Spoštovani gospe in gospodje, lepo pozdravljeni!

Pričenjam 62. nujno sejo Odbora za finance.

Nisem prejel nobenega obvestila, da bi bil kdo zadržan in da se seje ne more udeležiti. Na seji pa kot nadomestni član sodeluje poslanec Mihael Prevc namesto poslanca Jožefa Horvata iz Poslanske skupine Nove Slovenije.

S sklicem seje ste prejeli predlagan dnevni red seje odbora. V poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov z zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je sprejet dnevni red kakor vam je bil poslan z gradivom.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE SVETA O PRESTRUKTURIRANJU OKVIRA UNIJE ZA OBDAVČITEV ENERGENTOV IN ELEKTRIČNE ENERGIJE.

Gradivo k tej točki in tudi naslednji točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade in sicer 14. oktobra letos na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah EU. Predlagatelj tega stališča je torej Vlada.

Odbor bo kot matično delovno telo obe točki 1. in 2. obravnaval na podlagi drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. Svoji poročili pa bo posredoval pristojnemu odboru se pravi Odboru za zadeve EU.

K 1. in 2. točki dnevnega reda so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance v tem primeru je predstavnica Ministrstva za finance državna sekretarka gospa Maja Hostnik Kališek in za uvodno predstavitev ji dajem besedo.

Izvolite, prosim.

Hvala.

Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci!

Predlog prenovljene Direktive Sveta o prestrukturiranju okvira Unije za obdavčitev energentov in električne energije je del podnebno energetskega svežnja pripravljeni na 55, ki ga je Evropska komisija predstavila in objavila 14. julija 2021. Sveženj vsebuje zakonodajne predloge z namenom uskladitve okolijsko energetskega okvira Unije s ciljem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov Unije do leta 2030 ter ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050 v kontekstu Evropskega zelenega dogovora. V nadaljevanju vam želim predstavitvi ključne rešitve predloga direktive. Te spreminjajo enotni okvir obdavčitve energije v Uniji, da prispevajo k naporom za znižanje emisij toplogrednih plinov, da zagotavljajo stabilno raven javnofinančnih prihodkov v državah članicah. Prenovljena direktiva določa obdavčitev energije na podlagi energetske osebnosti energenta in električne energije ob upoštevanju kriterija okolijske učinkovitosti. Seznam energentov se dodajo novi izdelki kot so izdelki iz biomase, biogoriva, biometan, vodik, amonijak in biomasa za ogrevanje. Zvišujejo se najnižje ravni obdavčitve v prehodnem obdobju od 2023 do 2033 in vključujejo gibanje letnega indeksa cen življenjskih potrebščin, ohranja se preferenčno nižja obdavčitev električne energije.

V obdavčitev energije se vključujejo sedaj izvzeta poraba energentov in električne energije za proizvodnjo nekovinski mineralnih izdelkov in poraba govoriva za letala in plovila v prometu znotraj Unije. V obdavčitev se vključuje raba biomase v napravah z vhodno toplotno močjo nad 5 megavatov. Odpravlja se opcija ugodnejše obdavčitve obravnave dizelskega goriva za cestni prevoz blaga in potnikov. Omogoča se opcijske oprostitve obdavčitve za nekatere energente ali električno energijo iz obnovljivih virov energije v specifičnih panogah kot so kmetijstvo, gozdarstvo, vrtnarstvo, ribogojstvo, za pogon statičnih strojev, strojev v gradbeništvu in za pogon vozil za uporabo izven javnih cest ter za energetsko intenzivna podjetja za rabo goriva v napravah za soproizvodnjo toplote in električne energije za železnice, mestni prevoz in v gospodinjstvih. Za ranljivejša gospodinjstva se v prihodnjem 10-letnem obdobju lahko določi popolna oprostitev obdavčitve za energente za ogrevanje in električno energijo. Z namenom nadzora nad vnosom energentov in v izogib davčnim utajam se dopolnjuje definicija standardnega rezervoarja za gorivo in ves seznam energentov, ki so predmet trošarinskega nadzora, dodajajo mazalna olja, za katere se je zaznavalo zlorabe pri njihovi proizvodnji, distribuciji in porabi z namenom izogibanja plačila davkov in dajatev.

Republika Slovenija predlog prenovljene direktive načelno podpira. Pri posameznih predlaganih rešitvah, zlasti pri določanju najnižjih ravni obdavčitve za energente, si bo Republika Slovenija prizadevala, da se oblikujejo rešitve, ki bodo sledile okoljskim ciljem, upoštevale vidik vpliva na javnofinančne prihodke na posamezne sektorje gospodarstva in socialni vidik. Republika Slovenija si bo prizadevala za postopno uveljavljanje rešitev, ki ne bodo povzročale dodatnih administrativnih bremen za zavezance, obenem pa prispevale k uresničevanju okoljskih ciljev in zavez Republike Slovenije v soodvisnosti z drugimi predlogi ukrepov iz paketa Pripravljeni na 55.

Spoštovani, predlagam, da podprete predstavljeno stališče.

Hvala.

Hvala, gospa državna sekretarka.

Kolegice in kolegi, zdaj pa odpiram razpravo v zvezi s predlogom stališča. Razprave ni. Torej ugotavljam, da smo jo s tem tudi že zaključili.

In prehajamo na odločanje. K predlogu stališča tudi ni bilo vloženih nobenih amandmajev, zato dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja:

»Odbor za finance podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive sveta o prestrukturiranju okvira unije za obdavčitev energentov in električne energije in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme«.

Začenjam glasovanje. Prekinjam. Sprašujem, če vsem delujejo glasovalne naprave. Meni namreč zdaj ni delovala, zato sem prekinil. Rumene lučke gorijo? Okej, hvala lepa.

Začenjam glasovanje. Glasujemo.

Kdo je za? (10 članov.) Proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Predlagam, da Odbor za finance Odboru za zadeve Evropske unije o tej zadevi poroča pisno.

Na ta način zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI MEHANIZMA ZA OGLJIČNO PRILAGODITEV NA MEJAH.

Tudi v tem primeru prosim predstavnico Ministrstva za finance, državno sekretarko, gospo Majo Hostnik Kališek, za uvodno predstavitev.

Prosim.

Hvala.

Spoštovani!

Eden izmed ključnih predlogov iz paketa Pripravljeni na 55, katerega cilj je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, je tudi uredba o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah. Cilj mehanizma je preprečiti selitev gospodarskih aktivnosti z večjim ogljičnim odtisom v tretje države zaradi višjih podnebnih zahtev v Evropski uniji. S CBAN se želi nadomestiti obstoječe mehanizme za preprečevanje selitve virov ogljika, predvsem dodelitev brezplačnih emisijskih kuponov v sistemu za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, ter tako zagotoviti, da blago iz uvoza vsebuje strošek ogljičnega odtisa. Gre za okoljski ukrep. CBAN se bo vzpostavil za blago, uvoženo iz tretjih držav na carinsko območje Unije. CBAN se vzpostavlja za blago iz sektorjev: cement, električna energija, gnojila, železo in jeklo ter aluminij. Implementacija mehanizma je predvidena 1. januarja 2023. V triletnem prehodnem obdobju do konca leta 2025 je predvideno le poročanje o emisijah uvoženega blaga. Od leta 2026 se bo 10 let CBAM postopoma uvajal vzporedno s postopno odpravo brezplačnih pravic do emisije toplogrednih plinov v sistemu EU ETS po 10 % na leto. Evropska komisija ocenjuje povečanje prihodkov Evropske unije od leta 2030 za 9,1 milijarde evrov letno. In sicer iz naslova CBAM za 2,1 milijarde evrov in iz naslova ukinitve brezplačnih pravic do emisij toplogrednih plinov v EU ETS za 7 milijard evrov letno. Prihodki so predvideni kot novi lastni viri Evropske unije. Za poplačilo obveznosti v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, namenjenega temu, da si bo Evropa lažje opomogla od gospodarskih in socialnih posledic pandemije.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v Sloveniji v letu 2020 iz tretjih držav, ki nimajo primerljivega sistema za določitev cene ogljika, uvoženega za 278 milijonov evrov blaga iz CBAM sektorjev. Torej bo za 0,9 % vsega blaga uvoženega oziroma vnesenega v Slovenijo treba zagotoviti kupone CBAM. Pri zasnovi ukrepa so se upoštevala pravila svetovne trgovinske organizacije in druge mednarodne obveznosti Unije. S CBAM se želi tuje proizvajalce in uvoznike v EU motivirati, da zmanjšajo svoje emisije ogljika. Zato je dejavno ozaveščanje tretjih držav pomembno za razumevanje in izpolnjevanje zahtev v zvezi s CBAM. Republika Slovenija načelno podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah. Si bomo pa prizadevali, da se na eni strani upošteva okoljski vidik, prav tako pa tudi naslovi skrbi gospodarstva, da ukrep ne bi predstavljal nesorazmerno visokega administrativnega bremena in stroškov. Ker gre za del paketa, pripravljeni na 55, je potrebno upoštevati tudi preplet z drugimi predlogi. Hkrati pa je potrebno oblikovati rešitve, ki bodo odporne pred prilagajanjem poslovnih praks z namenom izogibanja določilom predloga CBAM.

Spoštovane poslanke in poslanci, predlagam, da predloženo stališče podprete.

Hvala.

Hvala, gospa državna sekretarka.

Kolegice in kolegi, želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne želi.

Tudi k temu predlogu ni bilo vloženih amandmajev, zato dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja: »Odbor za finance podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.« Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto, in tudi v tem primeru bo Odbor za finance Odboru za zadeve Evropske unije poročal v pisni obliki.

S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda.

In prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVA ZA OBDOBJE 2022 DO 2024.

Predlog odloka je Državnemu zboru predložila Vlada, in sicer 30. septembra. Odbor predlog odloka obravnava na podlagi 6. odstavka 6. člena Zakona o fiskalnem pravilu kot matično delovno telo. Tudi na podlagi 107., 108., 169.a in 171. člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki so vabljeni Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad za makroekonomske analize in razvoj ter Zakonodajno-pravna služba.

Predlog odloka je osnovno gradivo, zraven pa smo prejeli še naslednja gradiva: oceno Fiskalnega sveta, oceno Proračunskih dokumentov za leti 2022 in 2023 z dne 15. oktobra, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 18. oktobra in pa stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta z dne 21. oktobra. Rok za vložitev amandmajev je potekel z začetkom obravnave predloga odloka in k temu odloku ni bilo vloženih amandmajev.

Spoštovani kolegice in kolegi!

Preden preidemo na obravnavo odloka, se pravi, 3. točke dnevnega reda današnje seje, smatram za potrebno, da vse nas spomnim kakšne naloge nas še čakajo v prihodnosti glede sprejemanja proračunskih dokumentov. Mi bomo imeli 3. novembra letos sejo, redno sejo Odbora za finance, ki je že sklicana, na kateri bomo v okviru 3. točke dnevnega reda obravnavali Predlog sprememb Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država od let 2020 do 2022. Konkretno gre za spremembe za leto 2021. to se pravi, to bo 3. novembra letos. Seja je že sklicana. Po načrtu oziroma po časovnem zaporedju dogodkov, je v petek, 12. novembra, predviden sklic seje na kateri bomo obravnavali predlog oziroma dopolnjen predlog proračuna za leto 2023, tisto kar imamo danes na 4. točki dnevnega reda. In tukaj gre za to, da moramo to zadevo opraviti tri dni pred sklicem redne seje, katera je napovedana oziroma po letnem načrtu dela Državnega zbora, napovedana za 15. november letošnjega leta.

V soboto, 13. 11. bomo imeli naslednjo sejo Odbora za finance, na kateri bomo obravnavali opredelitev do vloženih amandmajev in pa sprejem amandmajev k Predlogu sprememb proračuna za leto 2022. Na tej seji bomo tudi obravnavali Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023. To je okvirno tisto kar moramo storiti za vašo informacijo in orientacijo. Vem, da je teh dogodkov, vsega ostalega tako veliko, da verjamem, da je temu težko slediti.

Tole pa sem želel povedati predvsem z dveh namenov. Vse kar se tiče potencialnih razprav za današnjo sejo govorim in bi se nanašale na leto 2021 in ne vložitev rebalansa proračuna s strani Vlade, bo tema na seji Odbora za finance 3. novembra, kjer bomo obravnavali predložen Predlog sprememb Odloka o okviru 2020-2022. Danes tudi ni tema Predlog sprememb proračuna za leto 2022, zato vas vse vljudno prosim, da o teh temah ne razpravljate. Razpravljamo samo o tistem kar je na dnevnem redu.

Na dnevnem redu torej zdaj, 3. TOČKA DNEVNEGA REDA – PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVA ZA OBDOBJE OD 2022 DO 2024.

Pričenjam z drugo obravnavo predloga odloka o kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili glasovanje in razpravo o posameznih delih oziroma členih odloka.

Za uvod dajem besedo predstavniku Vlade, minister za finance, gospod Andrej Šircelj.

Prosim.

Hvala lepa, spoštovani predsednik odbora.

Spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, spoštovana direktorica UMAR!

Dovolite mi, poslanke in poslanci, da predstavim Predlog odloka o spremembi Odloka, kar seveda pomeni, dejansko nov odlok o maksimalnih odhodkih v obdobju od leta oziroma izdatki od leta 2022 do leta 2024. ta odlok je narejen v luči sedanjih ekonomskih, finančnih, socialnih temeljev v luči sprememb, ki so nastale po pandemiji oziroma v luči sprememb, da pandemija morda ni dokončno odpravljena. V zvezi s tem je bilo v celotnem mednarodnem okolju sprejetih veliko ukrepov, tudi na ravni Evropske unije, je bil odziv na pandemijo relativno enoten, predvsem v smislu zadrževanja delovnih mest in obstoja podjetij na trgu. Tudi odziv gospodarstva je, bom rekel, zelo ugoden, kar pomeni, da je predvidena gospodarska rast tako v Evropi kot seveda tudi pri nas in na podlagi tega je narejen tudi ta odlok od 2022 do leta 2024. Tukaj bi seveda omenil zgornjo mejo izdatkov kot odlok tudi določa, vendar ne morem mimo mednarodnih okoliščin. To pa dejansko pomeni, da je predvideno, da bodo tudi v letu 2022 v celotni Evropi veljale izjemne okoliščine. Z drugimi besedami, izjemne okoliščine pomenijo, da se v tem obdobju v letu 2022 ne bodo upoštevale kriteriji, tako imenovani maastrichtski kriteriji in da se bo v letu 2022 dejansko o teh kriterijih začelo razpravljati kako naprej. Tu govorimo o kriterijih glede inflacije, glede salda presežkov oziroma primanjkljajev blagajn, državnih blagajn in seveda o dolgu države.

V zvezi s tem potekajo številne razprave tudi v okviru ministrov Evropske unije. Pričenjamo z razpravo o maastrichtskih kriterijih, ki naj bil veljali ne v letu 2022. To se pravi, še enkrat veljajo izjemne okoliščine. Predlogi politik, tako Evropske komisije kot mednarodnega denarnega sklada narekujejo postopno umikanje fiskalnih ukrepov. Z drugimi besedami, postopnost pomeni, seveda, večletno umikanje in večletno prilagajanje novim kriterijem ali starim kriterijem. Namreč, pričakuje se, da se bo tudi v okviru Evropske unije začela razprava tudi o obstoječih merilih glede dolga, glede primanjkljajev oziroma presežkov ter glede inflacije. Ta odlok je narejen tudi na podlagi slovenskega načrta za okrevanje in odpornost. In slovenski načrt predvideva bistveno več investicij in seveda v tej povezavi tudi bistveno več izdatkov. Investicije so znane, kriteriji za te investicije so predvsem okolju prijazne na eni strani in na drugi strani digitalne, kar določa tudi Evropske komisija v merilih za načrt za okrevanje in odpornost.

Pa vendar, čeprav mednarodne inštitucije narekujejo postopen odmik fiskalnih ukrepov, lahko tukaj zagotovim, da gre trend v zmanjšanje primanjkljaja javnega sektorja oziroma sektorja države in tudi v zmanjšanje dolga glede na BDP. Tako se bo za leto 2022 zgornja meja izdatkov sektorja države sicer povečala za 1 milijardo in 65 milijonov na 26 milijard in 105 milijonov evrov, pri čemer se bo ciljni primanjkljaj znižal iz 5,7 BDP na 5,5 % BDP. Po denarnem toku, sedaj sem povedal po ESA metodologiji, po denarnem toku pa se bo dovoljena zgornja meja izdatkov povečala za 650 milijonov evrov na 13 milijard 950 milijonov za državni proračun, ciljni primanjkljaj pa se bo znižal na 4,6 odstotka bruto družbenega proizvoda iz sedanje 4,9 odstotka bruto družbenega proizvoda. Za 89 milijonov se bo povečala zgornja meja izdatkov za lokalne enote sektorja država, se pravi lokalne skupnosti, predviden presežek na tem področju pa ostaja nespremenjen. Za izdatke pokojninske blagajne pa se zgornja meja povečuje za 180 milijonov evrov na 6 milijard 480 milijonov evrov.

V letu 2023 se bo zgornja meja izdatkov sektorja država povečala za 935 milijonov, ob tem pa se bo primanjkljaj znižal za 0,5 odstotne točke, na 3,3 odstotka bruto družbenega proizvoda. Te 3,3 odstotka bruto družbenega proizvoda je že zelo blizu 3 odstotkom, ki jih določa Maastrichtski kriterij. Po denarnem toku pa se bo ta zgornja meja zmanjšala za 1 odstotno točko in sicer na 2,6 odstotka bruto družbenega proizvoda. Tukaj bi rad poudaril, da seveda Evropa predvsem gleda na primanjkljaj po ESA metodologiji. Zaradi tega so seveda najbolj relevantni ti podatki, glede na to, da mi vodimo evidence po obeh metodologijah, navajam tudi to. Za lokalne enote sektorja država in pokojninsko blagajno, se v letu 2022, kot tudi v letu 2023, spreminjata zgornji meji izdatkov za 95 oziroma 160 milijonov evrov.

Kot sem že omenil, je trend, bom rekel, ugoden in ta trend gre predvsem v smer znižanja primanjkljaja, tako glede bruto družbenega proizvoda, kot seveda tudi znižanja dolga, glede na bruto družbeni proizvod in seveda, tukaj lahko rečem, da gre za ugodno, ugoden trend, ugodno smer razvoja, vendar tukaj je treba seveda povedati, da je bil gospodarski odboj nadpovprečen, tudi če gledamo glede na gospodarsko rast, v primerjavi z Evropsko unijo oziroma z državami Evropske unije in seveda, to tudi nakazuje na to, da so bili ukrepi, ki jih je Vlada sprejela za to, da omili pandemijo oziroma epidemijo, ugodni oziroma dobri.

Poleg tega bi želel povedati, da se stalno znižujejo tudi stroški obresti oziroma obrestni odhodki, iz na primer, več kot milijarda v letu 2014, na približno 650 milijonov v letu 2023. Z drugimi besedami, od 2,9 bruto družbenega proizvoda, kakor smo v letu 2014 dali za obresti in ostale stroške kreditiranja, na 1,3 odstotka bruto družbenega proizvoda. Računam, da se bo ob tem, da bodo seveda tveganja »zminimizirana«, javnofinančni primanjkljaj znižal pod 3 odstotke bruto družbenega proizvoda v letu 2024. To seveda pomeni, vsaj(?) na področju primanjkljaja, relativno hitro doseganje sedanji Maastrichtskih kriterijev, so pa seveda, tukaj bi omenil, določena tveganja. Ta tveganja so predvsem zdravstveno tveganje glede pandemije oziroma epidemije, mislim, da je to največje tveganje, ki ga tukaj imamo in seveda, določena tveganja predstavljajo tudi katerekoli obveznosti, ki so povezane s preteklimi dogodki glede sanacije bank. Tukaj se seveda tudi lahko, bom rekel, pojavijo oziroma določijo dodatni odhodki. Je pa še ena bistvena zadeva, da je boniteta Slovenije izredno ugodna predvsem razlog je v zelo dobrem menedžiranju javnega dolga in seveda tudi v predhodni reorganizaciji bančnega sistema.

Spoštovani predsednik, nekoliko širše sem orisal seveda tudi pogoje, v katerih je pripravljen ta odlok predvsem, zaradi tega, ker mislim, da je pomembna pri tem tudi nekoliko širša vsebina.

Hvala.

Hvala, gospod minister.

Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je odlok pregledala in k njemu ni podala nobene pripombe, zato bomo sedaj nadaljevali in sicer z gospodom predsednikom Fiskalnega sveta, besedo dajem Davorinu Kračunu.

Izvolite, prosim.

Hvala lepa.

Spoštovani gospod predsednik, gospod minister, gospa direktorica Umarja!

V trenutnih razmerah ocenjujemo skladno iz proračunskih dokumentov z zakonom predpisanimi pravili zgolj indikativno. Tovrstna razprava sicer že v normalnih razmerah ni najbolj produktivna zlasti, zaradi znanih težav glede izračuna proizvodne vrzeli, ampak stanje javnih financ trenutno ni dobro. Od realizacije dokumentov, o katerih se danes razpravlja bo ključno odvisno v kakšni javnofinančni kondiciji bo država za soočenje z številnimi izzivi, ki nas čakajo, zaradi obsežnih ukrepov za blažite posledic epidemije mora biti razprava o javnih financah jasno strukturirana.

Najprej o zakonodajni osnovi. Fiskalni svet je decembra ocenil, da so pogoji za obstoj izjemnih okoliščin izpolnjeni tudi v letu 2022 predvsem, zaradi negotovosti glede nadaljnjega poteka epidemije. Po naši oceni to omogoča zgolj in samo fleksibilnost pri delovanju fiskalne politike za neposredno naslavljanje izzivov povezanih z epidemijo. Hkrati obstoj izjemnih okoliščin ne sme biti izkoriščen za sprejemanje ukrepov, ki odražajo zaključno fazo političnega cikla. Dalje. Za lažje razumevanje tveganj srednjeročne vzdržnosti javnih financ moram na kratko nekaj reči o letu 2022. Vlada je pripravila predlog spremembe okvira za letos, o čemer bo Državni zbor razpravljal v začetku novembra. Fiskalni svet je mnenje o predlogu spremembe okvira sicer že v začetku oktobra posredoval Vladi in Državnemu zboru. Ta predlog je zelo pomemben za oceno prihodnjih načrtov predvsem, ker Vlada ni pripravila rebalansa za letos. Sprememba okvira brez spremljajočega rebalansa naj bi bila sicer skladna z zakonodajo, vendar zaradi tega trpi transparentnost. Ob sprejemu rebalansa bi se morale redne pravice porabe prilagoditi dejansko nižji letošnji realizaciji od pričakovane šele s tem bi se oblikovala ustrezna osnova za pripravo načrtov za prihodnji dve leti. V predstavitvi mnenja Fiskalnega sveta glede obravnavanih proračunskih dokumentov bom dal poudarek trem komponentam odhodkovne strani proračunov. To so izdatki povezani z epidemijo, tekoči izdatki in investicije. Ključni razlog za občutno poslabšanje stanja javnih financ lani in letos je epidemija oziroma ukrepi za blaženje njenih posledic.

Ti so bili podobni tako kot v drugih državah ter v pretežni meri skladni s smernicami, da naj bodo začasni in usmerjeni v naslavljanje neposrednih posledic epidemije. Ukrepanje v višini okoli 5 odstotkov BDP letno v letih 2020 in 2021 je pomembno prispevalo k blažitvi padca gospodarske aktivnosti v lanskem letu oziroma k podpori okrevanju letos. Kljub temu so se v okviru ukrepov pojavile določene pomanjkljivosti zlasti pri izplačilih dodatkov. Ti so do konca septembra znašali preko 900 milijonov evrov. Poleg vprašanj o upravičenosti tako obsežnih izplačil obstaja tudi tveganje, da se bodo začasni dodatki prelili v trajno povečanje mase plač ob že zaznanih pritiskih sindikatov. Sicer so načrtovani izdatki za obvladovanje epidemije v prihodnjih dveh letih pričakovano manjši kot lani in letos in so v dokumentih transparentno prikazani. Na osnovi predlaganih proračunskih dokumentov za leti 2022 in 23 naj bi se primanjkljaj sektorja država brez upoštevanja izdatkov za Covid ukrepe tako letos kot tudi prihodnje leto zaradi rasti izdatkov občutno povečal. Tudi v letu 2023 naj bi bil še vedno večji kot v letu 2021, če naj bi bili prihodki za okoli 10 % oziroma 2 milijardi evrov večji. K načrtovani visoki rasti skupnih izdatkov pomembno prispeva povečanje tekočih izdatkov, ki bi moralo biti ob izrazitem porastu javnega dolga omejeno. Takšna so tudi opozorila Evropske komisije. Rast tekočih izdatkov, torej brez ukrepov za blaženje posledic epidemije in investicij, naj bi letos in tudi prihodnje leto občutno presegala dolgoletno povprečje. Vendar opozarjamo, da bi morali za doseganje predvidene realizacije v letu 2021 tekoči odhodki državnega proračuna brez Covid ukrepov in investicij po 6 % rasti v prvih devetih mesecih v zadnjih 3 mesecih porasti kar za 20 %. Ocenjujemo, da takšna rast nima osnove v trenutno veljavni zakonodaji in bo dejansko ob koncu leta nižja. Predvsem zato pričakujemo, da bo manjši od predvidenega tudi primanjkljaj v letu 2021.

Predlagane ravni izdatkov v letu 2022 bodo tako po nižji dejanski letošnji realizaciji izkazovale še višjo rast, kot jo že trenutno in kot bi jo opravičevala trenutno veljavna zakonodaja. S takšnim javnofinančnim načrtovanjem se po oceni Fiskalnega sveta v zaključni fazi politične cikal odpira prostor za sprejemanje ukrepov, ki lahko vodijo v neučinkovito porabo oziroma strukturno poslabšanje javnofinančnega položaja. Načrtovano znižanje primanjkljaja v letu 2023 naj bi bilo predvsem posledica predvidenega znižanja rasti tekočih izdatkov. Po projekcijah naj bi tekoči izdatki v letu 2023 stagnirali oziroma se celo zmanjšali. Njihova sprememba v letu 2023 naj bi bila tako precej nižja od dolgoletnega povprečja. Izstopata predvsem projekcija zelo nizke rasti sredstev za zaposlene in nespremenjena ravne izdatkov za socialna nadomestila. Pri tem v predloženih proračunskih dokumentih manjka predstavitev ukrepov, ki naj bi tako nizko rast zagotovili.

Sedaj pa še o investicijah. Fiskalni svet deli mnenje Vlade, da lahko javne investicije kratkoročno pomembno prispevajo k zagonu gospodarstva, dolgoročno pa k dvigu odpornosti in povečanju gospodarskega potenciala. A to velja le, če so ustrezno usmerjene in izvedene učinkovito. Raven investicij sektorja država naj bi se v povprečju naslednjih dveh let povzpela na kar okoli 6 in pol % BDP, kar je precej več od najvišjih ravni doslej, ki so znašale največ 5 % BDP. Znižanje ocene realizacije investicij za letošnje leto v primerjavi z veljavnim proračunom potrjuje naše predhodne ocene, da načrti na tem področju presegajo absorpcijske sposobnosti gospodarstva in administracije. Nekateri kazalniki, zlasti s trga dela, že nakazujejo pomanjkanje razpoložljivih delavcev. Podjetja posledično poročajo o dražitvah projektov zaradi naraščajočih stroškov delovne sile. Ob realizaciji načrtov glede velikega števila obsežnih projektov se tako povečuje tveganje za njihovo neučinkovito izvajanje in tudi za ustvarjanje makroekonomskih neravnovesij. V takih razmerah bi bilo smiselno dati prednost projektom, financiranim z nepovratnimi evropskimi sredstvi, kjer je tudi nadzor nad učinkovitostjo porabe strožji. Pri tem je ob načrtovanju potrebno opozoriti na zgodovinsko precenjevanje prihodkov iz evropskih skladov, na kar redno opozarjamo. Tudi Računsko sodišče je v nedavni reviziji ugotovilo, da je bilo načrtovanje sredstev evropske kohezijske politike v obdobju 2014 do 2020 preveč optimistično. Glede na proračunske načrte naj bi k povečanju javnih investicij približno dve tretjini prispevalo povečanje domačih sredstev, le eno tretjino pa povečanje sredstev Evropske unije. Fiskalni sveta zato meni, da bi se morala realizacija investicij, financiranih z domačimi sredstvi, v večji meri prilagajati cikličnim pogojem ter absorpcijskim sposobnostim gospodarstva. Praktično to pomeni, da bi bilo potrebno začetek določenega dela projektov odločiti in izvajanje začrtanih projektov porazdeliti na daljše časovno obdobje. Na osnovi načrtov vlade naj bi javni dolg še v letih 2023 in 2024 ostal precej višji kot pred krizo, na ravni le nekaj pod 80 % BDP. Pri tem ni toliko pomembno ali se dolg med epidemijo povečal bolj ali manj kot povprečje Evropske unije, dejstvo je, da se je povečal za okoli 15 % bruto domačega proizvoda in je visok. Ne smemo pozabiti, da smo potrebovali 4 leta v obdobju med 2015 in 2019, da smo dolg znižali iz podobno visoke ravni, okoli 80 % bruto domačega proizvoda po sanaciji bančnega sistema, na okoli 65 % bruto domačega proizvoda.

S tem se je oblikoval manevrski prostor, da smo ob epidemiji lahko ukrepali tako obsežno kot smo. Znižanje dolga nam je uspelo ob razmeroma visoki gospodarski rasti, izredno ugodni monetarni politiki Evropske centralne banke, ki je nižala stroške obresti, pa tudi s številnimi diskrecijskimi ukrepi, ki razumljivo niso bili popularni. V zadnjem desetletju smo bili priča trem nepričakovanim krizam, po katerih je javni dolg močno porastel. Slovenija kot majhno, odprto gospodarstvo si ne more privoščiti, da bi se javni dolg po vsakokratni krizi povečal za 15 do 20 % bruto domačega proizvoda in se nato na višjih ravneh ustalil. Oblikovanje manevrskega prostora je nujno že zaradi znanih velikih izzivov, s katerimi se bomo morali soočiti, v prvi vrsti izziv staranja prebivalstva in zelenega prehoda. Ob tem se veča možnost za zasuk izredno spodbujevalne denarne politike, ki ključno prispeva k trenutnim nizkim stroškom financiranja. To pomeni, da se v prihodnje med drugim ne bo več mogoče zanašati na zniževanje izdatkov za obresti pri iskanju prostora za delovanje fiskalne politike.

Ob koncu želim poudariti, da je osnovna usmeritev fiskalne politike načeloma ustrezna, vendar načrte spremljajo številna in pomembna tveganja, ki lahko imajo v primeru realizacije resne posledice za vzdržnost javnih financ.

Da povzamem ključne ugotovitve Fiskalnega sveta. Ob razmeroma ugodnih makroekonomskih gibanjih in napovedih, ki jih bo, kot pričakujem, predstavila direktorica Umarja, je nujno opozoriti na priporočila mednarodnih organizacij, da se mora fiskalna politika prilagajati stanju gospodarstva. Strinjamo se, da so razmere, v katerih deluje fiskalna politika, negotove, a to nebi smel biti razlog za pripravo proračunskih dokumentov, ki po naši oceni v določeni meri odražajo nerealistično načrtovanje. Verodostojen srednjeročni proračunski okvir bi lahko bil, tudi glede na nedavne analize Mednarodnega denarnega sklada, pomembna opora pri ohranjanju nizkih stroškov financiranja v prihodnje. Predlagani proračunskih dokumenti po naši oceni nakazujejo dodatno spodbujevalno fiskalno politiko v naslednjih letih glede na trenutno veljavne dokumente, čeprav se že danes pojavljajo omejitve na ponudbeni strani. S tem se povečuje tveganja, da se bo začasno izjemno povečanje javne porabe, ki je bilo v povezavi z epidemijo v pretežni meri upravičeno, prelilo v strukturno in s tem trajno poslabšalo stanje javnih financ.

Po oceni Fiskalnega sveta bi uresničitev ugodnih makroekonomskih napovedi in visoka likvidnost državnega proračuna tudi ob zmernejši rasti javne porabe od trenutno napovedane omogočila hitrejše nižanje dolga brez ogrožanja okrevanja gospodarstva. Fiskalna politika bi morala v večji meri, kot je nakazano v proračunskih dokumentih, iskati ravnotežje po eni strani med potrebo po ustvarjanju manevrskega prostora za naslavljanje dolgoročnih izzivov in za spopadanje s prihodnimi krizami, na drugi strani učinkovito krepitvijo dolgoročnega gospodarskega potenciala in odpornosti ter seveda kratkoročnim spodbujanjem gospodarstva.

Hvala lepa.

Hvala, gospod predsednik Fiskalnega sveta.

Kolegice in kolegi, prosim, da registrirate dejstvo, da smo zdaj slišali stališče Fiskalnega sveta do vseh treh proračunskih dokumentov, tako Odloka o okviru oziroma spremembe Odloka o okviru za obdobje 2022 do 2024, delno tudi predloga sprememb proračuna za leto 2022 in predloga proračuna za leto 2023. To ne pomeni, da bi odstopal od tistega, kar sem vam prej predlagal, se pravi, da razpravljamo in izključno o posameznih točkah dnevnega reda.

Zdaj sprašujem ministra za finance, ali želi replicirati oziroma pokomentirati besede predsednika Fiskalnega sveta v zvezi s predlaganimi spremembami Odloka o okviru za pripravo proračuna v sektorju država za obdobje 2022 do 2024.

Minister Šircelj, izvolite, prosim.

Ja, hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik odbora.

Zahvaljujem se predsedniku Fiskalnega sveta za mnenje. To mnenje vsekakor spremljamo in seveda upoštevamo v čim večji meri pri pripravah proračunov in naslednjih aktov, ki jih bomo dejansko tudi tukaj naredili.

Zdaj, prvo, kar bi želel povedati v povezavi s tveganji. Ja, tudi sam omenjam tveganja, ta tveganja so precejšnja. Najbolj so odvisna od zdravstvene situacije v državi, zdravstvene situacije v Evropi in zdravstvene situacije v svetu. Tukaj so največja tveganja. Dodatna tveganja so vsekakor v morebitnih dodatnih izdatkih glede dodatnih izdatkov v povezavi s sanacijo bančne krize. Ocene tukaj so različne in mislim, da pač iz tistega obdobja lahko pride tudi do dodatnih izdatkov.

Glede ocen, da bi, bom rekel, fiskalna politika lahko bila, kot sem razumel, manj ekspanzivna kot sedanja fiskalna politika je, želim poudariti nekaj. Da tako Evropska komisija, tako Mednarodni denarni sklad vodijo politiko oziroma predlagajo, da se vsekakor s fiskalno politiko in z monetarno politiko ne vpliva na zagon gospodarstva po krizi. Z drugimi besedami, mi lahko zmanjšamo izdatke na eni strani, vendar, predvsem če gre tukaj za izdatke v investicije, seveda zmanjšamo potencialno tudi gospodarsko rast. Vse razprave, ki se vodijo v okviru Evropskega sveta, gredo v smer, da se tovrstna politika, ekspanzivna politika na monetarnem področju in na fiskalnem področju nadaljuje tudi v leto 2022. Eno izmed tveganj pri tem je vsekakor inflacija in inflatorna gibanja za katera velja ocena, predvsem v Evropi, da so ta inflacijska gibanja začasna oziroma, da niso stalna. So sicer ponavljajoča, vendar za enkrat to tveganje ni takšno, da bi ocenili, da bi prišlo do stalnega povečevanja cen oziroma stalnega povečevanja inflacije. Ocena je, naj bi se cene umirile predvsem v začetku leta 2022 tako na področju energentov kot tudi na ostalih pomembnih skupinah proizvodov, ki vplivajo na inflacijo. Jaz sem omenil trende, ki so takšni kakršne ji dajo sedanje številke. Soglašam, da če zmanjšujemo izdatke tudi na račun investicij, potem dejansko lahko seveda naredimo fiskalni napor tudi v letu 2023, da je primanjkljaj države pod 3 %. Tukaj sicer jaz ne vidim neke realnega cilja, da bi to dejansko naredili, še posebej, če s tem omejimo, upočasnimo ali ustavimo gospodarski razvoj. Rad bi tudi omenil, da se je ta politika tudi v okviru Evrope nekoliko spremenila v primerjavi s politiko, ki smo, ki jo je vodila Evropa oziroma evropska komisija tudi v času finančne krize v letu 2008, 2009 in seveda pri nas potem v letih 2012 in 2013. Ta napor je možen tudi v letu 2023, seveda na račun zmanjšanja gospodarske rasti.

Omenili ste za leto 2023, da se želimo osredotočiti predvsem na leto 2023, tudi te podatke dajem za leto 2023, da so manjši izdatki za nezaposlene in za plače oziroma za odhodke, osebne dohodke. Tukaj bi rad rekel, ja, seveda zaradi tega, ker prvič pričakujemo manjšo nezaposlenost, danes je, lahko rečemo, zelo nizka. Ne želim reči zgodovinsko nizka nezaposlenost, kar seveda pomeni, da smo ohranili delovna mesta tudi z ukrepi, ki smo jih sprejeli na začetku pandemije. In drugo, vse dodatke, ki so bili izplačani v času krize, takrat ne bodo več izplačani in zaradi tega gre tukaj v znižanje proračun za leto 2023 oziroma, se opravičujem, izdatki za leto 2023 na račun realne situacije in na račun tega, da ne bomo po nepotrebnem povečevali teh stroškov.

Drugo so investicije. Moram tukaj tudi povedati, da v tem načrtovanju je prišlo v zadnjem letu in pol pri tej Vladi do nekoliko natančnejšega načrtovanja investicij, zaradi tega, ker sprejemamo določene zakone kjer so izdatki v naprej določeni. Tukaj imamo recimo Zakon o dolgoročni oskrbi kjer je v naprej določeno koliko izdatkov se bo porabilo za te namene. Z drugimi besedami, predvidljivost je večja in zaradi tega je tveganje manjše. Vsekakor so to neki v naprej napovedani izdatki, načrtovani, ki bi se lahko ob bistveno drugačnih ekonomskih in finančnih pogojih doma in v svetu lahko spremenili seveda samo s spremembo zakona. Tisto kar moram seveda povedati je, da je koriščenje evropskih sredstev v zadnjem letu veliko boljše, se pravi, tudi za obstoječo perspektivo in tudi za novo, kar pomeni, da smo za tisto kar je bilo, kot je tudi bilo povedano v mnenju Fiskalnega sveta, v preteklih letih smo dejansko to nadoknadili. Realnost odhodkov v letu 2021 o katerem samo besedo o tem oziroma stavek o tem, dejansko je upoštevana seveda tudi sezonska komponenta. In večina gradbenih objektov se zaključuje ob koncu leta, zaradi tega bodo ti izdatki v tem letu večji in zaradi tega potencialno seveda tudi naprej. Tukaj bi še enkrat povedal tisto, kar je bom rekel neko merilo tudi v Evropi, da se primanjkljaj glede na bruto družbeni proizvod zmanjšuje in da se seveda tudi dolg zmanjšuje. Tukaj moram seveda povedati, da država Slovenija je nekje v sredini med državami Evropske unije glede na višino dolga. Jaz se strinjam s tem, da bo treba v naslednjih letih precejšen odpor v smeri zmanjšanje javnega dolga glede na bruto družbeni proizvod tudi v letu 2023 je to že nakazano in tudi v letu 2023 naj bi se dolg sektorja država zmanjšal po predvidevanjih na 76 % bruto družbenega proizvoda in v letu 2024 če mi dovolite, na 74,8 %. Leta 2020 je bil ta dolg 79,8, kar z drugimi besedami pomeni približno za pet odstotnih točk v petih letih, vsi pa vemo da se ta dolg ne more znižati ali pa zelo težko se matematično zniža na primer za 10 odstotnih točk. Večina je tukaj seveda odvisna tudi od rasti bruto družbenega proizvoda. Še enkrat želim poudariti, govorim o smeri vseh bistvenih kazalcev in smer teh makroekonomskih kazalcev, finančnih kazalcev je ugodna. Ugodna je tudi ocena, ki jo dajejo mednarodne agencije, Slovenija je v svetu obravnavana kot zanesljiva in varna država za naložbe, to dokazuje tudi stanje v bančnem sistemu, ki je stabilno in ki dejansko bom rekel omogoča podporo gospodarstvu in ta stabilnost se seveda kaže tudi v finančnih kazalcih v katerih je pred časom več govoril guverner Banke Slovenije.

Hvala lepa.