Spoštovani! Ura je 17. Pričenjam 6. nujno sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Spoštovani vsi prisotni, državni sekretar ter ostali prisotni, pričenjam 6. nujno sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Ob začetku seje bi vas vljudno prosil, da glede na zdravstvena napotila tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo ter nosite zaščitno masko.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice oziroma člani komisije: Udovč Mateja, Lep Juri, Žiža Felice. Na seji kot nadomestni člani oziroma članice komisije s pooblastili sodelujejo Franc Rosec namesto Francija Kepe iz Poslanske skupine SDS, mag. Dejan Kaloh namesto Jožeta Tanka iz SDS, mag. Karmen Furman namesto Janeza Moškriča Poslanska skupina SDS, iz Levica Boštjan Koražija namesto Violete Tomić in iz LMŠ Jože Lenart nadomešča Lidijo Divjak Mirnik.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni dr. Helena Jaklič, ministrica brez resorja prisotna za področje odnosa med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, ki je udeležbo na današnji seji zaradi službene odsotnosti opravičila, tako da jo nadomešča državni sekretar dr. Dejan Valentinčič ter predstavnica Ministrstva za finance, Klavdija Štimec.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije. S sklicem seje ste prejeli vabilo z dnevnim redom. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. Komisiji uvodoma predlagam, da združimo obravnavo obeh točk dnevnega reda. Ali temu predlogu kdo nasprotuje? Vidim, da ne.

Tako prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA OBRAVNAVO PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022 IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023.

Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2023 je dne 30. 9. 2021 Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije in sta objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Obravnavali jih bomo na podlagi 41., 166. in 157. člena Poslovnika Državnega zbora kot zainteresirano delovno telo zgolj z vidika svojih pristojnosti na delovnem področju komisije, torej v delu, ki se nanaša na proračunskega uporabnika Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Drage kolegice in kolegi! Do tega trenutka nisem prejel nobenega predloga za amandma komisije. Predstavnico Ministrstva za finance pa sedaj prosim, da poda uvodno obrazložitev Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2023. Vljudno vas prosim, da se zaradi izdelave zapisa seje uvodoma predstavite. Imate besedo.

Hvala za besedo in lep pozdrav! Sem Klavdija Štimec.

S strani Ministrstva za finance bom na kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predloga sprememb proračuna za leto 2022 in predloga proračuna za leto 2023. Proračuna sta še vedno pripravljena v negotovih razmerah povezani z obvladovanjem epidemije in okrevanjem gospodarstva ter posledično s spremenljivimi makroekonomskimi okoliščinami. Prihodki državnega proračuna so za leto 2022 načrtovani v višini 11,5 milijarde evrov in so glede na sprejeti proračun 2022 višji za 4,2 %. Za leto 2023 se pričakuje 3,3 % rast, predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz proračuna EU. Odhodki državnega proračuna so za leto 2022 določeni v višini 13,9 milijarde evrov, kar je za 7 % manj kot je ocenjena realizacija za leto 2021. V letu 2023 so odhodki državnega proračuna določeni v višini 13,4 milijarde evrov, kar je za 4,2 % manj kot v predlogu sprememb proračuna za leto 2022. Primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku je v letu 2022 ocenjen v višini 4,6 % BDP, v letu 2023 pa v višini 2,7 % BDP. V strukturi odhodkov bo tako v letu 2022 kot v letu 2023 dobra tretjina sredstev namenjena za druge tekoče domače transfere znotraj katerih bo več kot polovica sredstev namenjena tekočem transferom v javne zavode ter ostala glavnina sredstev pa bo namenjena v okviru tekočih transferov v sklade socialnega zavarovanja. Ključno razvojno komponento predlaganih proračunov predstavlja tudi investicija in sicer tako neposredno kot posredno preko občin in javnih zavodov. Skupaj bo namenjeno preko 2,2 milijarde evrov. Med investicijami bi izpostavila predvsem investicije v zdravstvo, v cestni in železniški promet, investicije v prilagajanje podnebnim spremembam, v oskrbo s pitno vodo, investicije v vrtce in osnovne šole ter investicije v kulturo. Okrog 1,6 milijarde evrov bo namenjeno transferom posameznikom in gospodinjstvom, približno 1,5 milijarde pa bo namenjeno za stroške dela.

V okviru programskega proračuna se bo tako v letu 2022 kot v letu 2023 največ sredstev namenilo za politiko izobraževanja in šport in sicer približno 2,2 milijarde evrov, kar pomeni okvirno 16 % odhodkov državnega proračuna, skoraj 1,6 milijarde evrov bo namenjeno za socialno varnost, kar pomeni približno 11 % proračunskih odhodkov, sredstva za področje prometa in prometne infrastrukture pa predstavljajo približno 9 % odhodkov državnega proračuna, kar pomeni 1,2 milijardi evrov.

Ob koncu bi želela še dodati, da bodo okoliščine in izhodišča načrtovanja obeh proračunov ter pristop upravljanja javnih financ posebej predstavljeni tudi na seji matičnega odbora za finance, med tem, k so programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov prikazane v finančnih načrtih posameznih resorjev. Toliko bi bilo iz moje strani. Hvala za pozornost.

Najlepša hvala gospa Klavdija Štimec.

Besedo dajem državnemu sekretarju na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Dejanu Valentinčiču za dodatno obrazložitev predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za 2022 in leto 2023, ko se nanaša na Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Izvolite, beseda je vaša.

Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, člani komisije!

Torej v okviru predlaganega proračuna, ki ga je predstavila kolegica iz Ministrstva za finance, urad prispeva k doseganju ciljev znotraj politike 18, to je kultura in civilna družba in v tem okviru deluje program podpora nevladne organizacije in civilni družbi in del tega je tudi podprogram podpora Slovencev v zamejstvu in po svetu. Ta podpora ima seveda ustavne temelje v 5. členu Ustave, ki določa poseben odnos in skrb Republike Slovenije do Slovencev izven njenih meja. Torej mogoče se spomnite seje komisije izpred enega leta, ko smo že takrat z veseljem: sporočili, da so se sredstva za naš urad povečala in z veseljem lahko to povem tudi za naslednji dve leti. Torej, če je bil za leto 2021 proračun našega urada 10 milijonov 200 tisoč evrov, je za naslednje leto predviden proračun 10 milijonov 700 tisoč, torej to je 7,5 %, torej to je, oprostite, to je 4,9 % rasti v primerjavi z lanskim letom. Še dodatno povišanje pa je predvideno za leto 2023, ko naj bi bil proračun urada 11 milijonov 300 tisoč. To je bilo potem še 10 % in 78 povišanja. Naj posebej ob tem povem, da če bo ta proračun za leto 2023 realiziran, torej 11 milijonov 300 tisoč, bo prvič po mnogih letih, da bo urad presegel najvišjo realizacijo do zdaj. Torej do sedaj je urad imel najvišji proračun leta 2010, to je bilo 10 milijonov 982 tisoč 225 evrov, potem pa s to finančno ekonomsko krizo je prišlo do precejšnjega skrčenja proračuna urada, nato v naslednjih letih po okrevanju je prihajalo do postopnih zviševanj, ampak še vedno vsa ta leta smo bili pod tem zneskom, ki je bil leta 2010. torej, če bosta ta dva proračuna sprejeta in realizirana, bo leta 2023 bomo to končno presegli. Kar seveda mi menimo, da je prav, kajti kot si lahko predstavljamo, v trinajstih letih je seveda tudi prišlo do rasti stroškov, življenjskih stroškov na vseh področjih in to se seveda pozna tudi pri dejavnostih naših rojakov v zamejstvu in po svetu.

Ena stvar, ki bi jo tukaj še želel posebej poudariti. Urad je ta centralni organ, ki koordinira in vodi politiko Republike Slovenije do Slovencev v zamejstvu in po svetu, ni pa urad edini resor, ki namenja sredstva za Slovencev v zamejstvu in po svetu. V okviru svojih delokrogov to počnejo tudi ostali resorji, posebej recimo lahko omenimo Ministrstvo za izobraževanje, ki financira dopolnilni pouk slovenščine in tudi nekatere druge stvari, recimo Ministrstvo za kulturo, ki sofinancira določene kulturne pobude, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ki financira štipendije za zamejske in izseljenske dijaki, ki se odločajo za študij v Sloveniji, recimo Ministrstvo za obrambo, ki podpira veteranske in borčevske organizacije v zamejstvu, itn.

Torej, če se sedaj spet vrnem predvsem na proračun urada, torej čemu so namenjena ta sredstva, torej katere so tiste osrednje prioritete. Vse delo urada je nekako koncentrirano v spodbujanje, ohranjanja in krepitve slovenske narodne identitete v zamejstvu in po svetu. Del tega je seveda posebna pozornost namenjena slovenskemu jeziku, ki je eden izmed temeljev identitete in lahko rečemo, da prav vprašanje jezika je tudi eden izmed razlogov zakaj menimo, da je to, torej da smo veseli tega povišanja, ki ga je urad deležen v naslednjih letih, menimo da ta sredstva potrebujejo, kajti jezikovne razmere v zamejstvu pa tudi v svetu se seveda spreminjajo. Torej vedno več je mešanih zakonov, jezikovna kompetenca upada, v slovenske oziroma dvojezične šole prihajajo tudi otroci, ki niso slovenskih korenin, itn., in seveda, če to v sosednjih državah deluje v okviru šolskega sistema, potem je tukaj tudi neka odgovornost v Sloveniji, da preko različnih izobraževanj, spodbud, kadrovskih pomoči poskuša dvigniti ta nivo poučevanja slovenščine in kot sem rekel, s tem se potem tudi krepi slovenska novitega, navezanost na Slovenijo, čezmejni stiki, itn.

Drug tak sodoben izziv, ki nas zagotovo čaka, ki smo ga že nekako dočakali v zadnjih letih in zagotovo čaka še v naprej, je vprašanje torej sodobnega izseljevanja, bega možganov, kroženje možganov, torej to so zelo aktualna vprašanja, ki jih tudi urad s svojimi novimi politikami naslavlja in seveda tudi to zahteva določeno materialno podstat. Sicer lahko neke osrednje dejavnosti v zamejstvu katere urad podpira, torej omenimo delovanje slovenskih kulturnih in drugih društev, pomoč pri njihovih sodobnih načinih komuniciranja in izvajanja aktivnosti, sofinanciranje gospodarskih projektov in preko tega spodbuja tudi čezmejnega gospodarskega sodelovanja. Vprašanje prostorske problematike slovenskih organizacij, torej obnovo slovenskih domov, pogosto dotrajanih, v nekaterih primerih plačevanje najemnin, da imajo slovenska društva kje svoje prostore. Poleg tega pa recimo poskušamo z različnimi pristopi tudi promovirati tematiko v Sloveniji. Recimo, ena taka stvar je nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela najboljša s to tematiko, ki jih urad nagrajuje in podobne, recimo, tematike. Nagovarjamo tudi kar se tiče izseljenstva, seveda z določenimi specifikami. Tam nimamo nekih šolskih struktur, kjer bi se poučevalo slovenščino. Zato po Evropi deluje dopolnilni pouk slovenščine. Izven Evrope slovenščino, predvsem v sobotnih šolah učijo razni prostovoljci in urad tukaj poskuša vsaj pomagati pri materialnih stvareh, recimo, da pomaga z učbeniki, knjigami in tako naprej. Jaz mislim, da bo za začetek verjetno to dovolj.

To je en kratek oris našega proračuna in nekih prioritet vsebinskih, katerim bodo sredstva namenjena. Seveda treba je poudariti, da ni edina naloga urada financiranje slovenskih struktur izven Slovenije. To je zgolj eden izmed mehanizmov, kako mi dosegamo svoje cilje. Torej, v zamejstvu predvsem prizadevanja tako za ohranitev identitete kot za izboljšanje manjšinskih pravic. V vseh štirih državah je to še vedno neka prioriteta in problem, da te države vendarle bi lahko Slovencem še več naklonile. Seveda v izseljenstvu države gostiteljice nimajo teh obveznosti, ampak vendarle poskuša preko dobrega vzdušja in preko materialne podpore Slovenije vendarle nekako narediti neke objektivne okoliščine čim bolj ugodne, da bi se slovenstvo ohranjalo. Toliko za sedaj. Hvala lepa.

Hvala, državni sekretar dr. Dejan Valentinčič.

Sedaj odpiram razpravo članic in članov komisije. Prvi se je prijavil gospod Jože Lenart.

Hvala lepa. Glede na to, da izhajam iz slovenske koroške je seveda razumljivo, da sem tudi vezan kot sosedje na naše zamejce na Koroškem. Mogoče tudi iz tega razloga potem bolj tudi konkretno kakšno vprašanje iz tega. Ampak seveda se potem nanaša na vse zamejce. Tudi drugje je verjetno podobna problematika. Tako bom vprašal, poglejte, tako kot ste tudi predstavil, šele sedaj v teh proračunskih dokumentih bo prišel proračun za zamejce in ostale Slovence po svetu komaj na tisto raven kot je bila 2010. To je po svoje žalostno, ne glede na to, katere vlade so bile. To se pravi, da je ta resor bil zapostavljen. In je prav, kot tudi pravite, da praktično v primerjavi z ostalimi resorji še vedno nismo dosegli tega, kar bi morali nameniti. Kot pravite, seveda, prva prioriteta je ohranjati slovenski jezik na teh področjih. Sedaj pa želim tudi postaviti takole konkretno vprašanje. Tudi v preteklih dveh letih se je, predvsem v preteklem letu, se je za to področje ta vaš urad namenil več finančnih sredstev. Vaše mnenje, ali so ta dodatna sredstva, mislim, da gre kar za 3 milijone, koliko so pripomogla k izboljšanju situacije na tem področju, ki ga tudi vaš urad pokriva. In dodatno vprašanje. Ta dodatna sredstva, ki jih še povečujete, kje vsebinsko, v nekem smislu ste že odgovoril, to se pravi, če je v letu 2021 ugotavljate, to se pravi ta denar, ki ste ga več namenil, ali je doprinesel k izboljšanju položaja Slovencev zamejcev in drugod po svetu? In, kje ga namenjate potem, na katerih področjih, da se bo še situacija zamejcev še izboljšala? Konkretno pa lahko rečem, da mogoče bolje prozna problematiko zamejcev na Koroškem-avstrijskem. In tu praktično se bistveno nič ni spremenilo. Še vedno imajo velik problem dvojezičnosti, tako v vrtcih kot naprej v šolah. Tu praktično ni nobenega premika. Nas tudi naši zamejci opozarjajo, da pogovori in obljube na vrhu politike sicer so, v praksi pa se praktično nič bistveno ne spremeni. To je bistvo mojega vprašanja. Ali vi menite drugače, da so spremembe, da so premiki. Konkretno, se pravi, to, kar sem rekel, da naši zamejci smatrajo, predvsem koroški Slovenci, da pogovori in obljube so, v praksi pa potem ni bistvenih sprememb. V tem smislu želim tudi, da ta proračun ni samo v nekih številkah, ampak da tudi z vsebino potem nekako podkrepimo to kar proračunske vrednosti nam izkazujejo.

Hvala. Naslednji ima besedo Boštjan Koražija.

Spoštovani predsedujoči, najlepša hvala za besedo. V Levici seveda pozdravljamo in nas veseli, da se bodo proračunska sredstva vsaj ohranila oziroma tudi celo deloma vsaj malo zvišala. Ker, kot je gospod poslanec Lenart govoril, dejansko ni samo problem v proračunu, problem je tudi, po mojem, v samem pristopu do problema manjšin oziroma do problema Slovencev v zamejstvu in po svetu.

V Levici tudi opozarjamo, da je v bistvu najštevilčnejša in najbolj zaščite avtohtona slovenska narodna skupnost v Republiki Italiji. Dejansko absurd pa je oziroma tudi najmanj zaščitena pa je avtohtona slovenska narodna skupnost v Republiki Hrvaški. Pa vam bom sedaj razložil zakaj sem vam to tako bolj plastično razložil. Poglejte, pred kratkim je gospod minister za gospodarski razvoj in tehnologijo gospod Zdravko Počivalšek podal sledečo izjavo, da so Slovenci na Hr… oziroma da Slovenci na Hrvaškem niso avtohtona slovenska manjšina. Seveda kar je pri Zvezi slovenskih društev na Hrvaškem, ki je dejansko opozorila na to nedopustnost te izjave in takšnega kategoriziranja dejansko povzročila pravi manjši škandal. In dejansko me zanima, če se pričakuje tudi večja finančna podpora glede te narodne skupnosti, slovenske narodne skupnosti v Republiki Hrvaški. Pa tudi, ali lahko pojasnite to stališče gospoda ministra Počivalška, glede na to, da je bilo izjavljeno v smislu kot da je uradno. Kakšno je tudi vaše stališče do te izjave oziroma kako ste potem urgirali oziroma zadeve reševali naprej.

Prej ste omenili tudi ta proračun in kolikor sem se pač pogovarjal tudi z ostalimi društvi in tudi člani oziroma deležniki teh slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah je pač neka ocena približno, da bi moral biti proračun vsaj 12 milijonov pa pol evrov do nekje 13 milijonov in pol evrov. Jaz mislim, da se s tem tudi strinjate oziroma da imate tudi te podatke sami.

Potem imam tudi vprašanje, če se namerava še dodatno kakorkoli zviševati ta proračunski, bom rekel, v resnici kar nek manjko glede slovenskih narodnih skupnosti. In tudi zanima me, kako je kriza povzročena s pandemijo Covid-19 vplivala na samo podporo delovanja zamejskih, zdomskih in izseljenskih organizacij Slovencev po svetu oziroma kako ste jih reševali in na kakšen način.

Prosil če še dodatneje lahko obrazložite tudi ta vsebinski del, kateri so vsebinski poudarki v tem proračunu oziroma poudarki programov in porazdelitev sredstev med posamezniki porabniki oziroma projekti, če imate specifično določene zadeve.

Opozorili bi tudi, kot je že prej tudi gospod poslanec v prvi razpravi opozoril, glede na to, da je prav, smo v času 101. obletnice koroškega plebiscita, da se opozori tudi na nedopustnost kršenja te avstrijske državne pogodbe, sploh tega zloglasnega 7. člena, ki dejansko bi moral zagotavljati pravice slovenskih in hrvaških manjšin. Zanima me, kako ste pristopali k tem oziroma kako boste pristopali k rešitvi eh problemov, ki jih je zmeraj več dejansko, sploh na Slovenskem-koroškem, ker vem tudi iz prve roke, da se spet pojavljajo problemi s slovensko študijsko knjižnico v Celovcu, potem je jezikovne kompetence, dejansko dramatično vpadajo slovenske med temi dvojezičnimi, se pravi med to dvojezično slovensko narodno skupnost. Pa vem, da pred kratkim je tudi prišlo kar nekaj informacij, da so spet na udaru manjšinski mediji in da tudi tem medijem je v resnici zagotovljena neustrezna finančna podpora. Zanima me, če ste tudi bili v kontaktu s katerim izmed predstavnikov teh medijev oziroma če ste tudi z njimi opravili kakšne določene razgovore.

V bistvu je, da pač Republika Slovenija ima kot matična država vso pravico, predvsem pa dolžnost, da kot sila zaščitnica skrbi za manjšinsko varstvo in dosledno izvajanje zajamčenih pravic iz naslova te avstrijske državne pogodbe. In jaz mislim, da je prav, da spet vi kot trenutno vladajoča politika oziroma predstavniki oblasti oziroma vlade, da spet izrečete, bom rekel, kar konkretno zaščito narodne manjšine oziroma da tudi jasno izrazite vaše mnenje, da je potrebno spoštovati določene pogodbe, ki so bile podpisane in sprejete, ker tudi to si od vas želijo zunaj, te slovenske narodne skupnosti oziroma tudi Slovenci v zamejstvu. Verjamem, da se trudite, verjamem, da poskušate čim več narediti, ampak mislim, da glede na odzive, ki jih dobivamo iz zamejstva oziroma o teh slovenskih narodnih skupnosti je dostikrat slišati prav to, da država takšna kot sama premalo povzdigne glas tudi v svetovnem oziroma v evropskem merilu glede zaščite teh slovenskih narodnih skupnost oziroma Slovencev v zamejstvu. Hvala.

Hvala. Spoštovani kolegi in kolegice, poglejte, dajmo se držati dnevnega reda in to je proračun za leto 2022 in leto 2023. Spoštovani kolega Boštjan, jaz predlagam, da kar se tiče izjav gospoda Počivalška danes ne obravnavamo te teme. Lahko napišeš poslansko vprašanje ali pa na naslednji seji ko bomo imeli komisijo bomo takrat lahko več razpravljali, drugače se bomo zapeljali in bomo začeli vse skupaj metati, na koncu ne bomo prišli do proračuna. Jaz bi pa rad peljal to sejo v tej smeri, da se pogovarjamo samo o proračunu za leto 2022 in 2023. Predlagam, da se to vprašanje danes ne načenja več in tudi ne odgovarja državni sekretar in da se odgovori dobijo samo na osnovi proračuna za leto 2023 in leto 2023.

Sedaj ima pa še v tem prvem sklopu besedo mag. Dejan Kaloh.

Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Jaz bi vendarle, ne glede na opozorilo o točki dnevnega reda, se pravi to je proračun, bom za odtenek čisto malo širše šel, predvsem v smeri pohvale proaktivnosti Urada Republik Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, tako ministrica kot državni sekretar, jaz ocenjujem, da sta izredno proaktivna. Jaz sedaj v politiko, bi rekel, profesionalno sedaj kot poslanec, prej kot strokovni sodelavec, spremljam že deset let in si upam trditi, da tako proaktivnega tega ministrstva od leta 2010 še nismo imeli. Sedaj od številnih obiskov, pa smo imeli težko korona obdobje, od Argentine do držav v Evropi, obiski so se tukaj gostili. Se pravi, vseh teh, ki skrbijo za ohranjanje slovenskega jezika in naše identitete. Tako da gre velika pohvala za to proaktivnost. Vsi smo videli, da se tudi v končni fazi spominske plošče znamenitih Slovencev odkrivajo. Tako je sedaj bilo v Puli našemu velikemu pisatelju Ivanu Cankarju. Se pravi, to je res za pozdraviti to proaktivnost, ki se res trudi, da urad zadosti svojim nalogam, ki jih pač ima.

Kar se tiče samega proračuna, jaz tudi pozdravljam, kot je državni sekretar rekel, to smo vsi videli, to povišanje, ki sedaj dejansko rezultira, smo prišli se pravi v letu 2022 se poveča za 4,9 %, v letu 2023 za 10,76 %, kar dejansko potem pridemo na najvišjo realizacijo od leta 2010. To je ras za pozdraviti. Se pravi, ta vlada dejansko se dobro zaveda potreb naših rojakov tako v zamejstvu kot po svetu, kar je seveda tisto, za kar vsi mi tudi slovenski poslanci seveda si prizadevamo, prisluhnemo težavam in tegobam naših rojakov. Sedaj tukaj je bilo nekaj rečeno konkretno kje so ti nameni teh načrtovanih sredstev, ker jaz tudi mislim, da se ta finančna podpora zvišuje društvom, organizacijam. Jaz tudi bi apeliral na to, da se res tukaj sofinancirajo te aktivnosti, ki so v domeni zvišanje višjega nivoja slovenskega jezika, ker le to, potem krepi našo slovensko identiteto izza meja je v bistvu temelj naše narodne identitete seveda to pozdravljam.

Kar se tiče mislim, da je prej poslanec Koražija govoril o avtohtoni skupnosti na Hrvaškem. Sedaj, če jaz verjamem, da je Boštjan temeljito tudi prebral gradivo, ki ga je pripravil urad. Mi vemo, da je sedaj že v izvajanju ta projekt / nerazumljivo/ hiše v tako imenovanem zelenem srcu Hrvaške govorim seveda o tej izobraževalni turistični kmetiji v Prezidu tako, da jaz mislim, da je to velik korak naprej zlasti za nadaljnji obstoj in razvoj slovenskega jezika na hrvaškem. Se mi zdi zelo pomembno pa tudi kot je bilo rečeno vlaganje v diplomska, magistrska dela naših študentov, da se te raziskovalni projekti nekako v višjo prestavo dajo. Tudi sem opazil, da v končni fazi sedaj imamo ministra za digitalno preobrazbo Slovenije tudi vidim, da tvorno sodelujete z njimi v kontekstu komuniciranja se seveda digitalizirajo vse delovanje teh organizacij in društev se mi zdi zelo pomembno živimo dejansko v digitalni dobi.

Sedaj tudi jaz v končni fazi se pravi proračun je res naravnan, da se povečuje finančna podpora tem, ki skrbijo za, če želite našo dediščino slovensko ohrani kulturne dediščine, razvoj slovenskega jezika kot je bilo rečeno. Kar se pa sedaj tiče te problematike iz reševanje 7.a člena avstrijske državne pogodbe ne vem, če ste bili pozorni že maja – Jože – 2020 je nas zunanji zelo proaktivni minister Logar napisal eno pismo ravno na to temo, da ta avstrijska državna pogodba v tem kontekstu še ni uresničena in se je zavzel za popolno uresničitev tega. Jaz upam, da bo naletelo ravno v luči lanskoletne 100 obletnice koroškega plebiscita. Vemo kako je v praksi, da te dvojezične table jaz sedaj čez palec govorim o 350 tabel ne vem nekje polovica ne vem, če jih je nekje postavljenih v našem slovenskem jeziku nekako druga pa ostane v domeni dobre volje vsakokratne občine avstrijske. To je dejansko težava pa problem, ker je bil mislim, da tisti ustavni zakon, ki je bil sprejet, da je govoril o tej dvojezični topografiji, ki mislim naslavlja 10 % prebivalstva, da se potem to mora urediti.

Jaz pozdravljam še sedaj ob koncu predsednik začutil sem ta neki državniški pristop sedaj s sedanjo garnituro ministrice in državnega sekretarja ter ekipe ta državniški pristop do problemov manjšin, da ne odvisno od vsakokratne oblasti, da so ti problemi manjšin dejansko naslovljeni z vso resnostjo, ker tukaj opažam ta pristop in upam, da se bo tudi v prihodnosti nadaljeval. Še enkrat res apeliram na to, da smo vsi tukaj, ki smo danes na obravnavi teh proračunskih dokumentov tudi na neki način zavezani, da se vsak po svoji strani tako Jože na Koroškem jaz sicer iz Maribora prihajam sem dosti v Avstriji pri koroških Slovencih bolj prijateljsko kot poklicno pa vendar vem, da imajo še določene težave, ampak jaz mislim, da se bodo v prihodnosti rešile v zadovoljitev njihovih potreb, ki ji v končni fazi tudi Ustava v 5. členu ji priznava to pravico.

Hvala.