ZPJZ-2i je prinesel, da je najnižja pokojnina v višini 29 pa pol odstotka se pravi se je končalo se je že prehitelo prehodno obdobje za dvig najnižje pokojnine in za vse velja sedaj 279 evrov in zagotovljena pokojnina se je dvignila in nova višina invalidske pokojnine. Takrat pa sedaj še vidim tretja točka predlaganega sklepa je stranka Levica, ki je že leta 2019 pri ZPJZ-2g pa sedaj pri ZPJZ-2i, ko je bil, potem tisti amandma sprejet dejansko s predlogom za 442 – lahko govorimo to ali bom potem – kot tudi sedaj vidim, da predlagajo tukaj gre za rušenje sistema. Samo o številkah povem 442 pomeni, da bi tisti, ki ima 15 let dobe imel samo 70 evrov manj, če govorimo od najnižjih od tega, ki ima 35 let in samo še malo manj kot 180 manj kot ima tisti za 40 let, kjer je zagotovljena pokojnina. 442 pomeni toliko kot je za moškega, ki je bilo skozi plačevano od najnižjih osnov njegova dejanska osnova. In tisti, ki je delal 40 let že dobi tam nekje moški 180 evrov zraven. Jaz mislim, da imamo s temi inštrumenti res veliko socialnih korektivov. Kaj je bila še napaka teh 442? Kar počez bi jih dali ne glede na premoženjsko stanje. Tudi varstveni dodatek, ko je bil včasih v sistemu vsako leto smo preverjali premoženjsko stanje varstvenega dodatka tukaj pa ne bi. Lahko ima za konec tisoč 500 evrov ali pa ne vem še kaj. Večkrat smo videli, ko nekateri espeji neke skoraj 80 odstotkov plačuje od najnižjih osnov pa imajo pa še veliko premoženja. Tisto vi ne bi nič upoštevali, ampak bi dali kar 442 vsem. Se pravi bom rekel, kar smo že večkrat rekli pa pisal pa tudi na odboru 2019 sem rekel, ko se imel to možnost, da rušenje sistema, grob poseg v sistem, demontaža sistema, populistična zadeva je to. Ne pogovarjam se o tem pardon, ampak to sem sedaj prebral. Tukaj je bilo za najnižje pokojnine za ZPJZ-2i ogromno narejeno. In če pogledamo pri najnižjih pokojninah, ko so dobili od 20 do 50 evrov več to pri teh najnižjih ni malo to so dejansko veliki odstotki. ZPJZ-2j je bil sprejet, ker se v osmih, devetih ni nič zgodilo na tem področju v zvezi s telesnimi okvarami. ZPJZ-2n je bil omenjen kot predlog, ki ga je bil dan tam pa, da bi tudi kmečkimi zavarovancem, ki so zavarovani za ožji obseg pravic in imajo 40 let pokojninske dobe dali v višini 41 odstotkov letošnje najnižje pokojninske osnove to je 388. Tukaj je treba poudariti, da kmetje plačujejo samo prispevek delojemalca, prispevek delodajalca plačuje država in to je na letnem nivoju lansko leto je bilo blizu 10 milijonov evrov, kar pomeni, da bi v neenakopraven položaj postavili vse tiste, ki so plačevali kot kmečko za širši obseg pravic, ker 388 bi pomenilo, če pogledamo, če je skoz od najnižje osnove nekdo plačeval bi bila za 40 let njegova pokojnina manj kot 140 evrov, že sedaj dobi 280 evrov. Pa še ena pomanjkljivost je. Spet izpostavljamo samo kmete, druge, ki so zavarovani za ožji obseg pravic pa bi pustili na stran pa so imeli tudi 40 let dobe. Jaz se strinjam kot je tudi napisano in vsi vemo, da ljudje težko s takimi nizkimi pokojninami živijo, ampak državna sekretarka je lepo rekla, da je že v sistemu veliko socialnih korektivov in da je potrebno se pravi tukaj je potrebno socialno varstveno politiko reševati izven sistem pokojninskega invalidskega zavarovanja / nerazumljivo/ inštrumentov, ki jih poskušajo nekateri iz socialnih korektivov spraviti v sistem pokojninskega, invalidskega zavarovanja. Sistem je pomemben in je tudi nevarnost teh parcialnih rešitev kljub temu poudarjam, ker je točka temu namenjena. Ja, ogromno, veliko se je za gmotni položaj upokojencev naredilo bomo rekli v času korona krize. Ene parkrat sem že tudi izjavil, da je že bojazen. Kaj bo to pomenilo čez nekaj let, ker bo dejansko z vsemi temi novimi spremembami, ki pomenijo finančne učinke pomenilo to dejansko na dolgi rok?

Da ne bom predolg bom še omenil pri letnem dodatku je bila tudi velika sprememba za tiste z najnižjimi pokojninami, kjer se do prvega cenzusa lansko leto je bil 525, letos je bil 525, naslednje leto bo 570 se tudi tisti, ki prejemajo sorazmerni del pokojnine in njihova pokojnina iz tujine ne dosega skupaj z našo ne dosega tega cenzusa dobijo letni dodatek v celoti in tukaj je bilo zelo zadovoljnih, potem preko 37 tisoč upokojencev. Še enkrat, da zaključim. Res je bilo veliko narejeno, ampak nekdo, ki ima… Pomembno je, da obdržimo sistem, kjer je še vedno vrednota delo in da je pokojnina v glavnem obsegu odvisna od višino plačanih prispevkov in obdobja plačevanja jasno so pomembni tudi socialni korektivi, ki jih je pa po moji oceni v danem trenutku že zelo veliko morda celo preveč v samem sistemu.

Hvala lepa.