Vsem prav lep pozdrav. Začenjamo 56. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Opravičil se je gospod Robert Polnar. Imamo pa kar precej nadomeščanj, in sicer gospod Tomaž Lisec nadomešča gospo Anjo Bah Žibert, gospod Franci Kepa nadomešča gospoda Janeza Moškriča, gospa Monika Gregorčič je z nami iz kvote SMC in gospod Primož Siter nadomešča poslanca Boštjana Koražijo.

Vsem torej še enkrat lep pozdrav. Glede dnevnega reda ugotavljam, da ni bilo pripomb in je tak kot je bil poslan s sklicem seje.

Zato prehajamo NA 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O USTANOVITVI OBČIN TER O DOLOČITVI NJIHOVIH OBMOČIJ, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložil poslanec gospod Dušan Šiško. Glede vabil mislim, da vsi vidimo kdo je z nami in bi jaz kar k besedi povabil predlagatelja gospoda Dušana Šiška, da nam na kratko predstavi. Prosim.

Spoštovani predsednik komisije, spoštovane kolegice poslanke in poslanci.

Kot ste seznanjeni, sem 23. septembra v proceduro Državnega zbora vložil pobudo občine Krško za pridobitev status mestne občine in s tem uresničitev želje občanov, občinskega sveta in vseh lokalnih odborov 10 političnih strank, ki so zastopane v njem. Pobudo utemeljujemo s številnimi argumenti. Jaz jih bom navedel le nekaj. Republiki Sloveniji je potrebno uresničiti in uveljaviti eno temeljnih načel lokalne samouprave, to je decentralizacija. V času priprave nove pokrajinske zakonodaje se je tako kot že vsakič doslej vseh šest posavskih občin odločilo za samostojno pokrajino Posavje.

Ob oblikovanju pokrajin je nujno potrebno določiti močan center oziroma mu dodeliti status mestne občine, ki bi to vlogo samo poudaril in okrepil. Občina Krško si je v preteklosti že prizadevala pridobiti status mestne občine a je bila zavrnjena. Izpolnjuje pogoje, kot nekatere druge občine, ki mestni status že imajo. V občini Krško poteka postopek združevanja naselij v močno mesto Krško, ki že sedaj deluje kot mesto in ga kot takšnega prebivalci občine Krško tudi sprejemamo.

Glede na prihajajoče investicije na področju energetike še zlasti zaradi priprav na gradnjo jedrske elektrarne Krško 2, ki jo podpira vsa slovenska politika je v Krškem pričakovati bistveno povečanje števila delovnih mest. Skratka v Krškem ocenjujemo, da je zdaj primeren čas za pridobitev statusa mestne občine Krško. Kot veste smo na Kolegiju predsednika Državnega zbora dne 5. 10. sprejeli sklep za obravnavo tega predloga po hitrem postopku. V četrtek, 21. oktobra, se pravi prejšnji teden je za pobudo v Državnem svetu že obravnavala njegova Komisija za lokalno samoupravo. Iz poročila je tudi razvidno, da komisija podpira zakonodajno pobudo za podelitev statusa mestne občine Krško kot že obstoječemu gospodarskemu, upravnemu, geografskemu, prometnemu in kulturnemu središču Posavje.

S tem bi se tudi okrepila njena vloga močnega centra v Posavju in tudi širšem območju Jugovzhodne Slovenije. Po mnenju večine članov komisije je naš zakonodajni predlog upravičen, ker občna Krško že opravlja enake funkcije kot ostale mestne občine, pri čemer je glede na njen razvojni potencial tudi pričakovati, da bo prej ali slej izpolnila tudi veljavne zakonske pogoje glede števila prebivalcev in delovnih mest.

Toliko z moje strani. Več pa bo predstavil in pobudo dodatno utemeljil župan mag. Miran Stanko, ki je župan občine Krško že od leta 2012 in prej tri mandate občinski svetnik. Hvala predsednik.

Hvala. Ja prosim.

Ja, gospod predsednik, spoštovani člani odbora, lep dober dan želim. V nadaljevanju imam namen predstavit kratko vizitko mesta, občine Krško in pa seveda tudi razloge za tak predlog, ki je bil dan. Zdaj o samih razlogih je nekaj že povedal moj predgovornik. Gre v bistvu za to, da se je samo mesto Krško in tudi občina v zadnjih 15 letih kar precej razvila. V bistvu je prišlo do tega, da se je samo mesto toliko razširilo, da se je spojilo na nek način že z vsemi primestnimi naselji.

In čeprav zdaj imamo nekje uradno v mestu 7.200 prebivalcev, se s to razširitvijo, ki se bo izpeljala nekje do konca leta pridruži še približno 3.000 prebivalcev, tako da nekje računamo številko 10.000 prebivalcev v samem mestu. Sicer pa ima občina 26.000 in še nekaj prebivalcev. V poteku je tako kot je bilo rečeno regionalizacija in nekako je bil postavljen en pogoj če tako rečem ali pa ena zamisel v modelu, ki ga pripravlja Državni svet da se regije gradijo okrog mestnih občin. V Posavju mestne občine nimamo, je pa res, da smo se vse občine v Posavju odločile, da bi želeli funkcionirat kot svoja regija. Tako funkcioniramo že cirka 30 let.

Na obzorju oziroma na pomolu pa je seveda tudi projekt JEK 2. Izkušnje iz JEK 1 kažejo, da je ta gradnja prinesla izjemen napredek, predvsem po številu prebivalcev. Nastali sta vsaj dve novi soseski, seveda tudi veliko novih delovnih mest. Kaj več o tem še malo v nadaljevanju povedal.

Če pogledamo samo občino Krško, lahko vidite, da predstavlja nekje na Jugovzhodu Slovenije. Gre za regijo Posavje, ki ima šest občin. Občna Krško je neko geografsko središče in sicer bi rekel po geometrijskem izračunu bi nekje lahko bilo v središču. Občina Krško je geografsko, prometno, gospodarsko, pravno, kulturno središče. Nekaj več o tem pa v nadaljevanju.

Krška občina ima 286.000 km2, 26.100 prebivalcev, 16 krajevnih skupnosti in 158 naselij, kar je največ od vseh občin v Sloveniji. Se pravi vseh 212 občin vse imajo manj naselij na eno enoto.

Če pogledamo nekoliko v številkah naše občine lahko rečem, da imamo nekje okrog 560 družb, delovno aktivnih je približno 11.100 prebivalcev, povprečna plača 2.000 eurov. Prihodki na nivoju 3,4 milijarde eurov, neto čisti dobiček 82 milijard. Drugače pa lahko rečemo, da gospodarske družbe v občini Krško zaposlujejo kar polovico vseh zaposlenih v regiji in ustvarjajo približno 80% vseh prihodkov, vseh družb v Posavju. Tukaj imamo prikazano strukturo teh dejavnosti gospodarske, ki se izvaja je seveda najmočnejša energetika, ki je nadomestila druge dejavnosti, ki so bile v ospredju preteklosti.

Če pogledamo še regionalne institucije, razvojne institucije, jih imamo nekaj naštetih na levi strani, drugače pa imamo upravne funkcije praktično zastopane vse. Moram pa pri tem poudarit to, da smo v Posavju funkcionirale tri večje občine vedno v nekem smislu somestja. To pomeni, da smo si tudi funkcije, ki so državotvorne funkcije delili, tako da se del funkcij nahaja v eni del drugi del pa v tretji občini. Se pravi, govorimo o Brežicah, Sevnici in Krškem.

Glede izobraževanja imamo osem osnovnih šol v katerih je ena za otroke s posebnimi potrebami, in sicer je ta na regijskem nivoju tako da tukaj hodijo otroci s celotne regije. Imajo pa oddelke tudi v drugih dveh večjih občinah v Posavju. Imamo glasbeno šolo, srednješolski center, Fakulteto za energetiko in logistiko, Ljudsko univerzo in pa večgeneracijski center. Kar se tiče predšolske vzgoje imamo en samostojen vrtec pa sedem vrtcev v okviru osnovnih šol. Obiskuje jih približno 1200 otrok.

Kar se tiče kulture, lahko omenim in se tudi pohvalim na nek način imamo največji kulturni dom vse od, ki se pač tako imenuje še od prej, gre pa za en center z več dvoranami, in sicer po velikosti dvoran in vse ostali opremljenosti je pravzaprav takšen, da je pravzaprav največji med Zagrebom in Ljubljano. Ima okoli 550 sedežev samo v eni dvorani in 100 v drugi in tako naprej.

Imamo Valvazorjevo knjižnico, Mestni muzej, Galerijo, Grad, imamo seveda tudi za mladino Mladinski center.

Kar se tiče zdravstva moram reči, da tukaj je dogovor, da imamo kar se tiče bolnice eno bolnico v Posavju, in sicer je ta locirana v Brežicah in jo že veliko let podpiramo vse občine, Krško tudi sofinancira, pa tudi druge občine je treba povedati. Imamo zdravstveni dom s postajama v Senovem in Kostanjevici. Poleg tega imamo tudi precej močen oddelek nujne medicinske pomoči in pa še en zasebni zdravstveni center, tri lekarne in tako naprej.

Kar se tiče dolgotrajne oskrbe je treba reči, da imamo kar precej starejših občanov, cirka 20% vseh občanov v naši občini je starejših od 65 let. Imamo dom starejših občanov v Krškem, dnevni center, 52 oskrbovanih stanovanj. Delamo tudi na modelu pametnih vasi, kjer bi dislocirali oziroma alucirali te starejše občane, tiste ki želijo živeti na podeželju v podeželjske vasi oziroma podeželjska naselja, kjer bi bili podobno oskrbovani kot sicer v oskrbovanih stanovanjih. Imamo tudi stanovanjsko skupnost za starejše, varstveno-delovni center in pa krizni center.

Kar se tiče same občine kot sem že rekel je po številu naselij največja v Sloveniji, imamo cca 750 km javnega cestnega omrežja, vodovodnega omrežja tudi nekaj podobnega. Kar se tiče kanalizacije okoli 200 km, imamo 550 km optike in tako naprej. Cel kup teh infrastrukturnih objektov, ki so seveda povezani s tem s samo velikostjo oziroma številom naselij. Imamo tudi regijski center za ravnanje z odpadki. To je pravzaprav v Sloveniji praktično za Ljubljano največji regijski torej center za ravnanje z odpadki, kjer imamo celovito obdelavo odpadkov plus predelavo ali izdelavo sekundarnega nadomestnega goriva. Količine, ki jih obdela ta center so izjemno velike. Količine, ki so pa tukaj navedene so pa dejansko samo količine, ki se nanašajo na občino Krško.

Kar se tiče zaščite in reševanja lahko rečem, da imamo poklicno gasilsko enoto, ki je ena izmed 14 v Sloveniji, je precej velika ima okoli 60 pripadnikov in pravzaprav pokriva celotno posavsko območje in tudi širše, če je potrebno. Seveda je to vpliv prisotnosti jedrskega objekta in pa še dveh večjih rizičnih objektov, kot recimo tovarna papirja in pa Krka. Imamo seveda tudi regijski poligon v izgradnji, sicer nam je to poligon namenjen prostovoljnih gasilcem za njihovo trenažo v bližini tega centra poklicnih gasilcev. Imamo tudi 23 prostovoljnih gasilskih društev.

Če pogledamo pozicijo v regiji Posavje lahko rečem, da je tudi po teh podatkih občina Krško največja. Se pravi najprej Krško, Sevnica, potem Brežice. Kar se tiče lokalnih cest sem že povedal Krško 725, Brežice 600, Sevnica 626 km. To pravzaprav pomeni samo, da imamo veliko stroškov s tem ampak po drugi strani pa govori tudi nekaj o velikosti.

Po številu prebivalcev je Krško 26.100, Brežice 24 in 17.700. V Krškem smo imeli do nedavnega 26.500 prebivalcev, ampak po tem, ko smo naredili pravzaprav revizijo prebivališč smo ugotovili cca 500 ljudi je bilo prijavljenih samo niso pa živeli tam, tako da se je tole v tem trenutku zmanjšalo. Drugače pa če pogledamo strukturo prebivalstva pa vidimo, da imamo pri nas cca 4.000 od 0 do 14 in pa kot veste je kultura starejših močnejša. To pa je pravzaprav slika v celotnem Posavju podobna. Delovno aktivni v Posavju je 24.000 delovno aktivnih prebivalcev, imamo pa v Krškem 11.000, v Brežicah 7 in pa v Sevnici 5.600 takih prebivalcev.

Če pogledamo še proračune občin. V Krškem, tukaj smo pripravili v prezentaciji 5 letni pregled, ker proračuni malo nihajo gor, dol in je v bistvu bolj realno, če pogledamo 5 let. Krško je ustvarilo v tem času približno 198 milijonov prihodkov in približno toliko odhodkov, Brežice 132 milijonov, Sevnica 88 milijonov eurov. Odhodki so približno na tem rangu, kot je bilo govora o prihodkih.

Kar se tiče prihodkov podjetij lahko vidite, da je v Krškem ustvarjenih približno 3 milijarde 4 milijonov eurov, v Brežicah 560 ali 590 in pa v Sevnici 405 milijonov eurov. Potem, če pogledamo še dobičke, ki so bili ustvarjeni v teh podjetjih, vidite, da je to je izrez iz enega časopisa lokalnega gre v Krškem za ustvarjanje v letu 20 82 milijonov čistega dobička, 13 v Brežicah, 9 v Sevnici. Potem večja podjetja, vsa večja podjetja v Posavju torej prvih pet je v iz Krškega, vsi ostali so potem iz drugih občin v Posavju, kar je tudi nekje iz rezultatov razvidno.

Če pogledamo še primerjavo z mestnimi občinami, se pravi nekoliko širše, torej 11 mestnih občin, nekatere so izrazito večje, vsaj Ljubljana, Maribor, Koper, Celje, druge so že tam blizu nas, nekatere so pa tudi manjše. V primerjavo smo vzeli tri, to je mestna občina Ptuj, Murska Sobota in Slovenj Gradec. Po številu prebivalcev smo večji od vseh treh, po površini tudi, po prihodkih absolutno in sicer kot vidite ima Ptuj 127 milijonov prihodkov proračune velike, Murska Sobota 108 in pa Slovenj Gradec 101 milijon. Po prihodku podjetij seveda tudi tukaj trikratna razlika se pravi v občini Krško je 3x več. Torej gospodarska moč je trikrat večja od ostalih mestnih občin.

V slovenskem merilu lahko vidite, da je občina Krško na 6 mestu po prihodku podjetij, potem je na 9 mestu po površini, na 9 mestu po primerni porabi. No ta je nekako najbolj bi rekel mirodajna ne glede na pomoč podjetij, to je število prebivalcev. Potem po številu prebivalcev smo na 11 mestu, po številu delovnih mest na 12 mestu. Seveda pa je občina Krško z ostalimi posavskimi občinami vse bolj postaja energetsko središče Slovenije. Če imam prave podatke, je torej Posavja samega je praktično skoraj polovica vse slovenske proizvodne energije, električne energije. Od tega je večji del iz Krške občine. Seveda Jedrska elektrarna je tukaj najmočnejši objekt in gospodarska enota. Naslednja je Hidroelektrarna Krško v verigi hidroelektrarn na Spodnji Savi. Termoelektrarna Brestanica, ki ni v njej tako veliko slušati pa vendar ima moč 350 mega vatov, kar je praktično enako slovenskemu delu jedrske elektrarne.

Seveda imamo tukaj tudi odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Torej je razvidno, da je seveda se veliko tega vrti okrog jedrske energije v sami občini Krško.

Tukaj je prikazana še proizvodnja energije v Sloveniji, ampak to je pravzaprav že druga tema, samo da se vidi, da je pravzaprav slovenska proizvodnja energije v 45% prihaja iz Krške elektrarne.

Kakšna je energetska prihodnost torej ali pa kakšna je prihodnost občine Krško v naslednjih letih? Kot veste je za jedrska elektrarna pridobila energetsko soglasje, kar pomeni na nek način prižgana zelena luč za nadaljnje postopke umeščanja. Če v to vštejemo še zaustavitev proizvodnje v Šoštanju, ki se bo zgodila nekje med leti 30 in 33, pravzaprav druge možnosti kot to, da začnemo resno delati na jedrski elektrarni ni. Če pa bo do tega prišlo se v krški občini že resno pripravljamo na to in sicer pripravljamo spremembo občinskega prostorskega načrta, s katerim bi zagotovili meta za približno 7.000 novih prebivalcev za vsaj eno osnovno šolo, dva vrtca, seveda kup infrastrukturnih objektov in pa vsaj eno sosesko, ki bo imela nekje okli 1000 stanovanj.

Te številke niso kar tako izmišljene, ampak so pravzaprav govorijo o izkušnjah, ki smo jih imeli z izgradnjo jedrske prvega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Takrat se je občina ali pa samo mesto precej povečalo in je imela ta gradnja izjemno velik vpliv. Po podatkih, ki so nima jih dali iz Jedrske elektrarne naj bi v času gradnje skozi Krško prišlo ali pa bilo v krškem približno 20 do 25.000 novih delavcev, ki bi prihajali tam pozneje, ko se bo elektrarna končala računamo na 5 do 7.000 novih prebivalcev, 1000 novih stanovanjskih enot, spremljajočo infrastrukturo razne novogradnje in tako naprej in pa vsaj 2000 novih delovnih mest je treba upoštevati, da približno 700 do 1000 jih bo v jedrski, vsi ostali bodo seveda posledica spremljajočih dejavnosti, ki se po navadi razvijejo ob takem objektu.

Kot sem rekel, se intenzivno pripravljamo na načrtovano gradnjo jedrske in pričakujem, da bo seveda samo mesto Krško imelo takrat, to pa pomeni nekje v roku 10 do 15 let okrog 15.000 prebivalcev. Eden izmed korakov, da imamo lažje delo in pa seveda predvsem v smislu bi rekel tvorjenja mesta kot takega moram povedati, prej nisem še omenil, imamo že razvite določene vsebine, ki so značilne za mestne občine oziroma mesta. Se pravi mestni promet, potem izposoja koles in tako naprej. Cel kup teh zadev, ki sodijo sicer v mesta ne v podeželje in seveda je naša želja, da bi s pridobitvijo tega statusa mestne občine prišli v klub mestnih občin, pridobivali na ta način tudi izkušnje pa nenazadnje tudi kakšna sredstva, ki so za takšne občine namenjene.

Toliko na kratko o tem. Če so kakšna vprašanja kasneje pa seveda z veseljem odgovarjam. Hvala lepa.

Hvala. Zdaj vabim k besedi predstavnico Ministrstva za javno upravo, gospo državno sekretarko.

Hvala lepa spoštovani predsednik za dano besedo. Spoštovani poslanci in poslanke. Vlada v primeru Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, ki je bil vložen s strani poslanca gospoda Šiška mnenja ni sprejela. Hvala.

Hvala. Želi besedo predstavnik Državnega sveta?

Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira predlog, da se občini Krško kot gospodarskemu, upravnemu, prometnemu in kulturnemu središču Posavja ter na podlagi njenih razvojnih potencialov iz naslova izvajanja energetske politike Slovenije dodeli status mestne občine.

S tem bi se okrepila njena vloga močnega centra v Posavju in v širšem obmejnem območju Jugovzhodne Slovenije. Obenem bi se izboljšal tudi njen položaj odnosov do drugih razvojnih partnerjev v Sloveniji in v okviru krepitve medsoseskega dialoga s sosednjo Hrvaško. Komisija meni tudi, da je predlog smiseln tudi v povezavi s prizadevanji Državnega sveta za decentralizacijo Slovenije in ponovni poskus ustanovitve pokrajin kot nosilk skladnejšega regionalnega razvoja v okviru katerega so mestne občine predvidene v vlogi regionalnih središč.

V tem oziru se daje razmislek tudi pobuda o ustreznem statusu tako imenovanih somestij mest, ki so hkrati tudi občine in imajo pomembno vlogo v odnosu do druge ravni lokalne samouprave.

Ob navedenem komisija dodatno opozarja, da nekatere sedanje mestne občine že v času pridobitve statusa metne občine leta 1994 niso izpolnjevale zakonskih pogojev in jih še danes ne, kar pomeni, da je sistem metnih občin že na začetku neustrezno opredeljen. Na drugi strani nekatere občine v vlogi regijskih centrov kot na primer Krško, Slovenska Bistrica ali Kamnik opravljajo enake razvojne in upravne funkcije kot mestne občine. Po mnenju večine članov komisije je zakonodajni predlog upravičen, saj občina Krško opravlja enake funkcije, kot ostale mestne občine.

Ob večinski podpori predlogu zakona je bilo na drugi strani poudarjeno, da si vse od vzpostavitve lokalne samouprave soočamo z nekonsistentnim in nesistemskim pristopom pri urejanju teritorialne sestavin lokalne samouprave ter se pri ustanavljanju občin in podeljevanju statusa mestnih občin bolj upošteva argument moči kot moč argumentov oziroma izpolnjevanje zakonskih pogojev.

S priloženim načinom odločanja, s priložnostnim načinom odločanja ne moremo zgraditi kakovostne lokalne samouprave, saj omogoča, da saj omogoča, da se lahko kadarkoli in karkoli spremeni. To pa povzroča veliko negotovost nazadnje na zadevnem področju. Poleg tega lahko tovrstne pobude spodbudijo istovetne pobude v drugih občinah, ki tudi ne izpolnjujejo zakonskih pogojev za vmesno občino so pa prav tako hitro razvijajoči razvojni centri.

Glede na izpostavljene anomalije bi morali po mnenju nekaterih članov prenoviti celoten sistem lokalne samouprave. Hvala lepa.

Hvala. Prvi trenutek, da povabim k besedi predstavnico Zakonodajno-pravne službe. Prosim.

Hvala lepa za besedo. V Zakonodajno-pravni službi smo pripravi o predlogu zakona pisno mnenje, in sicer z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika.

Cilj predloga zakona je torej podelitev statusa metne občine občini Krško. Gre pa za prvi takšen primer po spremembi koncepta z novelo Zakona o lokalni samoupravi DR, in sicer iz ureditve ustanavljanja mestnih občin v ureditev podeljevanja statusa mestne občine. Mestna občina je ustavna kategorija. Ustava jo ureja v 141. členu. Pri tem določa, da lahko mesto po postopku in ob pogojih, ki jih določa zakon dobi status mestne občine. Mestna občina pa opravlja kot svoje tudi z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest.

Ustava torej zavezuje zakonodajalca, da določi postopek in pogoje za ustanovitev mestne občine ter posebne izvirne pristojnosti mestnih občin. Ugotavljamo, da veljavna zakonska ureditev teh ustavnih obveznosti ne izpolnjuje ustrezno med tem, ko posebne ureditve postopka pridobitve statusa mestne občine Zakon o lokalni samoupravi sploh ne vsebuje se na pogoje za pridobitev statusa mestne občine izrecno nanaša le 16. člen, ki določa, da se občini lahko z zakonom dodeli status mestne občine, če je na njenem območju mesto, ki ima najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest ter je gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja.

Zakon torej za dodelitev statusa mestne občine izrecno zahteva izpolnjevanje vseh naslednjih pogojev: da je na območju občine mesto, kar se izkazuje z aktom o podelitvi statusa mesta v skladu s 15.a členom ZLS, da ima mesto najmanj 20.000 prebivalcev, da ima mesto najmanj 15.000 delovnih mest ter da je gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja. Ti pogoji morajo biti izpolnjeni torej kumolativno in zakon ne dopušča odstopanja od teh pogojev.

Glede samih številčnih kriterijev je vlada tekom postopka obravnave ZLS-DR poudarila, da njuna objektivnost v kar največji meri onemogoča različne odločitve v bistveno enakih primerih, izkustveno pa pomeni t sposobnost mestne občine za opravljanje njenih nalog, pri čemer je izpolnjevanje teh dveh kriterijev le predpogoj ne pa tudi zakonska obveznost za dodelitev statusa.

V okviru pogojev se pravi kot dodatno poleg teh izrecno navedenih pa je pomembno upoštevati tudi temeljni ustavni zakonski pogoj sposobnost izvajanja lokalne samouprave v mestni občini v funkcionalnem smislu. Se pravi sposobnost opravljanja teh dodatnih specifičnih nalog, ki so v pristojnosti zgolj mestnih občin.

Izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa mestne občine mora izkazati predlagatelj. Dolžnosti predlagatelja, da utemelji te pogoje je seveda nasproti dolžnost Državnega zbora, da oceni ali predlog za dodelitev statusa izpolnjuje vse z ustavo in zakonom določene pogoje. Pri tem je treba poudariti, da ima v tem primeru odločanje Državnega zbora naravo konkretnega odločanja. Kljub temu torej, da Državni zbor svojo odločitev v tem postopku sprejme v obliki zakona, pri tem odloča na podlagi dejanskega stanja in uporabi ustavne zakonske ureditve v konkretnem posamičnem primeru.

Odločitev Državnega zbora mora biti tudi obrazložena, se pravi s celotnega zakonodajnega gradiva morajo biti razvidni izčrpno obrazloženi prepričljivi in utemeljeni razlogi za sprejeto odločitev Državnega zbora. V preteklosti se je pri tem Državni zbor uprl zlasti na mnenje vlade. To je bilo po prejšnji ureditvi obvezno. Pri odločanju je Državni zbor zavezan upoštevati tudi številno in tudi ustaljeno ustavno sodno indikaturo. Ključna stališča Ustavnega sodišča v zvezi s tem so, da so z zakonom določeni pogoji za Državni zbor obvezni, saj ustavno načelo pravne države zahteva, da se zakonodajalec ravna po pravilih, ki si jih sam določi.

Drugo pomembno stališče je, da ni v skladu z načeli pravne države iz 2. člena Ustave in načelom enakosti drugega odstavka 14. člena Ustave, če je odločitev sprejeta v nasprotju s predpisanimi pogoji, če je sprejeta brez utemeljenega razloga ali če odločitev nima prepričljive obrazložitve. Pomembno je tudi stališče Ustavnega sodišča, da načela enakosti ni mogoče upoštevati ločeno od načela zakonitosti, ki določa, da so oblastni organi pri svojem delovanju vezani na ustavo in zakon, kar pomeni, da ni mogoče od zakonodajalca zahtevati, naj zaradi načela enakosti krši ustavo ali zakon oziroma naj odloča nezakonito tudi v bodočih primerih, če je pred tem že tako ravnal. Državni zbor je torej dolžan ravnati v skladu z Ustavo in zakonom ne glede na svoje prejšnje ravnanje.

V mnenju še ugotavljamo, da je Državni zbor o predlogu, da se občini Krško dodeli status mestne občine v preteklosti že odločal v letu 2009. Takrat je enako kot v primeru drugih devetih primerov občin ocenil, da pogoj za pridobitev statusa mestne občine ne izpolnjuje, pri čemer se je zakonska ureditev teh številčnih kriterijev od takrat ni spremenila.

Vloženi so bili tudi amandmaji in glede teh amandmajev je treba opozoriti, da vključuje spremembe statusa občin, ki v prvotni predlog zakona niso bile vključene in tako predstavljajo popolnoma novo vsebino, kljub temu, da se formalno posega v 2. in 3. člen veljavnega zakona, ki sta predmet predloga zakona, vendar je treba poudariti specifičnost tega zakona, saj kljub temu, da se vse občine oziroma mestne občine umeščene v zbirni samostojni člen predstavlja vsaka občina svojo samostojno vsebinsko celoto v okviru ene točke in tudi vsaka statusna sprememba mora biti obravnavana po enakem postopku, kar v veljavni ureditvi pomeni upoštevanje vseh faz zakonodajnega postopka od vložitve formaliziranega predloga zakona z vsemi obveznimi sestavinami dalje pridobitvijo mnenja vlade, vključno pa tudi z obvezno pridobitvijo mnenja občin, kar izrecno zahteva 94. člena Zakona o lokalni samoupravi.

Zato predstavljajo ti amandmaji novo vsebino, ki mora biti predmet novega zakonodajnega postopka. Se pravi, da mora biti ta vsebina vložena kot samostojna novela veljavnega zakona. V nasprotnem primeru se pravi njihova obravnava v okviru tega postopka bi pomenila kršitev večfaznosti zakonodajnega postopka, ki je zapovedana v 89. členu Ustave, kršitev načela zakonitosti iz 2. člena Ustave in pa tudi kršitev splošnega načela enakosti iz 14. člena Ustave. Hvala lepa.