Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjam 32. redno sejo Odbora za pravosodje.

Ob začetku seje vas naprošam, da tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano razdaljo ter nosite zaščitno masko. Prav tako članice in člane odbora prosim, da preverite tudi ali imate s seboj prenosne identifikacijske kartice za glasovanje. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti poslanka Maša Kociper iz Poslanske skupine SAB. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo Mojca Žnidarič namesto Mateje Udovč iz Poslanske skupine SMC. Ker k dnevnemu redu ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik katere od predlaganih točk je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH KAZENSKEGA ZAKONIKA, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil 10. 9. 2021 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo objavljen na spletnih straneh Državnega zbora imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 15. 10. 2021, mnenje Državno-tožilskega sveta z dne 5. 10. 2021, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 2. 11. 2021, dopis Gospodarske zbornice Slovenije z dne 16. 9. 2021, dopis Odvetniške zbornice Slovenije z dne 26. 10. 2021, dopis Vrhovnega državnega tožilstva z dne 27. 10. 2021, dopis prof. dr. Matjaža Ambroža z dne 27. 10. 2021, dopis docent dr. Mojce M. Plesničar z dne 27. 10. 2021 ter opredelitev Ministrstva za pravosodje do mnenja Zakonodajno-pravne službe z dne 29. 10. 2021. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za pravosodje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Sodni svet, ki je svojo prisotnost opravičil, Državno-tožilski svet, Vrhovno sodišče, Vrhovno državno tožilstvo, Uprava za probacijo ter Odvetniška zbornica Slovenije. Pred predpisanem poslovniškem roku so amandmaje vložile Poslanske skupine SDS, NSi in SMC, Poslanska skupina Levica ter Poslanska skupina SNS. Pri tem ugotavljam, da sta amandmaje Poslanske skupine SNS vložena v nasprotju s 129. in 132. členom Poslovnika Državnega zbora v povezavi z 2. členom Ustave Republike Slovenije, saj se nanašata na vsebino, ki ni predmet obravnavane novele. Zaradi navedenega sta amandmaja Poslanske skupine SNS nedopustna in o njiju ne bomo razpravljali ter glasovali.

Pričenjam z drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovali o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razpravlja o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o posameznih amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)

Postopkovno je želela Tiha Heferle.

Hvala lepa, predsednik.

Jaz imam eden postopkovni predlog kljub temu, da nismo dali zahteve za umik točke z dnevnega reda, ker se nam ni zdelo primerno, ker nismo predlagatelji te točki, ki jo sedaj predlagamo. Imam pa eden postopkovni predlog za predlagatelja glede na to, da si Vlada kot predlagateljica te spremembe zakona ponovno poslužuje nekih nepoštenih praks, postopanja v fazi priprave zakonskega besedila želim opozoriti na to, da so ključni deležniki kazenskega prava to je Vrhovno državno tožilstvo, Odvetniška zbornica in tako naprej opozorili zelo alarmantno na predlagane spremembe, ki so danes pred nami v smislu, da niso v ničemer usklajeni s temi deležniki še več. Vlada je ponovno kot sem že rekla nepošteno postopanje Vlade, ker je ponovno v zadnjem trenutku na neki izoblikovan predlog podala spet neke nove vsebine, ki niso bile v postopku usklajevanje te zakonske vsebine in prav tako je nedopustno, da se Vlada pri svojem zakonskem besedilu sklicuje na mnenje dveh profesorjev enega iz Pravne fakultete v Ljubljane in ene profesorice iz Instituta za / nerazumljivo/, ki pa ta dva poudarjam posebej opozarjata, da navedbe glede tega, da so bile te sporne spremembe z njima usklajene se pravi zavračata. Gre za eno nepošteno prakso, ki se je ta Vlada poslužuje pri vseh pomembnih zakonskih besedilih in zato moj apel predlagatelju torej Vladi v duhu dobrega sodelovanja izvršilne zakonodajne veje oblasti, da vendarle razmislijo o tem, da naj bi današnji Predlog spremembe Kazenskega zakonika umaknili sami, ker to lahko naredijo zgolj predlagatelji torej Vlada in ta predlog zakonskega besedila vrnili tja, kamor sodi in to je v fazo, ko se šele usklajuje vsebina, kajti tako pomembna vsebina kot je Kazenski zakonik pa, da ni skomunicirana s ključnimi deležniki, ki bi morali zakonodajo kazensko v bistvu ustvarjati je nedopustno in še bolj nedopustno, da se celo na te deležnike, kar sklicuje Vlada v resnici jih pa sploh ni vključila v ta dialog in diskurz. Moj apel predsednik vam, da tudi mogoče z vaše pozicije predsednika tega odbora, ki je zadolženo za kazensko zakonodajo predlagate Vladi kot predlagatelju, kajti na tej točki lahko stori zgolj in samo predlagatelj, da vendarle umakne to točko z dnevnega reda in bomo o njej diskutirali in jo obravnavali takrat, ko bodo zakonske se pravi pred dispozicije za obravnavo neke spremembe zakonodaje izpolnjene to pa je, da se postopek, dialog in usklajevanje, vendarle opravi tudi s ključnimi deležniki.

Hvala.

Hvala lepa.

Postopkovno je želela še poslanka Nataša Sukič.

Izvolite.

Spoštovani predsedujoči in ostali tudi mi se pridružujemo temu predlogu. In sicer, ne samo zato, ker ni bilo predpogojev izpolnjenih to itak, ampak predvsem, zato ker Kazenski zakonik je eden najpomembnejših zakonov v našem pravnem sistemu in kot tak mora biti čim bolj trajen. Če pa se že posega vanj, potem pa mora biti to strogo premišljeno, strokovno utemeljeno se pravi prediskutirano z vsemi deležniki in tako naprej. Vidimo, da imamo tukaj primer posega, ki seveda gre spet za enega izmed potaknjencev znotraj nekih sprememb, ki se sicer dotikajo evropskih direktiv, potem pa imamo seveda spet skrajno sporen predlog, ki ni usklajen in predlog, ki je izrazito sporen in izrazito pač ne bi smel se znajti kot tak na ta način na naši mizi, zato resnično tudi mi apeliramo, da za danes umaknete to točko z dnevnega reda, da greste po proceduri kot se pritiče in da premislite predvsem o tem na kakšen način podtikate v Kazenski zakonik, kar je sploh nezaslišano takšne predloge kot ga imamo na mizi trenutno.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Mislim, da je bil poslovniško rok do včeraj, da bi podali predlog za umik od katere točke sam pa ne mislim umikati predloga za 1. točko, zato dajem besedo predlagatelju Ministrstvu za pravosodje v njenem imenu državnemu sekretarju Zlatku Rateju za dopolnitev predloga zakona.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Mogoče naprej glede obrazložim glede izpostavljenega za pripravo predloga kazenske novele Kazenskega zakonika je bila že v letu 2019 ustanovljena delovna skupina, v katero sta bila tudi imenovana, omenjena profesorja oziroma profesor in docent. Člani delovne skupine so predlog zakona, ki je že vseboval večino členov sedanjega predloga novele Kazenskega zakonika aprila lani prejeli najprej v predhodno pisno usklajevanje. Lani julija so člani delovne skupine prejeli tudi prenovljen in dopolnjen predlog zakona po zaključku predhodnega usklajevanja. Hkrati pa je bil predlog lani julija poslan tudi v strokovno in medresorsko usklajevanje. V okviru strokovnega usklajevanja je bil posredovan med drugim tudi pravnim fakultetam ter Institutu za kriminologijo pri Upravni fakulteti v Ljubljani. Razlog za upoštevanje oziroma neupoštevanje pripomb iz predhodnega in strokovnega usklajevanja izhajajo iz uvodne obrazložitve predloga novele Kazenskega zakonika, kjer je tudi razvidno katerim členom je posamezni organ podal pripomb ob tem pa velja, da dodatno pojasnim, da se delovna skupina na začetku posvečala predvsem razpravam o potrebnih spremembah kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se pravi iz modela prisile v ustrezno obliko modela soglasja, zato so nekateri člani, takratne delovne skupine o prejemu predloga zakona v prehodno strokovno usklajevanje komentirali le ta del sprememb, ki pa je bil seveda kasneje iz predloga zakona izločen, zaradi sprejete poslanske novele Kazenskega zakonika takrat 1h. So pa v usklajevanje prejeli tudi večino drugih predvidenih sprememb in dopolnitev.

Predstavnik Vlade ima sedaj za predstavitev dopolnitev zakona. / medsebojno pogovarjanje/ Prosim, če kar nadaljujete.

Naj, potem preidem k sami predstavitvi.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci tudi predstavniki pravosodnih organov in drugi prisotni!

Pred vami je predlog sprememb in dopolnitev Kazenskega zakonika. Ne gre za zelo obsežne spremembe in dopolnitve po količini, po vsebini pa posegajo na številna različna področja, saj je bil osnovni razlog za pripravo predloga zakona dopolnitev slovenskega kazenskega, materialnega prava v skladu z mednarodnimi standardi se pravi gre za uskladitev z številnimi direktivami EU in konvencijami. Spremembe in dopolnitve v predlogu novele Kazenskega zakonika se torej nanašajo predvsem na uskladitev z nekaterimi konvencijami Sveta Evrope in organizacijo Združenih narodov. Pri nekaterih gre za odpravo manjših pomanjkljivosti pri prenosu pri drugih pa za novejše konvencije, ki jih je Republika Slovenija že podpisala, pred ratifikacijo pa je potreben prenos v notranji pravni red. V tem delu predloga zakona, ki ga danes obravnavamo prinaša pomembne spremembe in dopolnitve že obstoječih kaznivih dejanj pa tudi nekatera nova kazniva dejanja na področju zatiranja terorizma, trgovine s človeškimi organi in s ponarejenimi zdravili in drugimi medicinskimi izdelki. Predlog prav tako dograjuje ureditev v zvezi s prepovedanimi ravnanji v športu in v zvezi z uničevanjem svetovnem kulturne dediščine ter določa novo kaznivo dejanje prisilnega izginotja. Spremembe in dopolnitve v predlogu novele Kazenskega zakonika se prav tako nanašajo na prenos nekaterih direktiv Evropske unije, kjer gre prav tako pri nekaterih za odpravo manjših pomanjkljivosti prenosa pri drugih pa za dokaj sveže direktive, kar pomeni izboljšanje kazenskopravne ureditve, nedovoljenih posegov v informacijske sistem, nadgradnjo kazenskopravne obravnave zlorab trga finančnih instrumentov in ponarejanja denarja ter prinašajo boljšo zaščito pred goljufijami z negotovinskimi plačilnimi sredstvi. Nekaj sprememb predloga novele Kazenskega zakonika pred nami je oblikovanih na podlagi predlogov za izboljšavo obstoječe ureditve. V okviru prvega sklopa predlog novele dopolnjuje kaznivo dejanje financiranje terorizma po 109. členu Kazenskega zakonika v skladu z ratificirano mednarodno Konvencijo o zatiranju financiranje terorizma ter priporočili pristojnega odbora Sveta Evrope tako imenovan Moneyval. Predlagana dopolnitev je eden od razlogov, zaradi katerih je sprejem predloženega predloga novele Kazenskega zakonika nujen. V skladu s pravili petega kroga ocenjevanja Odbora Moneyval bi morala Republika Slovenija inkriminacijo dotičnega kaznivega dejanja dopolniti do zasedanja, ki bi moralo potekati decembra lani. Glede na vse predstavitve in druge težave, zaradi pandemije pa je bilo naše tretjo poročilo o napredku prestavljeno in sprejeto na virtualnem zasedanju Odbora Moneyval letos aprila. Ker je Slovenija dobila odlok za sprejem priporočila do poročanja aprila drugo leto sicer bodo pa sledili ukrepi, zaradi neizpolnitve priporočila. Predlog novele Kazenskega zakonika, ki ga danes obravnavamo vsebuje tudi dopolnitev kazenskega materialnega prava v okvir kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje v skladu s pomembnima novima konvencijama Sveta Evrope. In sicer predlog novele vsebuje novo kaznivo dejanje, trgovine z deli človeškega telesa, spolnimi celicami, krvjo in komponentami krvi izven kaznivega dejanja trgovine z ljudmi ter dopolnitev 181. člena Kazenskega zakonika, ki določa kaznivo dejanje nedovoljene presaditve delov človeškega telesa in spremembo človeškega agonoma. Gre za uskladitev s konvencijo Sveta Evrope proti trgovini z človeškimi organi, ki ga je Svet Evrope sprejel leta 2015 Slovenija pa jo je že podpisala. Pred ratifikacijo pa so potrebne še omenjene spremembe zakonika. Prav tako predlog novele dopolnjuje kaznivo dejanje v zvezi s škodljivimi sredstvi za zdravljenje po 183. členu Kazenskega zakonika in vsebuje novo kaznivo dejanje proizvodnje in prometa s ponarejenimi sredstvi za zdravljenje, s čimer se zakonodaja usklajuje s konvencijo Sveta Evrope o ponarejanju medicinskih izdelkov in podobnih kaznivih dejanj, ki ogrožajo javno zdravje. Gre prav tako za novejšo konvencijo, v zvezi s katere so pred ratifikacijo potrebne navedene spremembe in dopolnitve Kazenskega zakonika. V predlogu novele Kazenskega zakonika tudi v skladu z ratificirano mednarodno konvencijo proti uporabi nedovoljenih snovi v športu dopolnjujemo obstoječa kazniva dejanja v zvezi z drogami in nedovoljenimi snovmi v športu po 186. in 187. členu tako, da bodo od sedaj inkriminirani tudi ponujanje in izvajanje nedovoljenih postopkov v športu kot je na primer krvni doping ter dopolnjujemo 212. člen Kazenskega zakonika s tem, da se v skladu s konvencijo Sveta Evrope o prirejanju rezultatov športnih tekmovanj inkriminira tudi prirejanje rezultatov športnih tekmovanj. Obravnavana novela vsebuje tudi manjše dopolnitve 218. in 219. člena Kazenskega zakonika, zaradi ratifikacije konvencije Sveta Evrope o kaznivih dejanjih v zvezi s kulturnimi dobrinami. S predlogom novele Kazenskega zakonika predlagamo tudi dopolnitve, ki so potrebne za uskladitev in ratifikacijo mednarodne Konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem. Državni zbor je na oktobrski seji prejšnji sprejel Zakon o ratifikaciji navedene konvencije, zato je pomembno, da je čim prej sprejeta tudi ta novela Kazenskega zakonika, ki določbe konvencije, ki se nanašajo na kazensko materialno pravno prenaša v slovenski pravni res. In sicer gre za prilagoditev kaznivega dejanja hudodelstva zoper človečnost po 101. členu Kazenskega zakonika, dopolnitev poveljniške odgovornosti po 104. členu Zakonika in kaznivo dejanje prisilnega izginotja v okvir kaznivega dejanja ugrabitve po 134. členu Zakonika. Med direktivami katere predlog novele Kazenskega zakonika prinaša v naš pravni red izpostavljam Evropsko direktivo napadnih na informacijske sisteme iz leta 2013. Ta je v Kazenski zakonik že implementirana. Potrebni pa so manjši popravki predvsem v delu nekaterih moram reči prenizko predpisanih kazni za kazniva dejanja iz 221., 237. in 306. člena, zato Evropska komisija proti Sloveniji začela postopek z opominom. Ta je za enkrat prekinjen, saj smo Evropsko komisijo obvestilo, da zakonodajni postopek v zvezi s predlogom Kazenskega zakonika trenutno poteka. Ostale direktive podrobno navedene v uvodnih obrazložitvah predloga zakona se nanašajo na goljufije, na škodo finančnih interesov Evropske unije, kazenske sankcije za zlorabo trga finančnih instrumentov, ponarejanje evra ter boj proti goljufijam z negotovinskimi plačilnimi sredstvi. Večinoma gre za manjše spremembe in dopolnitve že določenih kaznivih dejanj v Kazenskem zakoniku. V zvezi s predlaganimi spremembami in dopolnitvami 132. in 135. člena Kazenskega zakonika, ki določata kaznivi dejanji prisiljena in grožnje naj spomnim, da sta Odbor Državnega zbora za pravosodje ter Odbor Državnega zbora za notranje zadeve, javno pravo in lokalno samoupravo na skupni nujni seji dne 19. 2. 2021 ob obravnavi točke dnevnega reda Stopnjevanje sovražnosti, izključevanja ter napadov proti posameznikom in organizacijam na podlagi njihovih vrednot prepričanja ali svetovnega nadzora sprejela nekaj sklepov. S petim sklepom sta odbora predlagala Ministrstvu za pravosodje dopolnitev obstoječega kaznivega dejanja, grožnje na način, da se grožnje s smrtjo predsedniku države Republike Slovenije, predsedniku Vlade Republike Slovenije, predsedniku Državnega zbora, predsedniku Državnega sveta, ministrom, poslancem Državnega zbora, državnim svetnikom, ustavnim sodnikom in drugim državnim funkcionarjem ter njihovim družinskim članom preganjajo po uradni dolžnosti brez predloga oškodovanca. Predlog zakona s predlagano dopolnitvijo tretjega odstavka 135. člena Kazenskega zakonika v zvezi z načinom pregona kaznivega dejanja, grožnje izrecno sledi navedenemu sklepu obeh odborov dopolnitev 132. člena pa je po smislu povezana z navedenim sklepom in prisiljena z namenom ustrahovanja širi na vse uradne osebe. Glede predlogov pristojnih organov za izboljšavo Kazenskega zakonika izpostavljam, da novela Kazenskega zakonika vsebuje ustreznejšo določitev roka za odločitev sodišča v novem sojenju po razveljavitvi pravnomočne sodbe na podlagi izrednega pravnega sredstva ali ustavne pritožbe. Rok za novo sojenje se ob ustreznem upoštevanju predlogov Vrhovnega sodišča in Vrhovnega državnega tožilstva podaljšuje iz največ 2 let na največ 5 let. S tem se ta rok prilagaja teži in zapletenosti kazenske zadeve tudi upoštevajoč odločbo Ustavnega sodišča, ki je kot način izvršitve za novo sojenje v prekrškovnem postopku določilo rok 2 let. Prav tako je odraz predloga iz prakse tudi preoblikovanja kaznivega dejanja povzročitve stečaja z goljufijo ali neresnim poslovanjem v kaznivo dejanje oškodovanja upnikov z goljufijo ali neresnim poslovanjem. Gre za pojmovno in vsebinsko uskladitev inkriminacije s področno zakonodajo. Pomembno je tudi, da bo kaznivo dejanje določeno z opredelitvijo prepovedane posledice pri krajšanju upnikov in sami povzročitvi stečaja.

Priložnost uvodne predstavitve predloga zakona izkoriščam tudi za zahvalo Zakonodajno-pravni službi za strokovno, skrbno pripravljeno mnenje, ki je kot vedno dobra priložnost za izboljšave predlaganih sprememb in dopolnitev ter razmislek o njihovi ustreznosti. Glede na navedeno tudi amandmaje koalicije, ki so pripravljeni na podlagi tega mnenja ocenjujem kot ustrezne in kot take jih kaže podpreti. Glede mnenj službe, ki se ne odražajo v amandmajih pa upam, da smo na ministrstvu pripravili zadovoljujoča pojasnila.

Zaključno ocenjujem, da predlog novele Kazenskega zakonika prinaša spremembe na vsebinsko zelo različnih področjih urejanja, kar je bil tudi eden od razlogov za dlje časa trajajoče postopke priprave in usklajevanja predloga zakona upoštevajoč tudi predstavljeno nujnost nadaljevanja postopka sprejemanja predloga novele, zaradi postopkov Evropske komisija in priporočil Sveta Evrope. Poslanke in poslance prosim za podporo predlogu zakona.

Toliko za enkrat in hvala za pozornost.

Hvala tudi vam.

Postopkovno Meria Hot.

Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči.

Torej po mojem mnenju smo bili sedaj priča izjemni zlorabi besede predlagatelja. Namreč vi imate pravico k uvodni besedi obrazložitvi zakona nimate pa pravice polemizirati o tem kdo je bil in kdo ni bil član skupine, pri čemer je zelo očitno, da obstaja hud nesporazum. Dva profesorja sta poslala dopis, da nista sodelovala pri celoviti pripravi kazenskega zakonika, ki ste nam ga danes predlagali. Vi ste jih vseeno zapisali kot zunanje sodelavce namesto, da se opravičite, da ste to naredili ste danes izkoristili uvodno besedo predlagatelja, da ste jih razžalili in jim celo povedali, da so bili člani skupine, za katere mislim, da sami vedo ali so ali niso bili. Mislim, da je bila tukaj zlorabljena uvodna besede, da ne govorimo o cinizmu na koncu v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe. Če bi res tako mislili, potem bi sledili tudi predlog kolegice Heferle in danes sploh tega, da ne rečem zmazka ne bi tukaj obravnavali. Prosim, da v bodoče se tovrstne zlorabe Poslovnika ne dogajajo.

Hvala.