Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi.

Pričenjam 33. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vse prisotne prav lepo pozdravljam, predvsem še cenjene goste, ministra Vizjaka, državnega sekretarja.

Naj na začetku povem, da je opravičen z današnje seje naš poslanski kolega Ivan Hršak iz Poslanske skupine Desus. Kot s pooblastili pa zaenkrat nimam nikogar, da sodeluje na tej seji.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red s 3 točkami. Po sklicu seje v sredo, 20. 10. 2021 pa sem vam posredoval širitev z 12 novimi točkami dnevnega reda, in sicer z 12 predlogi stališč oziroma zadev Evropske unije. Glede na to, da je skrajni rok za obravnavo dokumenta v Državnem zboru ta petek, po poslovniku pa mora na matičnem delovnem telesu predloge stališč obravnavati še Odbor za zadeve Evropske unije kot pristojni odbor, je danes skrajni rok za obravnavo teh dokumentov na našem odboru. V skladu s tretjim in šestim odstavkom 154.d člena Poslovnika Državnega zbora je razširitev dnevnega reda določena oziroma o njej ni potrebno glasovati. Sprejeto razširitev bomo tako obravnavali kot nove od 1.a do 1.l točke dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG DELA IN FINANČNI NAČRT AGENCIJE ZA ENERGIJO ZA LETO 2022.

Kot gradivo ste prejeli program dela in finančni načrt Agencije za energijo za leto 2022 z dne 30. 9. 2021 in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 22. 10. 2021. K točkam dnevnega reda smo povabili: Agencijo za energijo, Ministrstvo za infrastrukturo ter Komisijo Državnega sveta za lokalno samoupravo in in regionalni razvoj.

Opomba pred začetkom obravnave. Program dela in finančni načrt Agencije za energijo za leto 2022 je bil posredovan Državnemu zboru na podlagi petega odstavka 399. člena Energetskega zakona, ki določa, da mora k programu dela in finančnemu načrtu agencije dati soglasje Državni zbor, pri čem našteje, da sta program dela in finančni načrt agencije potrjena, če Državni zbor v 3 mesecih po njunem prejemu ne odloči drugače. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor bo tako kot matično delovno telo opravil razpravo in predloženem dokumenti in po končani razpravi glasoval o predlogu sklepa, v katerem odbor predlaga Državnemu zboru, da da soglasje k programu in finančnemu načrtu agencije za leto 2022.

Pričenjam torej z obravnavo programa dela in finančnega načrta agencije za leto 2022. Besedo dajem predstavnici oziroma direktorici, mag. Duški Godina.

Predsedujoči, hvala za besedo. Vsi prisotni lepo pozdravljeni.

Globalni trendi oziroma prehod na podnebno nevtralno družbo in globalni trendi, ki so s tem povezani, kot so zaton fosilne dobe, vzpon obnovljivih virov energije, demokratizacija, decentralizacija in digitalizacija energetike ter elektrifikacija vseh sektorjev porabe energije vplivajo tudi na poslovanje reguliranih podjetij in na vlaganja v energetsko infrastrukturo. Zavedamo se, da bodo potrebne veliko večje naložbe v elektroenergetsko omrežje, transformacija sektorja pa bo učinkovita le, če bomo zagotovili boljšo izrabo omrežij, povečali in pohitrili vključevanju razpršenih virov energije v sistem in omogočili aktivno udeležbo odjemalcev ter prilagajanje odjema stanju v omrežju. Navedeno postavlja seveda pomembne izzive tudi pred Agencijo za energijo, saj je reguliranje dinamičen proces, ki se mora ustrezno odzivati na spremembe in smeri razvoja. Digitalizacija energetike se mora odvijati v interesu odjemalcev. Prehod na podnebno nevtralno družbo pa moramo izvesti z najmanjšimi stroški. V naslednjem letu bo agencija pripravila novo metodologijo za določitev upravičenih stroškov za elektro operaterje za naslednja 3 leta, torej z začetkom 1. 1. 2023 in naslednja 3 leta, ki mora elektro operaterje z izzivi in cilji, ki sem jih prej omenila, povezanimi cilji in izzivi, ki sem jih prej omenila, še bolj spodbuditi v torej stroškovno učinkovite naložbe, usmerjene k čim večji izkoriščenosti omrežij. V tekočem letu Agencija za energijo zaključuje prvo fazo prenove tarifnega sistema za obračun omrežnine, torej zaključujemo obsežno študijo, ki smo jo izvedli v javnem, v javnem posvetovanju z vsemi deležniki na trgu. V letu 2022 pa na podlagi izsledkov te študije in obsežnega posvetovalnega procesa načrtujemo pripravo nove obračunske metodologije, ki jo bomo postopoma uvajali v naslednjih regulativnih obdobjih. Cilj je zagotoviti učinkovit in nediskriminatoren dostop do omrežij, ki je skladen s potrebami uporabnikov, prav tako pa zagotoviti obračunske elemente omrežnine, ki bodo odjemalcem sporočali, kako lahko njihova dejanja bodisi povečajo bodisi zmanjšajo prihodnje stroške uporabe omrežja na različnih lokacijah, kar vključuje tako stroške priključitve kot stroške uporabe omrežja. Velik izziv ob zatonu fosilne dobe in zapiranju velikih proizvodnih objektov bo predstavljalo tudi pokrivanje sezonskih nihanj glede na volatilne obnovljive vire energije in napovedano povečano rabo električne energije ter s tem povezano sezonsko shranjevanje, ker v ospredje vse bolj prihajajo vodikove tehnologije. Agencija bo tudi v prihodnjem letu oziroma še posebej v prihodnjem letu z udejstvovanjem v delovnih skupinah ACER, torej Agencije za sodelovanje evropskih regulatorjev in evropskega združenja regulatorjev sodelovala pri snovanju novega zakonodajnega svežnja Evropske unije za področje zemeljskega plina, vodika in drugih obnovljivih plinov. Nadaljevali bomo tudi v letu 2022 z izvajanjem podporne sheme in prav tako izvedli 2 javna poziva investitorjem v proizvodne naprave za obnovljive vire energije, pri čemer nova zakonodaja podporno shemo širi tudi na proizvodnjo drugih energentov, kot so plini iz obnovljivih virov, tekoča biogoriva, vodik, in na proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije za ogrevanje in hlajenje v proizvodnem procesu, proizvodnja električne energije v kombinaciji s hranilniki in drugo. V povezavi s tem se širi tudi obseg dela agencije na področju izdajanja deklaracij proizvodnim napravam in potrdil o izvoru. Ob izpostavljenih izzivih bomo odgovorno izvajali tudi vse ostale naloge s področja reguliranja podjetij na področju oskrbe z električno energijo, zemeljskim plinom in toploto, naloge s področja monitoringa in nadzora energetskega trga ter zagotavljanja njegove konkurenčnosti, preprečevanja tržnih zlorab. Obseg nalog, povezanih s tem področjem, je prav na področju trenutnega dogajanja na veleprodajnih trgih in doseganju rekordnih cen še toliko bolj povečano in pomembno. Izvajali bomo tudi naloge na področju varstva pravic odjemalcev, zagotavljanja zakonitosti izvajanja energetskih dejavnosti na področju učinkovite rabe, bomo spremljali in poročali o doseganju obveznih prihrankov energije in izpolnjevanja obveznih rednih energetskih pregledov v velikih gospodarskih družbah.

Kot ste vsi prisotni seznanjeni, v Sloveniji poteka proces nastajanja nove energetske zakonodaje, ki prenaša določbe svežnja čista energija za vse Evropejce v naš pravni sistem. Energetski zakon trenutno veljavni že razpada torej na 6 področnih zakonov, od katerih sta v času priprave tega programa dela bila sprejeta Zakon o učinkoviti rabi energije in Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. V tem trenutku, torej v trenutku obravnave v Državnem zboru pa je prav tako sprejet že tudi Zakon o oskrbi z električno energijo. Vsak od navedenih zakonov agenciji poleg obstoječih nalog prinaša dodatne pristojnosti in s tem povezane naloge. Najobsežnejša nova pristojnost agencije iz pravkar sprejetega Zakona o oskrbi z električno energijo je potrjevanje razvojnih načrtov elektro operaterjev, ki morajo zagotoviti stroškovno učinkovit razvoj varnih, zanesljivih in prožnih sistemov za prenos in distribucijo električne energije s posebnim poudarkom na priključevanju novih proizvodnih zmogljivosti, novih odjemalcev in objektov za shranjevanje energije ter na energetski učinkovitosti. Vsaki 2 leti bo agencija morala pripraviti poročilo o razvoju pametnih omrežij ter operaterjem podati predloge izboljšav, ki jih bodo pri nadaljnji pripravi razvojnih načrtov morali upoštevati. Nadzirati bomo morali priključevanje naprav za samooskrbo in energetske skupnosti državljanov ter skrbeti za odpravo morebitnih ovir na tem področju. Na področju zemeljskega plina bo agencija poleg dosedanjih nalog izvajala tudi nove naloge, ki so napovedane v okviru Predloga zakona o oskrbi s plinom. V zvezi z načrtom prilagoditve za prevzem plinov v sistem, katere namen je dekarbonizacija plinskega sektorja, ter naloge v okviru zanesljive oskrbe s plini, določitev metodologije za izračun nadomestil in cene plina ob neprostovoljnem zmanjšanju ali prekinitvi odjema plina. Na področju toplote bo agencija morala dodatno pripraviti in sprejeti splošni akt, ki bo uredil pregled načrtovanih ukrepov in podatkov, vezanih na trajnostni načrt distributerjev toplote. Agencije bo morala izdati sistemom daljinskega ogrevanja, ki niso energetsko učinkoviti, soglasje k trajnostnemu načrtu in prav tako bo agencija imela novo nalogo ureditve pravic končnih odjemalcev toplote do odklopa, če sistem ni energetsko učinkovit in če je odjemalec celovito energetsko prenovil stavbo v skoraj 0-energijsko stavbo. Na področju nadzora energetskega trga in varstva odjemalcev bo agencija izvedla nadgradnjo metodologije monitoringa trga zaradi novih vlog in odgovornosti na trgu z električno energijo, na primer aktivni odjemalci in agregatorji, ter novih storitev in produktov na maloprodajnem trgu, kot so dinamične cene in produkti prožnosti. Vse navedeno se ustrezno vzpostavlja v novo sprejetem Zakonu o oskrbi z električno energijo. V programu dela, ki je danes v obravnavi, smo glede na opisano stanje sprejemanja zakonodaje prikazali obstoječe naloge, ob tem pa izpostavili nove naloge. Pri predlogih zakonov je nekatere naloge bilo seveda težko ocenit, tako po obsegu kot glede začetka izvajanja, zato agencija v programu dela v času priprave programa dela za leto 2022 v kadrovskem načrtu ne načrtuje dodatnih zaposlitev, ampak bomo izvajanje teh nalog zagotovili z notranjo reorganizacijo ter zasedbo trenutno odprtih delovnih mest. Pri vseh nalogah smo poleg ciljev in opisa izpostavili tudi tveganja za izvedbo posameznih nalog. Največje tveganje je razpoložljivost načrtovanih kadrovskih virov, pa ne samo zaradi svetovne epidemije in s tem povečanih odsotnosti zaposlenih z dela, temveč tudi zaradi vse večjih težav na področju zaposlovanja novih in odliva obstoječih kadrov, ki ga zaznavamo zaradi izrazite razlike v ravni plač v javnem sektorju, kamor sodi agencija, in ravnjo plač v energetiki, kamor sodijo podjetja, ki jih agencija regulira. Reguliranje podjetij postaja vse bolj strokovno zahtevno delo, ki odločilo vpliva na preobrazbo energetike. In glede na to, da se obseg nalog regulatorja širi, mi dovolite, da na tem mestu poudarim, da je nujna sprememba oziroma izločitev agencije iz sistema plač v javnem sektorju, kar se lahko zagotoviti že ob sprejemanju Zakona o energetski politiki, ki je eden izmed zakonov, izmed 6 zakonov na področju spreminjanja Energetskega zakona. Navedeno je toliko bolj smotrno in izvedljivo, ker agencija ni uporabnica proračunskih sredstev, pretežni vir prihodkov agencije predstavljata letni nadomestili operaterja prenosnega sistema električne energije, to je ELES, in operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina družbe Plinovodi. Agencija stroške poslovanja skrbno načrtuje in za leto 2022 sta nadomestili obeh operaterjev načrtovani v enakem obsegu kot v letu 2021 in skupaj z ostalimi razpoložljivimi viri zagotavljata potreben obseg sredstev za realizacijo v programu dela opredeljenih nalog. Drugi načrtovani prihodki izvirajo iz uporabe evropskega energetskega certifikatnega sistema EECS in sodelovanja agencije v programu Evropske unije na področju raziskav in inovacij Obzorje 2020. Vsi prihodki načrtovani za leto 2022 izhajajo iz izvajanja javne službe agencije. Odgovorno, učinkovito in v interesu vseh udeležencev energetskega trga bomo tudi v letu 2022 izvajali v programu dela začrtane naloge, delovali bomo proaktivno, ob tem pa na poti k podnebno nevtralni družbi spodbujali sodelovanje vseh deležnikov na trgu.

Hvala.

Hvala tudi vam, gospa Godina.

Naj vas obvestim, da smo iz Poslanske skupine SAB dobili pooblastilo, da poslanska kolegica mag. Alenka Bratušek nadomešča našega poslanskega kolega Andreja Rajha, ki jo lepo pozdravljam.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za infrastrukturo? Z nami je državni sekretar Blaž Košorok. Ne. Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj? Z nami je gospod Bogomir Vnučec.

Izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovane članice in člani, spoštovani minister.

Komisija Državnega sveta podpira program dela in finančni načrt Agencije za energijo za leto 2022. Program je zelo strukturiran ter na pregleden in razumljiv način predstavlja prioritete ter ostale kazalnike za izvedbo nalog. V zvezi z energetsko revščino, ki postaja vedno večji problem tudi v Sloveniji, se je zaradi rasti cen električne energije postavilo vprašanje, ali bi se lahko država na rast cen energetike odzvala tudi preko spremembe cene omrežnine in kaj bi to pomenilo za energetske sisteme. Pojasnjeno nam je bilo, da omrežnina ni neposredno vezana na ceno energije. So pa na agenciji mnenja, da se na dvig cene energentov lahko odzovejo tudi sami odjemalci z menjavo dobavitelja.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Še eno obvestilo za pooblastilo. Iz Poslanske skupine Levica nas obveščajo, da naša poslanska kolegica Violeta Tomić nadomešča poslanskega kolega Željka Ciglerja. In tudi gospo Tomić lepo pozdravljam.

Zdaj pa prehajam na razpravo članic in članov. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne. Zaključujem obravnavo in predlagam odboru, da najprej sprejme naslednji sklep: »Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor predlaga Državnemu zboru, da sprejme naslednji sklep. Državni zbor daje soglasje k programu dela in finančnemu načrtu Agencije za energijo za leto 2022 z dne 28. 9. 2021.« Želi obrazložiti kdo svoj glas? Ugotavljam, da ne. Prehajamo na glasovanje o predlaganem sklepu. Začetek glasovanja.

Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem zaključujem obravnavo programa dela in finančnega načrta Agencije za energijo za leto 2022 na matičnem delovnem telesu. Odbor bo pripravil poročilo, v katerem bo vključil sprejeti sklep. Prosim, da v skladu z drugim odstavkom 42. člena določimo poročevalca, ki bo predstavil poročilo na seji Državnega zbora. Predlagam, da bi to bila moja podpredsednica, Mateja Udovč. Je v redu? Hvala. Predlagam…

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda. Prehajamo na 1.A TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ZAGOTAVLJANJU ENAKIH KONKURENČNIH POGOJEV ZA TRAJNOSTNI ZRAČNI PREVOZ.

Gradivo k tej točki je poslala vlada z dne 14. 10. 2021 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakon o sodelovanju med Državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Na sejo so bili k obravnavi te točke kot predstavnik vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo. Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje. Besedo dajem predstavniku Ministrstva za infrastrukturo, gospodu državnemu sekretarju, Blažu Košoroku.

Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci.

Torej pred vami je ta širok paket, pripravljen na 55 oziroma Fit for 55, ki je sestavljen iz 12 uredb, torej prvih 7 se nekako nanaša na naše ministrstvo, kolegi iz Ministrstva za okolje in prostor potem nadaljujejo. Torej, če začnem s točko 1.a, to je predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za trajnostni zračni prevoz, torej najprej letalski prevoz. Nekako ta predlog uredbe je del celovitega, kot sem omenil uvodoma, podnebnega energetskega paketa Evropske unije Fit for 55. Ta nova strategija pametne in trajnostne mobilnosti seveda predvideva nekje 90-odstotno znižanje emisij na področju prometa do leta 2050. Seveda je prvi tak tehnološki korak, na poti sta razvoj in široka uporaba, to kar je ključno, alternativnih goriv. Evropska komisija želi oziroma zagotavlja enake konkurenčne pogoje med vsemi akterji na enotnem letalskem trgu in pa želi sektor opremiti s trdnimi pravili, ki zagotavljajo ali pa bodo zagotavljali njegovo konkurenčnost, hkrati pa povečali tudi njegovo trajnost. Zračni promet se mora do leta 2030 nekako razogljičit oziroma zmanjšat svoj ogljični odtis na vseh območjih letenja, zato je vloga trajnostnih tekočih goriv bistvenega pomena. Za letalski sektor je seveda je nadomestitev teh fosilnih goriv z uporabo nadomestnih alternativ ena izmed bolj težkih oziroma obetavnih rešitev, saj alternative, kot sta vodik oziroma ali elektrifikacija, ki zahtevajo povsem drugo generacijo letal in infrastruktur za gorivo, še niso dovolj zrele, da bi bile primerne za komercialno rabo. Uvedba tega inštrumenta politike vodi tudi do pomembnega zmanjševanja emisij CO2 v letalskem sektorju in do zmanjšanja onesnaževanja zraka. Nekako pričakujemo, da bo evropska družba od tega imela koristi, tudi od velikih posrednih pozitivnih in pa tudi makroekonomskih učinkov v obliki znatne dodatne zaposlitve. Tako da mogoče za uvod, predsednik, se bom tukaj ustavil.

Hvala lepa za besedo.

Hvala tudi vam.

Sedaj prehajamo na razpravo članic in članov. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo. In predlagam, da preidemo na glasovanje. Ker k predlogu stališča ni bil sprejet nobeden amandma, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja odbora: »Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za trajnostni zračni prevoz, ki ga je predložila vlada. In predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.« Želi obrazložiti kdo svoj glas? Ugotavljam, da ne. Začetek glasovanja.

Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem 1.a točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1.B TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE EU 2018/2001 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA, UREDBE EU 2018/1999 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA IN DIREKTIVE 98/70/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA GLEDE SPODBUJANJA ENERGIJE IN OBNOVLJIVIH VIROV TER RAZVELJAVITVI DIREKTIVE SVETA EU 2015/652.

Gradivo k tej točki je poslala vlada z dne 14. 10. 2021 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Na sejo so za obravnavo te točke kot predstavnik vlade bili povabljeni Ministrstvo za infrastrukturo. Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje. Želi besedo predstavnik Ministrstva za infrastrukturo?

Ja, na kratko, predsednik. Hvala.

Torej OVE direktiva, pri tem Slovenija meni, da predstavljata predlog amandmaja k direktivi Evropskega parlamenta glede spodbujanja energije iz obnovljivih virov energije dobro osnovo za nadaljnjo in poglobljeno razpravo, ki bo privedla do sprejetja tega zakonodajnega akta, ki bo pač od držav članic zahteval, da dosežejo posodobljen cilj v Evropski uniji za leto 2030, torej najmanj 40-odsotni delež zmanjšanja energije iz oziroma iz energije iz obnovljivih virov energije v bruto končni rabi. Torej mi si bomo kot država prizadevali, da bomo v nadaljnje za oblikovanje rešitev, ki bodo na nek način upoštevale naše slovenske nacionalne okoliščine, ko so biotska raznovrstnost, delež in območij Natura 2000, visok delež gozdnatosti, ki jo imamo, visoko rabo energije v prometu in druge, saj so pomembne vse tu za oblikovanje in doseganje nacionalnih ciljev.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Sedaj odpiram razpravo članic in članov. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo. In predlagam, da preidemo na glasovanje. Ker k predlogu stališča ni bil sprejet nobeden amandma, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja odbora: »Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive EU 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe EU 2018/1999 Evropskega parlamenta in sveta in Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede na spodbujanje energije iz obnovljivih virov ter razveljavitvi Direktive Sveta EU 2015/652, ki ga je predložila vlada, in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.« Želi obrazložiti kdo svoj glas? Ugotavljam, da ne. Začetek glasovanja.

Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem 1.b točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1.C TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ENERGIJSKI UČINKOVITOSTI OZIROMA PRENOVITVI.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za infrastrukturo.

Hvala.

Torej govorimo o učinkoviti rabi energije, o direktivi. Menimo, da predstavlja predlog amandmaja o energetski učinkovitosti tudi dobro osnovo za nadaljnjo in poglobljeno razpravo, ki bo privedla do sprejetja zakonodajnega akta, ki bo predvsem od držav članic zahteval, da dosežejo izboljšanje energetske učinkovitosti in da se bo tudi na ravni Evropske unije dosežen cilj izboljšanja energetske učinkovitosti za 9 % do leta 2030 glede na vse projekcije referenčnega scenarija iz leta 2020 dosegel. Torej direktiva zvišuje ambicioznost cilja iz 2018, to je iz 32,5 %, in sicer ga zvišuje na 39 %, kar se tiče primarne energije, oziroma 36 %, kar se tiče končne energije, znižanja glede na projekcijo iz leta 2007. Torej direktiva tudi po novem določa obveznost, da se doseže letno zmanjšanje porabe končne energije v vsem javnem sektorju, dodatno še določa obveznost javnega sektorja, da še naprej zagotavlja letno stopnjo potrebne prenove 3 % v zvezi s tlorično površino stavb. Nadalje tudi letno obveznost prihranka energije vsaj za 1,5 % vsako leto, to je po letu 2024 za vse države članice, in vključuje tudi posebne zahteve za zmanjšanje energetske revščine

Hvala lepa.